iMMd felly Sunday« f ******* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnlški tn upratnilkl p rt)» t orí * Hrt6T 8. Uwn.iair Aft. Offw» of Publication Í«S7 Sooth I awMtUIr Av«. IV!«« phono, BixkwwQ 4ÜU4 LETO—YEAB XXIX C«M lisU J« 9640 MtUr January 1«, 1IU, *t Um pwt-oTfio« unfer th« Act of Concraaa of IUr«h I, Uit. CHICAGO, ILL., TOREK, 2!. JANUARJA (JAN. ti), I9S6 Subscription fö.00 Y*«rly STEV—NU 14 fir Miline at «pmUI rats of pottan provided fer te »eetiot 1108, Act of Oct. 1. 1S1T, aothortssd on Jm 14, Itil Govorice o nevarnosti evropske vojne potihnile v ženevskih krogih Važni problemi pred svetom Lige narodov. Japonski bojkot mornarične konference, nemška okupacija Porenja in spor med Rusijo in Ura-gvajem na rešetu. Velika Britanija ojačila svojo oboroženo silo ob meji italijanske kolonije Libije Ženeva, 20. jan. — Evropski diplomatje, ki bodo morali reševati vitalne svetovne» probleme na seji sveta Lise narodov, katera se otvori danes, so prepričani, da italijansko-abesinski konflikt ne bo izzvai vojne v E-vropi. Danes bo dospel v Zeneivo angleški zunanji minister Eden, kjer se bo sestal z zunanjimi ministri drugih držav, včlanjenih v Ligi narodov.*Tu se širijo govorice, da bo baron Pompeo Aloisi, italijanski delegat, po navodilu diktatorja Mussolinija i skušal obnoviti pogajanja glede končanja vojne v Afriki. Mnogi ! diplomatje so uverjeni, da vpra-je oljnih sankcij proti Italiji sploh ne bo prišlo na rešeto. Poleg afriške vojne bo svet Lige narodov razpravljal o odpoklicu japonskih delegatov z mornarične konference v Londonu, o političnem in ekonomskem stališču evropskih držav na Daljnem vzhodu in govoricah, nanit-šajočih se na nemško okupacijo Porenja, ki je demilitarizirano v smislu določb versajske pogodbe. Dalje bo skušal svet Lige narodov poravnati spor med sovjetsko Rusijo in Uraigvajem, južnoameriško republiko, ki so ga povzročile obdoJžitve vajake vlade,v da sovjetska Hush ja podpira komunistične aktivnosti v Južni Ameriki. V glavnem stanu mednarodnega Rdečega križa bodo medtem razpravljali o navalih italijanskih letalcev na enote Rdečega križa v Afriki. Uradniki mednarodnega Rdečega križa priznavajo, da ne morejo prisiliti nobene v vojni zapletene države na izpolnjevanje načel Rdečega križa, ako te same ne respektirajo znaka te organizacije. Mednarodni odbor Rdečega križa je naznanil, da je 26 narodnih organizacij Rdečega križa ponudilo pomoč v raznih oblikah abesinskemu Rdečemu križu, dočitn je italijanski Rdeči križ odklonil zunanjo pomoč. Port Sudan, 20. jan. — Velika Britanija nadaljuje z utrjevanjem svojih pozicij ob Rdečem morju. Ob vhodu v to pristanišče je montirala težke topove in povečala vojaško posadko. V teku je gradnja treh letališč in v luki sta zasidrani dve križarki. Ob vhodu v Sueški prekop se nahaja ve£je število angleških lH)jnih ladij. Velike militaristič-no aktivnosti so v teku med Port Saidom In lŠmailom. Tu grade vojaške barake, letališča in strojno tovarno. V pristanišču Port Saida je več britskih bojnih ladij, križark in rušiicev. London, 20. Jan. — Iz zanesljivih virov je prišla vest, da je Velika Britanija v senci egipt-*kih piramid koncentrirala najmočnejšo vojno mašino od svetovne vojne. Objavljena je bila pred odhodom zunanjega ministra Kdena v 2unevo. kjer se dano* otvori seja sveta Lig« narodov. Anglija ima nv egiptskem o-z»mlju armado do 80,000 mol, ki jo po zadnjih poročilih podpira "krog 176 bojnih ladij in 800 vojaških letal. Kgiptske čete, ka t« rim Anglija ne zaupa, fo bile '■Il«»klicani» s strategičnlh posi-cij ob italijanski.koloniji Libiji, njih merita pa so zasedli vojaki r*-irularne angleške armade. Dalje je bilo nagrajeno, da je tudi Italija povečala svojo o-Uroženo silo v Libiji, ki meji na Kgipt. od 60,000 do 80.000 moL Anglija in Italija, sta pripravljeni na vse evcntualnostL Lavalova vlada v novi nevarnosti Socialni radikalci žigosajo premier jevo politiko Pariz, 20. jan. — Razvoj zadnjih dni je pokazal, da se obeta Franciji nova vladna kriza. Ek-sekutivni svet stranke socialnih radikalcev je natnreč obsodil La-valovo zunanjo in notranjo politiko in temu bo najibrž sledila re-sig-nacija Šestih članov te stranke iz Lavalovetga kabineta. Za načelnika strartke je bil irfaran Edouard Deladier, odprt sovražnik premierja Lavala. Socialni radikalci tvorijo večino v nižji francoski zbornici. Laval je bil informiran o akciji ekseiutivnega sveta, stranke socialnih radikalcev, ko je dospel v Ženevo, nakar je izjavil, da bo predložil svojo resignacijo predsedniku francoske republike, ko se bo vrnil v Pariz. Sinoči je bila naznanjeno, da je Paul Marchandeau, bivši član kabineta, resigniral iz stranke socialnih radtkakev, Ver se ni v «trinjal z odlokom eksekutivns-ga «veta, ki je odrekel nadaljno podporo premierju Lavalu. Na-mignjeno je bik), da bodo tudi nekateri vodilni Člani te stranke, ki podpirajo premierjevo po litiko, sledili Marohandeauju. Lewis v boju za industrijsko unijo Izrekel se je za amendi-ranje ustave Mandžurfke čete udrle v Mongolijo Domače vesti Mlnncsotake novice Eveleth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici je umrl Frank Mahnič, star 46 let in doma od nekod s Krasa. Živel je dolgo let v Au-rori, kjer je imel trgovino. Pred netkaj meseci mu je umrla žena. Zapušča sina in dve hčeri. Bil je član več podpornih društev. — Ns farmi pri Chisholmu je umrla Mergareta • Tanko, stara 64 let. Zapušča pet sinov in pet hčera. — V Biwabiku Je umrl Frank Jakljevlč, star 66 let. Zapustil je osem odraslih otrok. — V Gil-bertu se je Angela Pregled hudo popariila z vrelo vodo po nogah pri kuhinjskem poslu. 