Leto 1898.
1 I !
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: Št. 60. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Libercu.
60.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 26. aprila 1898. 1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Libercu.
Na podstavi §§. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. St. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§ 1.
Dne 1. julija 1898. leta začno v Libercu poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Ta obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. k. obrtna sodnija v Libercu“. Uradni pečat obrtne sodnije jma cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. k. okrožna sodnija v Libercu kot zborna sodnija prve stopinje, oznamenjena v zakonu z dne 27. novembra 1896.1. (drž. zak, št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§• 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije v Libercu se razteza na okoliš okrajne sodnije v Libercu.
§• 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije v Libercu obsega vse v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovane, v okolišu obrtne sodnije ležeče podjetbe, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obilne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§• 4.
Število prisednikov obrtne sodnije v Libercu se ustanavlja na 164, število namestnikov na 100 in število prisednikov za pri livno sodnijo v obrtnih spornih stvaréh (§. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih sodnijah) na 36.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa prisednikc prizivne sodnije je izvoliti iz posamez ozna-menjenib skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. k. cesarskemu namestništvu v Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjel-
30
(Slovnil.sclj.)
nikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina 1.
Veliki obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega obrta, oblačilne in lišpovinske obrtnosti:
32 prisednikov	)	, ,	...
20 namestnikov	j	J	’
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina II.
Mali obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega
obrta, oblačilne in lišpovinske obrtnosti:
20 prisednikov )	, ,	,
, „	.	> obrtne sodnne,
12 namestnikov	)	J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina III.
Véliki obrati železne, kovinske	in strojevne
obrtnosti, obrtnosti v lesenem in rezljanem blagu,
obrtnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti:
20 prisednikov	I	,	,	...
,...	> obrtne sodnije,
12 namestnikov	)	J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina IV.
Mali obrati železne, kovinske in strojevne obrt-nosli, obrtnosti v lesenem in rezljanem blagu, obrtnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti:
32 prisednikov )	, ,	, ..
r ...	> obrtne sodnne,
20 namestnikov	j	J
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina V.
Obrtnost v kamenju, prsteh, glini in steklu in stavbni obrti:
20 prisednikov )	, ,	...
12 namestnikov j	J
4 prisedniki prizivne sodnije.
I	Skupina VI.
Obrtnost v živežu in užitnih rečeh, gostilničarski in krčmarski obrti in prometni obrti:
20 prisednikov )	. .	...
, ~ 1	,	> obrtne sodnne,
12 namestnikov j	J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina VII.
Trgovina:
20 prisednikov )	, ,	...
12 namestnikov j	J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Za velike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tiste podjetbe, gledé katerih se je predpisalo občne pridobnine več kakor 150 gl. Podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, je računih med vélike obrate.
V katero spredaj oznamcnjcnih skupin je uvrstiti posamezne obrtne vrste, to se določa po razdelitvi skupin, pridejani temu ukazu in narejeni na podstavi „Razdelbe podjeteb in opravil“ (priloga J k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1890. 1., drž. zak. št. 220, razglašenemu s finančnega ministrstva razpisom z dne 28. januarja 1897. L, drž. zak. št. 35).
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrala, se je ravnali po abecednem spisku, priloženem ti „razil el bi podjeteb in opravil“.
§• 6.
Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljaje določila §§. 3. do 10., 15., 20., 21., 23. in 24. v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na en goldinar za pol dneva in na dva goldinarja za ves dan brez nadaljne podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je vzeti v podstavo čas, katerega je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpošlevati čas za hojo ije in nazaj.
Thun s. r.	Ruber s. r.
Kaizl s. r.	Baernreither s. r.
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 26. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 60).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Libereu.
Nastopni z rimskimi številkami zaznamovani razredi obsegajo iste obrtne stroke, kakor v prilogi J izvršitvenega predpisa k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (objavljenega z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1., drž. zak. št. 35) pod enakimi številkami navedeni razredi podjeteb. Vse skupine in vrste obratov, ki gredo po razdeliti priloge J v isti razred, spadajo, v kolikor so zavezani določilom obrtnega reda ali spadajo med podjetbe, oznamenjene v členu Vlil. razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), v volilno skupino, oznamenjeno z navedeno številko razreda.
Skupina I. Véliki obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega ob rta, oblačilne in lišpovinske
obrtnosti.
IX.	razred: Tkalna obrtnost,
X.	„	Preprogarski obrt,
XI.	„	Oblačilna in lišpovinska obrtnost.
Skupina II. Mali obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega obrta, oblačilne in lišpovinske
obrtnosti.
Isti razredi kakor v skupini I.
Skupina III. Veliki obrati železne, kovinske in strojevne obrtnosti, obrtnosti v lesenem in rezljanem blagu, obrtnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti.
II. razred:
IV. ,
V.	.
VI.	,
vil. ,
VIII. „ XII. „ XV. „ XVII. „ XVIII. „
Topilniški obrat,
Predelava kovin,
Nareja strojev, aparatov (priredov), instrumentov (nastrojev) in vozil, Obrtnost v lesenem in rezljanem blagu,
Nareja blaga iz kavčuka, gutaperče in celulojida,
Obrtnost v usnju, kožah, ščetinah, dlaki (žimi), perju in enakih tvarinah, Papirna obrtnost,
Kemična obrtnost,
Grafični obrti,
Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.
Skupina IV. Mali obrati železno, kovinske in strojevne obilnosti, obilnosti v lesenem in rezljanem blagu, obilnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti.
Isti razredi kakor v skupini III., razen razreda XVIII.
Skupina V. Obilnost v kamenju, prsteh, glini in steklu in stavbni obrti.
III. razred: Obilnost v kamenju, prsteh, glini in steklom,
XVI. „ Stavbni obrti.
Skupina VI. Obilnost v živežu in užitnih rečeh, gostilničarski in krčmarski obrti in
prometni obrti.
I. razred: Prvotna pridelava (sirovinarstvo),
III,	„	Obilnost v živežu in	užitnih rečeh,
XIV.	„	Gostilničarski in krčmarski obrti,
XXIV.	„	Prometni obrti (brez	železnic),
XXV.	„	Drugačni obrti.
Skupina VII. Trgovina.
XX.	razred: Trgovina z blagom v stalnem obratovališču,
XXI.	„	Trgovina z blagom, liodé od kraja do kraja, brez pravega krošnjarstva,
XXII.	„	Pomožni obrti trgovine z blagom,
XXIII. , Novčna in kreditna trgovina.