1 Vesti iz Clevelanda Cleveland — Mladi Frank Beičaj (Basey), ki se je že čez leto dni nahajal v državnih zaporih zaradi nekega ropa, katerega pa, kaikor vse kaže, ni nikoli izvHiil je bil zadnjei dni pomlloš-Čen po governerju. Zanj se je potegnil tudi slovenski sodnik Lau-sche, ki je pomagal, da so cleve-landški listi apelirali na gover-nerjs za pomilostitev. Fant je doma Iz Collinwooda. — Zadnje dni Je umrl Matevž Gorlšek, star 74 let in doma iz Mulhe pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča dva sinova in dve hčeri ter več vnukov in vnukinj. — Umrla je tudi Dorothy Keržič, stara 21 let in rojena tu. Zapušča brata in sestro Ur dva strica in dve teti. Bila je članica «IfPJ. — Peter Doli-tiar Jei prejel žalostno vest, da je v Zireh nad Skofjo Loko umrl n j arov oče v starosti 86 let. V Ameriki zapušča sina v Ctevelan-du in hčer v Gowandi, N. Y. Cleveland, O., 20. jan. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA in vodja gibanja za industrijski unionizem, je na včerajšnjem tukajšnjem shodu avtnih delavcev strahovito mlatil po avtomobilskih magnatih in prav tako po sistemu starih poklicnih unij, katerega zagovarja William Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Lewi* je poudaril, da nobena grupa ameriških industrialcev, razen morda jeklarskih baronov^ ni tako avtokratična, reakcionarna Tn protîsocfilna Takor je grupa bankirjev In finančnikov, katera kontrolira avtno industrijo. Ford ni pod to kontrolo, je pa prav tako reakcionaren in protisocialen napram delavcem; Ford je stoodstotno avtokratlčen, ne priznava nobenih obligacij napram svojim delavcem in igra hinavsko vlogo paternalista ali nekakšnega očeta. Lewis Je tudi udaril po fede ralnem vrhovnem sodišču, katero meče v koš delavcem naklonjene zakone in rekel je, da delavci vseh večjih industrij, or ganizirani v novi formi organizacije po industrijah, bodo morali stopiti tudi na politično polje, da obvarujejo svoje zakone vpričo raakcionarnosti najvišjega tribunals. "Zdi se mi, da Jt prišel čas, ko je treba ustavo reformirati na tak način, da bo imel kongres vso oblast sprejemanja zakonov za reguliranje poljedelstva. industrij In rudnikov." J« grmel Lewis ob silnem aplavzu poslušalcev. Najemninski farmarji se obrnili na rudarje Birmingham, Ala. — Unija najemninskih farmarjev na jugu se je obrnila s prošnjo za pomoč v organiziranju poljedelskega proletariata na konvencijo rudarske unije UMW, ki bo pričela zborovati v Washingtonu ob koncu januarja. Rudarskim krajevnim unijah v Alahami je poslala resolucije za predložitev na konvenciji. V njih pravi, da poljedelski delavci na jugu zaslužijo Is od enega do treh dolarjev na teden. In ker jim je organizacija nepoznana, jih operatorji Često izrabljajo za skebe proti rudarjem. Gibanje za združitev severne in južne Kitajske Moskva, 20. J4n. — Uradna sovjetska časopisna agentura poroča, da je oddelek mandlku-kujskega vojafttva ponovno In-vadirai teritorij zunanje Mongolije. To se je zgodilo zadnjo soboto, ko je mongolska vlada poslala novo protestno noto man-diukujskl vladi in Jo posvarila pred vpadi na mongolsko ozemlje. Invazija j* reeultirala v *po-pudu z obmejno strašo v katerem je pidlo več strelov, nakar so se mandiufcujeke čete umaknile. Honkong, 20. Jan. — General Hu Han-min, vplivna t>olltična osebnost v nankingftki vladi, se je včeraj vrnil it Evrope in šel takoj na delo, de združi severno in južno Kitajsko. Tu domnevajo, l. Tretja U bili ftfifc* družnt kotedarje, pri katerem delu ji bo pomagala AZL. V -nJem bodo letni podatki 0 ameriškem zadružništvu. Sprejet Je bil tudi načrt za u-»tanovitav štirih zadružnih šol. Prva bo ustanovljena v Fargu, N. I)., lil bo splošnega anačaja « tečaji o kulturnem In tsoretlč-n m pomenu zadružništva. Pričela se bo v februarju. Druga naj bi bila posvečena tehnični Restavriranje av* atrijske monarhije Knez Starhemberg naznanil svoje pogoje —— V— Dunaj, 20. jan. — Knez Ernst von Starhemberg. podkancelar v avstrijskem kabinetu, je imel včeraj govor na kongresu Domovinske fronte, v katerem je izjavil, da je sedanji režim pripravljen postaviti nadvojvodo )tona na avstrijski prestol, če !m> ta pristal na stavljene pogoje. Oton mora pristati, da bo vladal v smislu načel, ki jih je vzpoetavil kancelar Engelbert Dollfuss, ki so ga naciji umorili 1984. Drugi pogoj je odobritev reetavrlranja habsburške dinastije s strani sosedov Avstrije. Starhemberg ni omenil, kdaj bo izvedeno restavriran je habsburške monarhije, dočim so nekateri vodilni Člani domovinske fronte Izjavili, da se bo to sgo dilo v teku enega leta. Starhemberg je tudi kritiziral mu cijsko gibanje, "ki je največji sovražnik Avstrije." DrugI govornik na kongresu je bil kancelar Schuschnigg, ki je zagotovil podiišalce, da je cilj njegove politike ohranitev miru v centralni Evropi. Roosevelt pel slavo Rooseveltu Predsednik v govoru o-opeval Teddyja New York, 20. Jan. — Pred-ssdnlk loeevslt je Ml včeraj glavni slavnostni govornik eh posvetitvi spomeniškega poslopja bivšemu predeednlku Theodorju Rooseveltu. To poslopje je stalo tri in pol milijona dolarjev. Predsednik Roosevelt, ki je sorodnik bivšega in pokojnega republikanskega predsednika Roosevelta v četrtem kolenu, Je v svojem govoru pel veliko slavo pokojniku, čeprav so Teddyjevi sinovi nje govi veliki politični nasprotni ki, ki srdito napadajo New Deal. Predsednik Roosevelt je «likal Teddyja kot "velikega pa triota in veliko, dobro dušo." Rokel J«, da je bil Teddy Roosevelt pogumen in odločen mož, ki Js bil vse svoje življenje bojev nik — boril se js v vojni s Span ci na Kubi in kasnsjs ss Je kot predsednik In poliLfk boril s požrešnimi korporacijami I Navzoči republikanski bur-bonci so težko poslušali Roose vslta, a šs bolj jih je razkačll iiewyorški župan La Guardia, ki je v svojem govoru ostro kritiziral federalne vrhovne sodnike. PROSVETNO DELO KROJAŠKE 0R- GAN1CACIJEILCW Unija organizirala masno kulturno gibanje za svoje člane' GOJI TUDI DELA V-SKI ŠPORT IJcnJe, okrog 26 pa je bilo ranjenih. Materialna ¿ko lu se ceni na $60,000. t« za voditelje, četrta ps rezi-d t učna stalna šola ali kolegij. (Uslj« ns I. ■ Irani.) flksptna ameriških atlete* mm krovu Me udeležili sati >4« ■ pred oJhodost v N*»*iJs, kjer m Dijaki zavrgli stan dar d dvojne morale New York. — Dr. Kay Erwin Haker, profesor sociologije na newyorškl univerzi, je te dni poročal, da je 024 dijakov in dijakinj te univerze zavrglo stari standard dvojne morale kot kriterij is ženltev, dočlm je 160 očetov in mater teh dijakov o dobrilo ta standard, Profesor Je vodil anketo z vprašanjem, na kaj se bodo dijaki v irlavnem ozirali pri Iskanju bodoč» žene ali moža Velika vetina odgovorov Js ignorirala vprašanje tradicionalne moralnontl in prav tako vprašanje financ ter le|>o te, dala p* J« prednost "dobre mu razpoloženju In privlačni osebnosti." Dijakinje so dak prMlnost "rasuffinet vrgla na prosvetno delo, In sicer v veliko večjem obsegu ko kduj prej. Voditelji unijo so prišli do prepričanja, da bo unija ostala zgrajena na pesku, če ne asimilirajoin pri vežejo tisoče in ti-soče novega članstva na organizacijo. To nalogo so poverili prosvetnemu departments ki Je pričel širiti svojs delo na vsa mesta, kjer ima unija postojanke, najbolj pa seveda v New Yorku in okolici, kjer. Je industrija koncentrirana. Prosvetna direktorica je Jiila dolira leta, Fanny rohen, v Jeseni 1 f#:iI ps J« prevzel njeno mesto Mark Star, vsčletnl učitelj v Hrookwi»»du, Zdaj |>ohaJa uiiljake večerne šol«, «e udejstvuje v športnih, pevskih, g'Mlbenfh in dramskih skupinah nad devet tisoč članov. Unija vzdržuje 274 takih skupin, število pa še vedno stalno narašča Od tega števila je 146 učnih tečajsv? katere obiskuj« od 10 do 1U0 slušateljev; »9 j« žogornetnih skupin, 2M telovadcih enot, 34 pevskih in muzi-kalnih zborov. Mrl športnim! knstki SavflS-rnsjo dekllšk« skupfiieN-^liako me«to ko m<»ški. /daj s« msd njimi vrše tekm« zs "trofej«", (DslJ« as I. «trasi.) iz naselbin FKOSTItA THE ENLIGHTENMENT o lasi lo i« lajtm1ma slovbmmoi nabodmi podporne jbomotv |«r m« m>m>'< * * ' Vmim m »••. Ur i* it» » prosveta mit-m s*. a«, cum MKMUI OP TI« r Zanimive beležke 1 Norčevanja mora biti konec! Pred nekaj dnevi smo poročali v Proaveti — porodilo Je poslala newyorška FLtS — o reformi izpitov za državljanstvo. Novi federalni komisar za imigracijo in naturalizacijo MacCormack je odredil izpremembo v načinu izpraševanja priseljencev, ki polagajo prošnje za državljanske pravice. Ce je res, kakor poročajo, da v tem oziru ž« ni bilo trideset let nobene reforme in da »o , inšpektorji, ki so vodili izpite za naturalizacijo, izpraševali prosilce največje absurdno-iti, ki sptoh niso «padale k tej stvari, tedaj je te nkrajni čas, da je prišla omenjena reforma. V poročilu, ki smo ga objavili, je bilo navedenih nekaj vprašanj, ki »o jih inšpektorji sta-vill tujerodcem ob polaganju Izpita za držav-" Ijanski papir. To »o vprašanja: "Kako v i ho k je spomenik na Bunker Hillu? — Koliko zvezd je na četrtniku (kvodru)? — Koliko nof ima ustava? — Cemu ne Je Irska bojevala? — Koliko časa reprezentant (posla-nac) aedi? — Ce ima kdo aedem otrok, ali je pri mora n plačevati davke za Javno Šolo t" Krasna vprašanja! Kdorkoli ai Jih je izmislil, bi bij moral biti preiskan, če je v njegovi buči vse v redu. Člani federalnega vrhovnega sodišče menda veljajo legalno za najmodrejše glave v republiki — soditi morajo o modrosti najmodrejših zakonodajalcev — a telko je kateri med njimi, ki bi mogel povedati pravo visokost spomenika na Bunker Hillu. In končno — zakaj naj bo to važno? Kaj ima to opraviti z državljanskimi pravicami? Prav tako absurdno je drugo vprašanje o zvezdah na novcih za četrt dolarja. Nekateri "kvpdri" sploh nimajo niti ene zvezde, potem sta dve vrsti "kvodrov", ki imata različni števili zvezd vlitih, toda vsi so dober drobit. Od kdaj Irska in njeni boji spadajo v ameriško dr-šavoalovje, je uganka. Oficielna Amerika ae bi morala prav toliko zanimati za boje na Irskem kakor za chilne boje med Culukafri v Afriki, ampak razumljivo je — če Je natura-lizacijski inšpektor Irec, je irska civilna vojna zanj večje vainosti kakor jo ameriška civilna vojna, dasi je brez vsake vainosti za imigran-ta iz Jugoslavije ali Albanije. Vprašanje, "kolikor nog ima ustava", je očitno norčevanj«, iz ustave in Iz prosilcev. Zanimivo bi bilo, če bi vprašali inš|>ektorja, ako je ameriška ustava Imela kdaj noge in če jih on more razločiti od peruti! Isto velja glede vprašanja "koliko časa sedi reprezentant?" Dejstvo, koliko časa sedi —. ali čepi, leti, leti ali beli! — poslanec v kongresu ali v domačih zbornicah, nima nič opraviti s prosilčevimi kvalifikacijami za državljanstvo. M moro poslancev "sadi" te po dvajaet let, Amerika pa nima šteno formulo za izpite, torej stvari, ki jih mora vsak novi državljan znati zaradi po-trelie. ne pu trikov, na kakršne je vsak resen odgovor nemogoč, bo IzvrAil' koristno delo. . Tu« a t vprašanj it praktičnemu t nun ju zada-»tuj* xa vuakegu kandidata za afaeriško dr tavljanstvo. . Amerika potrebuje koristne delavce — ne potrebuje trikarjev in hinavcev, ki si morajo drtav!janst\o pridobiti s hinavščino In lat jo. Gornja bedasta vprašanja zavajajo čloi-eka v lati! Novice Iz vzhodnega Otila Bridgeport, O. — Dne 10. januarja so tukajšnji listi prinesli vest, da bo pričel z obratom rov št. 6 na Neffsu. Zaprt je bil dolgo časa. In kot govore poznejša poročila, je pričel z obratom 16. januarja. V njem dela 460 premogarjev, med njimi precej članov 8NPJ in tudi član soc. kluba št. 11 ter tajnik federacije SNPJ Louls Pavli-nicHi On je dober agitator za obe organizaciji, ima pa to smolo, da Je že tri leta večinoma brez dela. Kljub temu je priden agitator. Dne 12. januarja popoldne sem obiska! naselbino Maynard. Tam imajo društvo SNPJ, ki še priiično dobro obstoji. Večina članov je naročena na Prosveto in tudi na Proletarca. Imajo tudi socialistični klub, katerega seje sem se udeležil. Navzoč je bil tudi sodrug Spendal, ki ima te 70 let, toda je še vedno trdna korenina. On bi gotovo ne bil navzoč, če bi se za stvar ne zanimal. Obljubil sem mu, da pridem nad njegove klobase. 0-biskali smo tudi Berletove in Zlatoperjeve kot tudi Johna Slanovca, ki je za Miklavža in za tamkašnjo društvo dobil mlado članico — hčerko. Obiskali bi bili radi še več drugih, a smo morali nazaj v Bridgeport. Tamkajšnji rojaki se vozijo daleč v druge naselbine na delo, ker na Maynardu ga ni. Dne 14. januarja ae je v bližnjem Martins Kerry ju vršil sestanek za ustanovitev farmar-sko delavske stranke za okraj Belmont. Udeležili ao se ga so-cialiati in komunisti tar zastopniki lige brezposelnih. Skušalo se je razpravljati o diferencah med socialisti in komunisti predno se povabijo druge organizacije na sodelovanje. Danes še ne morem reči, ako se bo to dalo izravnati, čeprav sem eden od zastopnikov. Dvomim pa, da bo kaj iz tega, ker smo jih morali radi komunistov že toliko prezreti in požreti — psovk namreč. Mislim, ako bodo oni zraven kot organizacija, iz labor party ne bo nič, kajti so preveč diskreditirani povsod. Posebno bi to delalo rfeprilike pri unijah in farmarskih organizacijah. Prihodnja seja se vrši 12. februarja ob 7. zvečer v istih prostorih, v pritličju Frott halle. Na tem sestanku ima biti organizirana labor party. Povabljene bodo vse unije, farmarji in druge organizacije. Sklenjeno je bilo, da se stranku ustanovi na socialističnih principih, na kar »o komunisti brez vsake o-pozicije pristali, kar se meni čudno vidi. Prej smo se preklali vsekritem, Na zadnjem sestanku sva jim s sodrugom Hauesom povedala vso proAlost, pa niso nič zanikali. Diskuzije no bile res nekaj vredne, vendar je potrebna previdnost, da nače gibanje kam ne nasede. Kot smo informirani od Bar-bičevih fantov iz Clevelanda, i-majo nekaj komadov pripravljenih halašč za klubovo maške-radno veselico, ki se vrši v soboto dne 16. februarja v društveni dvorani na Boydarillu. Tudi na tej veselici bodo namreč zopet igrali Barbičevl fantje. En komad se menda imenuje "Pozdrav Kurentu", drugI pa "Dajte jim ploh". Pridite od blizu in daleč, da jih slišite. Iz Maynarda nas zopet posetijo in tudi iz drugih naselbin. Povsod vlada zanimanje, kdo bo dobil nagrado za maske in kdo bo dobil — ploh. Tudi kranjskih klobas in kar spada zraven ne bo manjkala Joseph Snoy, 18. Hranilnica, pronperiteta In drugo Johnatown, Pa. — Kapitalistični veljaki kot ao Schwab!, Fordi in drugi nam po svojem Časopifju in radiu zopet oznanjajo veselo novico, da so dobri časi Že na pragu. Na vidiku Imajo mnogo naročji in — mastne dobičke za sebe. V mislih gotovo nimajo milijone brezposelnih, za Mtere ne bo dela, čeprav poženejo vse kolesje v tovarnah, ali bolje: natezalnicah, kjer ljudi dandanes nadomestu-jejo stroji.^ In ker so stroji privatna svojina delničarjev radi (Zaspanosti ljudstva, naravno ^prinašajo koristi le lastnikom velikih korporacij, delavstvo pa mora trpeti pomanjkanje. Obljubljanje boljših čaaov pomeni Ae poslabšanje razmer za brezposelne, ker navadno takoj poskočijo cene potrebščinam, katere so že sedaj silno visoke. Slovensko hranilno in posojilno društvo Franklin-Cone-maugh bo imelo v četrtek, 23. januarja, ob osmih] zvečer v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaughu svoj letni ofočni zbor, na katerega vabi vse delničarje in somišljenike. Na tej seji bodo podana letna poročila in obstoj društva. Ik letnih poročil bo razvidno, da šestletna kriza, ki je uničila skoro vse banke v našem okraju, ni mogla upogniti hranilnih društev. Mnogo denarja bo vlagatelji izgubili v bankah, medtem ko pri hranilnem društvu ni nikdo Izgubil centa. Sieer se je število delničarjev precej zmanjšalo, ker so morali prenehati z vplačili. Kriza Jih Je prisilila, da ao se oprijeli zadnje bilke in zahtevali denar za svoje še nedozorele delnice. In če je društvo res uvidelo tako potrebo, Je vea čas polagoma izplačevalo. Tako je bilo društvo marsikomu v veliko uteho v skrajni sili. Razume se, da se je soraz memo zmanjšala tudi obveznost društva. Podlaga jf p#tala zdrava. Društvo ai je vsled tega med našimi rojaki in tudi med WUIiam Hightower (levo) la E. Philip«, ki ata bita nedavno iz-puttetta it zapora, kaaior ata bila poalana na obtožbo umora v zvezi i bitko v Evartau, Ky., 1930. drugorodci pridobilo mnogo zaupanja. In ko hitro kodo razmere nekoliko boljša, bo nedvomno zopet pričelo napredovati v članstvu in imetju, ker vsakdo bo skušal postati njegov delničar. Taka društva fo prav tako potrebna in 'koristna ko podporne organizacije. Po seji bo zabava, na kateri se bo ser- S Townsendovim načrtom b prišel denar v promet, ker b ljudje, stari preko 60 let, prejemali po $200 na mesee pod pogojem, 4a ga sproti zapravijo. Denarja ne bi uničili, ampak ga vrnili ljudem, od katerih bi pri šel. Razlika bi bila v tem, da bi romal po daljši poti kakor k prvim, kar bi onemogočalo depre- Kak» vroče je folnce Inozemski listi so priobčili nedavno vest ra bft! gmotft tako razbeljena, da zadostuje! njena toplota za oba procesa. I, Anffleš k i zvezdoslovec sir Arthur Kddinj. ton je cenil solnčno toploto na 20,000,000 sto. pinj C in trdil, da zadostuje to za vse solnčne funkcije. Drugi angleški zvezdoslovec sir James Jeans je pa izračnna), 'da mora biti t notranjosti solnca najmanj 50,000,000 stopinj Celzija. Kško ogromna vročina je to, je poki. zal na glavici bučke. Ce b! bila glavica tako vroča, bi izžarevala it nje energija pod priti, skom treh kvadrfljonov konjskih sil in samoij pritiskom tega izžarevanja bi lahko poruši celo trdnjavo. Ffiik hartvardske univerze T. E. Sterne pa pravi, da mora imeti notranjo* i navadnih zvezd, med katere spada tudi solnce, najmanj 2000 milijonov stopinj Celzija. i n. i. n. i i i Geokrotiološki časovnik viral fin prigrizek in pijača, kar' sije, ker bi bilo denarja vedno bo prosto za udeležence. Pri- j dovolj v prometu. To bi zviša» dite! ločene zemljiščam, stavbiščam Premogorovi so v zadnjem Času začeli večinoma nekoliko bolje obratovati, zlasti rov Bethlehem. Kdo ve, Če bo to kaj dalj časa trajalo. Druga vesela novica je, da so v bližnjem Por-tagu odprli zopet rov Sonman, ki uposluje okrog 1200 rudarjev in je za mestece življenskega pomena. DrdŽinskih koledarjev, ki so posebnost slovenske književnosti v Ameriki, se je letos v našem kraju mnogo prodalo. Tudi Prosveta in Proletarec se polagoma razširjata, kar je vesel pojav. Slovenski pevski zbor Jugoslavija se pridno uri v petju. Pevske *vaje so vsak pondeljek ob osmih zvečer v Slov. del. domu na Moxhamu. Želeti bi bilo, da bi se nam zopet pridružili vsi bivši pevci in drugi, ki imajo veselje do petja, zlasti pa moški, kar bi zopet omogočilo močan moški zbor. Andrew Vidrich, 82. in domovom. (In tudi cene živ-ljenskim potrebščinam bi več kakor podvojilo. Z drugo besedo: dobili bi strahovito inflacijo.—U red.) Iz prej navedenih razlogov se meni zdi, da Townsendov načrt ni utopija. Ta načrt bi ne bil potreben v socialistični družbi, potreben pa je v kapitalistični, kjer je prevelika gonja za pro-fitom in visokimi obrestmi. Joaeph Ule. if • 1 ♦ v •! • Nevidni sovražniki v afriški vojni Malarija, griža in črvi-sajedalci B» SPS v, Vrhnja «torta ameriške ilruthe. i*\*4 Cm.ni < NarUal KedfteM.) O Town»endovem načrtu Mllwaukee. — Včasih premišljujem o Townsendovem načrtu, ki predvideva $200 mesečne pokojnine vsaki osebi, ki doseže 60 let. Ta načrt nekateri smatrajo za utopijo menda vsled tega, ker pomeni velike izdatke — kje dobiti toliko denarja za plačevanje tako velike pokojnine tolikšnemu številu oseb, ki bi nič ne delale, denar pride pa samo od dela. Vsled tega načrt res izgleda utopičen. Ce pa se poglobimo vanj z druge strani, bomo prišli do zaključka, da bi veliko koristil človeški družbi. Mladim ljudem preprečil r« bresti na krfva Zagotovil bi jim delo kolikor ga pride na osebo v sedanjem visoko razvitem strojnem sistemu. Preprečil bi trempa-nje iz mesta v mesto. Dal bi jim domove in |>ošteno družinsko življenje. Odpravil bi sU rotišnice, ker bi potem ne bile IMrtrebne radi pokojnine. Odpravil bi tudi polovico zaporov, ki bi odpadli iz raz-loga, ker bi si | mlajši ljudje lahko alušili kruh na po*ten način, s delom, ne pa s tatvino in ropi. Denar, ki gre zdaj za vzdrže-| vanje teh institucij, bi šel v fond ta izplačevanje pokojnine, za financiranje Townsendovega načrta. Poleg tega Je U načrt tu-4 di najboljše zdravilo proti de-1 prebijam, ki izvirajo ia kapiče-nja denarja v rokah male peščice ljudi. Ce pa denar teti na i kupu, nič n* koristi splošni publiki, ljudem, marveč dela veliko škodo radi krčenja k red i U. Pomanjkanje kredita pa jemlje vrrdnost zemljiščam in stavbi-Šiam ter domovom. Misliti si moramo, če ni denar v prome-I tu. je podoben prirodnemu bo-' gastvu pod zemlfo, ki je brez i d*»kler se ga ne izkop- lje in prelije v koVino. V pogovoru z nekim časnikarjem je dr. Otto Fischer, vodja tuebinškega zavoda za tropske bolezni, navajal bolezenske nevarnosti, ki pretijo v abesinski vojni. Vojaki, ki se bojujejo v tej deželi, imajo tri nevidne sovražnike, ki lahko odločilno posežejo v razvoj dogodkov. To so malarija, griža in bolezen, ki jo povzročajo neki parasitski črvi z zazobki. Dr. Fischer je govoril posebno o tej bolezni, ki je v A-besiniji zelo razširjena. Ti črvi, je dejal, merijo pri bližno centimeter v dolžino in se ustavljajo v gornjem delu tenkega črevesa. S svojimi zazobki se zapičijo v sluznico tega črevesa, pri čemer nastajajo ved no majhne krvavitve. Istočasno pa proizvajajo gotovo tudi neko strupeno snov, ki povzroča stalno utrujenost, malokrvnost in vpdi končno v smrt. Ta bolezen se da preprečiti le na ta način, da se prekine živ Ijenjski krog parazita. Jajca, ki jih ležejo nevarne živali v človeškem črevesu, pridejo z izločki na prosto. Iz njih se v tropski temperaturi razvijejo ličinke v najkrajšem času. V dotiku s človeško kožo pričnejo te ličinke iz lastne moči prodirati človeško telo. Cim pridejo v kakšno lilo, nimajo več dosti potovanja do pljuč, od tod se zavrtajo do sapnika in pridejo a poti ran jem v prebavila. Tu se zapičijo, kakor smo zgoraj povedali. v sluznico tenkega črevesa, pričnejo legati jajca in ves krogotok se ponovi. Nt posredno od Človeka na človeka se čl* ne prenaša. Edina pomoč proti bolezni je pač ta. da zsbranlmo ličinkam dostop do kote, posebno noge morajo M ti zavarovane z obuvalom. A ker Al>esinei baš obuvala ne nosijo, ni čudno, da je bolezen med njimi tako razširjena. Ali e|» še naročili Pi%av«ia al Mladlaafcl llat avaj»»« »rijat» I ju ali sorodnika w deewr*ea? fo je edini dar (rajne %ndmmtl ki ga aa »al denar lahko pošlje-(e «vnjreai v Znani švedski geolog prof. Gerard de Gea se bavi ta čas z zanimivimi raziskavami o kli-] matološkem razvoju zemlje v milijonletjih.] Prof. de Geer je izumil posebno metodo, ki določa sončno izžarevanje na našo premičnicot raziskavanjem starih ilovnatih plasti na zemlji. Na ta način si ureja celo razpredelnico ili "geokronološki časovnik", kakor on sam svoj sistem imenuje, ki mu natančno pove, kako jej bilo na zemlji v neki določeni dobi — vsaj v1 zadnjih tis^letjih. Doslej »i je uredil ta časovnik natančno u zadnjih 15,000 let, torej do konca ledenih dob. Njegova raziskavanja pa kažejo, da je.Jjjjr zemlja že davno prej deležna lednih dob Id ena med temi je že 200 milijonov let za nami. Iz te dobe raziskujejo sedaj v de Geerovem laboratoriju serije 1000-letnih ilovnatih plasti De Geera podpira njegova žena, ki raziskuje zveze med ilovnatimi plastmi in drevesnimi letnimi krogi. Tu ji je uspelo odkriti metodo za točno določanje starosti vsakovrstnih lesenih predmetov in lesenih zgradb iz pradavnih Časov. . _ Jejmo-ribe! Ribe so sploh okusna in obenem zelo teti* jed, ne samo slaščica, kakor si to mnogi predstavljajo. V ribjem mesu je dosti beljakovin, in sicer v mesu cenenih rib prav tako kakor pri dragih, v slanikih, polenovki, spratu prav tako kakor v postrvi, krapih, ščukah, sardinah in jegulji. Ribje meso ima samo eno posebnost, po ka* teri zaostaja za navadnim mesom: nasiti človeka veliko manj. Znano je vendar, da v tem pogledu niso vsa živila enakovredna. Občutek nasičenosti pa ni odvisen od hranilnosti kakšne jedi, kajti potem bi na« zelenjava ne mogla n. pi*. nikoli nasititi. Po ribji jedi postanemo tedaj prej lačni nego po kakšni drugi. Zato dodajamo v postnem Času tej jedi še močntU jedi, ki učinkujejo v tem pogledu popolnoma nasprotno. Po drugi strani je že stara nava-da, d* (jamo naj prvo ribo na mizo, če je v obe du predvidena tudi druga mesna jed. Po ribi pač še lahko jemo meso, po mesu ribo pa teij« Vsekako si moramo zapomniti, da riba nikakor ni slaščica, temveč polnovredno nadomestilo za pieso. Najnovejša iz Nemčije Hočete poslušati najnovejšo anekdoto, ki 'i Jona Nemškem pripovedujejo na uho? Evo je General Goering je prišel na Inšpekcijo * Poruhrje. Pri obhodu velike tovarne je u»ta-vil nekega delavca in ga ogovoril: "Povej, kamerad, ali Je med tvojimi t#\> riši še dosti kristjanov?" "O. še dobra polovica, gospod minister." "Hm ... Pa komunistov?" "Kaka četrtina, gospod minister." "Glej, glej! Po tem takem nimate nič ** socialistov?" "Pač, gospod minister, četrtina jih še bo^ "Ktfj *i rekel r je zarjovel Goering. To* rej ni med vami nobenega nacionalnega alinta ti" "Pač," je plaho zajecljal delavec. "NsoonsK ni socialisti smo vsi!. . .". Spalna bolezen na Japonskem Na Japonskem se je pojavila nenadoms taH ka epidemija spalne bolezni, ki napada ljudi • šivali. Po uradnih poročilih je umrlo za "H doslej te preko 300 žrtev, preko Usoč o.-troti!» nad stotisoč dolarjev ijt bo letoa Ae več. Ampak ta denar smatra za dobro investicijo. Te dni Je v New Yorku odprla posebni tečaj za treniranje u-unijskih uradnikov. V poletni sezoni Ima unljske seminarje ali ankete v svojem letovišču in v Brookweodu. Lani jih je imela pet. V manJAlh mestih j« prosvetni department organiziral tedenska predavanja za člane in ojlh druži ter zabave. Njen prosvetni department Je postal tudi nekakAen centrum, kamor se druge unije bolj In bolj obračajo za informacije v zvezi s problemi delavske vzgo- sploh, ne da bi jih imenoma navedel; tretji način pa je ta, da zakon rabi besedo "poškodba" mesto "nezgode". Zakon države Massachusetts rabi vedno besedo "poAkodba" (injury) in sodi-Ača so odločila, da poAkodba je vse, kar povzroča onesposobljenje. California, Connecticut, Missouri. North Dakota in Dls-trict of Columbia so sledile primeru države Massachusetts, do-čim državi Illinois in Wisconsin imata sploAne določite glede kompenzacije za strokovne bolezni. Znesek tedenske kompenzacije za strokovne bolezni je isti kot oni za onesposobljenje vsled nezgode. Kako dolgo je delavec u-pravičen do kompenzacije, je odvisno od zdravniAkega izročila glede onesposobljenja. V slučaju jimrtf vsled strokovne bolezni so odvisni člani družine u-pravičen i do kompenzacije, ako se terjatev vloži v predpisanem roku, ki je navadno eno leto. To vse se seveda tiče le dvajsetorl-ce drŽav In federalnih zakonov, ki upoštevajo strokovne l>oleznl. Senator Nye odgovoril kritikom Nasprotniki hočejo ubiti njegov načrt nevtralnosti ' Novo zdravilo proti naduhi in katarju Enostavno sredstvo precej uspeva Philadelphia, Pa. — Zdravnl-Aki Atab v tukaJAnji Ablngton Memorial bolniAnici se že dalj časa uspeAno poslužuje novega zdravila zoj>er naduho, nosni katar in slične bolezni na dihalnih organih, kakor poroča direktor tega Ataba, dr. Harry B. Wilmer. Novo zdravilno sredstvo je injekcija seruma, ki povzroča baA nasprotno stanje onemu, katerega povzroča Insulin pri bolnikih, ki trpe na sladkorni bolezni, Dočim diabetiki (bolniki na sladkorni bolezni) trpe na preobilici sladkorja v krvi, je z bolniki na astmi ali naduhi baA narobe, pravi dr. Wilmer. TI bolniki trpe na pomanjkanju sladkorja v krvi In novo zdra-1 vilo Je serum hormonov, kl proizvajajo sladkorno snov. Zadružništvo ameriških farmarjev Nov traktor bo zadrui-ni produkt Dolina meseca . ROMAN MhI JACK LONDON—PeotoveoU mmmmwmmwm* A Mio m je rbala; da ae ne bi kava shladiU, in prisilila Billy ja, da jo je popil. Ker »i h svojimi zlomljenimi laktmi ni mogel polagati, ga je morala pitati kakor otroka, in v tem, ko ga je pitala, »ta kramljala. "Nekaj ti redem," je dejal Billy nrwd dvema Mirkoma. "Kakor hitro ai na kmetih vue urediva, dobiš tistega konja, ki »i ga že vse življenje telil. Cisto tvoj Iki, da veé. Lahko ga boš jahala, volila i njim, ga prodala ali karkoli boé hotela." In spet mu je zarojilo po glavi :VNekaj, kar nama bo na kmetih zelo koristilo, je to, da poznam konje; to je veliko za dober zaèetek, S tem lahko zmerom najdem zaslužek — razen če bi šlo za delavske plade. In ostalega, kar je potrebno za kmetovanje, se bom kaj kmalu naučil. — Povej, ali ne à« spominjal tistega dne, ko si mi prvikrat javila, kako si vse življenje želi* konja, da bi ga jahala?" Saxon se je spominjala in zelo se je morala boriti sama s seboj, da ji niso solze planile v oči. Zdelo se ji je, da ji bo sreča razgnala srce, in mnogo, mnogo reči, jI je prihajalo na um — vsi tisti vroči obeti življenja z Billy-jem, ki jih je hranila v duši, dokler se niso pričeli slabi časi. In zdaj je bila obljuba obnovljena. Ker jima življenje ni bilo dalo izpolnitve, sta se odpravljala, da jo sama izpolnita in uresničita to, kar sta bila videla v filmu. Strah, ki ni bil popolnoma odkritosrčen, jo ^jt gnal. da se je ukradla v kuhinjsko spalnico, kjer je bil Bert umrl, In pogledala svoj obraz v zrcalu na pisalniku. Ne, si je dejala, nič zelo se ni bila izpremenila. Se vedno je bila oborožena za bojišče ljubezni. Krasotica ni bila, to Je nama vedela. Ali, mar ji ni bila , Marcedes povedala, da velike žene v zgodovini, tiste, ki so osvajale može, takisto niso bile kra-sotice? In vendar, ko je Saxon opazovala svoj odsev, si je morala priznati, da je vse prej ko nemlkavna. Gledala je svoje velike sive oči, kt «o bik tako globoko «jvo, da je v njih zme-. rom igrala svetloba in živahnost, In v katerih so se na vrhu in v globini zmerom poblestevale neizgovorjene minil — misli, ki so se pogrezale in raztapljale, da »o napravljale prostor drugim misli. Obrvi so bile odlične — tega se je zavedala. Sloko začrtane, nekoliko bolj temne od svetlorjavih las, so se ravno ujemale z njenim nepravilnim nosom, ki je bil ženski, a ne šibek, in pikanten kakor le kaj, tako da bi ga bila, če bi se bila hotela slikovito izraziti, lahko imenovala predrznega. Videla je, da je bil njen obraz nekoliko zo- ' žen, da rdečina njenih ustnic ni bila več tako sočna kakor nekdaj in da je bil« izgubila nekaj svoje sveže barve. A vse to se Je moralo vrniti. Njena usta niso bila tiste rožnopop-časte oblike, ki jo je videvala v magazinih. Ogledovala jih je posebno pazljivo. Bila so prijazna usta, kakor ustvarjena za veselje, za smeh in za to, da bi tudi druge pripravljala v smeh. Nalaič jih Je preizkušala in se nasmehnila, da sta se kotička še globlje zadolbla v lici. In vedela je, da njen smehljaj izziva tudi druge, da se morajo naimichniti. Nato se je nasmehoiU jamo j očmi — to Je bila njena INMtebna umetnija. Vrgla je gtaVoWxat tinte zaamejala z očmi In usti obenem, da sta se med razklenjenimi ustnicami pokazali ravni Vrsti močnih belih zob. In »pomnila »e j««, kako j** Hilly hvalil njene zobe, tinto noč v Oermania-Hallu, ko je rekel Charleyu tangu, naj se «pravi » poti. "Niti niso preveliki, uiti ne taki iMMimnl otroAki zobje," je bil rekel Hilly, "ravno pravi so in po-dsdo n« ti da nikoli tega." Kekel je bil tudi, da ga že pogled nanje napravi lačnega in da bi jih najrajši pozobal. V duhu si je ponavljala sleherni poklon, ki ji ga je bil kdaj napravil. Nad vse zaklade je cenila te njegove besede ljubezni, te pohvale in izraze občudovanja. Dejal ji je bil, da je njena koža hladna, mehka kakor bariun in gladka kakor svila. Zavihala si je rokav do ramena, si s poizkuinjo potegnila z belo kožo po licu in si z globoko natančnostjo ogledala* njeno nežnost. In rekel ji je bil, da je sladka; da ni vedel, kaj pomeni, če pravijo, da je kako dekle sladko, dokler ni poznal nje. In rekel ji je bil, da je njen gl a» hladen in da mu zbuja enak občutek kakor njena roka, če mu jo položil na čelo. Da ga njen glas vsega prešinja, je bil ' dejal, tako hladen je in rahel, kakor hladna sapa. Primerjal jo je s prvo morsko sapo, ki zapiha popoldne po vroči dopoldanski pripeki. In rekel je bil, da je njen glas, kadar tiho govori, okrogel in sladek kakor violinčelo v orkestru Macdonoughovega gledališča. Imenoval jo je svoje zdravilce. Hvalil jo je, da je čistokrvna, popolna z duhom in telesom, vsa zgolj nežna živčnost, rahlota in občutljivost. Ugajal mu je način, kako je nosila svojo obleko. .Da jo nosi kakor sanje — tako se je izražal. Bila je del njenega bitja, prav tako kakor hladnost njenega glasu in polti in vonj njenih las. In njena postava! Stopila je na stol in nagnila zrcalo tako, da se je mogla ogledati od bokov do nog. Privzdignila je krilo in ga potegnila nazaj. Vitki gležnji so bili Ae vedno tako vitki. Meča ni bila izgubila Ae nič svoje prtlestno zrele oblote. Ogledovala je svoje boke, svoj pas, svoje prsi, svoj tilnik, ravnotežje glave in zadovoljno vzdihnila. Billy je moral imeti prav, in on je bil rekel, da je ustvarjena kakor kaka Francozinja in da se črte in oblike Anete Kellermanove z njenimi primerjati ne morejo. Toliko reči ji je bil povedal in zdaj so se vse namah obujal« v njenem spominu. Njene ustnice! Tisto nedeljo, ko jo je zasnubil, je bil dejal: "Rad gledam tvoje ustnice, kadar go-voriA. Čudno je, a vsak zgibljaj, ki ga napraviš z njimi, je kakor ( majhen poljubček." In potem, prav tisti dan: "Ugajala si mi od prvega trenutka, ko sem te zagledal." Hvalil je njeno gospodinjstvo, čeA, da ima zdaj boljšo hrano, da bolj udobno živi, da se nobenemu to-variAu ne godi bolje kakor njemu in da nosi vrhu tega Ae denar v banko. In spomnila se je tistega dne, ko jo je bil objel in stisnil, kakor da bi jo hotel streti, rekoč, da take krasne ženice Ae ni bilo na svetu. Spet se je v zrcalu vso obletela z očmi in se zbrala v strnjeno celoto, ki jo je dobro delo videti; čutila je, da je dražestna. Da, smela se je zanesti nase. Kakor je bil Billy po svoje krasen mož, tako mu je bila ona po svoje enakovredna družica. Da, dobro se je bila razvila ob Billyju. Vredna je bila marsičesa —' vsega, kar jI je mogel dati, najboljšega, kar je imel, A ni se dala zamamiti samoljubju. Tako odkrito, kakor si je priznavala svojo vrednost, je cenila tudi njegovo. Kadar je bil podoben samemu sebi, res on, ne izmučen od skrbi, ne-stisnjen v pasti, ne zmeAan od pijače, ampatrnftn dsCdk-fflorin hjen^ dragi, Je bit obilno vreden vsega, kar mu je dajala ali mogla dati. Saxon se je za »lovo Ae enkrat pogledala. Ne, ni še bila mrtva, prav tako, kakor ni bila mrtva ne njena, ne Blltyjeva ljubezen. Vse, česar sta potrebovala, so bila prava tla, kjer bi mogla njiju IjuU'zen i znova rasti in cvesti. In zdaj »ta se pripravljala, da obrneta Oaklandu hrbet In gresta iskat teh pravih tal. (Hal)« prihodnji«.) John Furar (La Salle, m.): Nekaj spominov iz svetovne vojne Ko Me jr stemnilo, mi priAli aanitejci in odvedli ranjence v ozadje. Nagovarjali so tudi mi ne, naj *«• umaknem, toda bil sem izčrpan in m* nisem mogel odločiti in tuko #em ostnl v jarku. Predno Je zdanilo, m«m prosil nekega vojaka, ki jc prišel mimo, naj mi vrle stvari, ki »«•m jih puntil »predaj, v jan-k. sedli »m» vozove in »e peljali do druge vojaAke bolnišnice, kjer na» je zdravnik n|M»t pregledal. Dobili urno nekaj kave In |M>wdali so nam. da bomo morali nekaj čana čakati, potem pa bo. mo nadalje\ali |M>t. Tu Je bilo \Me|H>lno ranjencev In veliki kupi vojaAke opreme, katero ho odtzeli težko ranje- kar je tudi storil. Mislil sem. da """T" "" Z?" rMnje' kom dobil Ar nekaj konv konierv'ÎniwUllL 1 rl nfkrm kl,pu M w « n iii v u>> 11. L i t |Unta\ll in izvlekel iz njega tor- a nem ne motu. Nahrbtnik, ki jr , . . ' , " ......rix.-..,, k suknji, k.Uru mi 'J' '„". .,?, T ! L î j- voj.k vrird v Jarrk. ), t,il \T'VHI,ro * '«T* prazen »uknjo in se vrnil k tovarišem, ...... . I kjer smo ni komi» razdelili. Ko m. je /danilo, ho pričeli| Vaem Je Ael v niant in nihče nI Rusi »prt močno streljati. U| vprašal, kle sem ga dobil, jarka m* nnmm »nu l prikazati in tako nent tam trial do večera Ko je bila tema. so priAli sani Nato smo, spet zanetili vozove m ne od|teijali do neke telesni« ■*ke postaje. kamor nmo prišli lačni ko volkovi. Hrape nismo tobili, ampak so na» kar |ioti«-nili v \agone in spet nmo ne Volili preko Karpatov proti (igr-'ki Na neki pontajl nmo o|>azill Pot je bila dolira in naporna. ¿*n»ko * polno košaro kruha, ki končno pa smo priAli na cilj, kjer ga je prodajala ranjencem,'ki no nem našel nekaj svojih toVari- imeli «ienar. Ko Je lokomotiva kev Zdravnik Je pregledal naše i zažvižgala v znak odhoda, no o-rane in nas poslal naprej. Za-1 stali hitro navalili na košaro tu tejcl z noiilnicami, na katere no naložili tetko ranjene, jaz **m P* počanl korakal za njimi do prve zaSilrie vojaške bolnišnice.i 111 jo izprasnili. Vlak se je pričel IKimikatl, ¿enaka pa se je jokala pri prazni koAari. Na vlaku nmo potem dobili nekaj živil, veliko premalo za izstradane ranjence. Ob progi nmo opazovali s sadjem obloJte-na dreveaa, da no se nam kar sline rodile. Sadje nmo požirali kar iz daljave, ker ninmo mogli blizu njega. Kmalu nmo doapeli v netko me-sto, kjer nmo izstopili. Obntopili Ao nan Madiari In na* odpeljali v bolnišnico. Tu so nan najprej očistili uAi. katerih nmo ae nalezli na fronti, in preoblekli. Takoj nmo ae počutili bolje, čeprav smo bili lačni. Prva (ha dneva nmo nkoro nepretrgoma npali na čintlh |M»nteljah. Tu me je obi-nkal tudi madžarski duhoven, ki ga niarm razumeHn on pa mene ne. Smejal ne mi je in n pmtom kazal pod moj nos. kakor bi hotel reči. da nem precej čuden vuimk, ko Ae brk nimam. Kana ne Je dobro zacelila in po dveh tednih so me odnloviji iz bolnišnice Hil nem npet na vlaku v družbi dveh Poljakov. Zopet nmo izstopili v Kabi, od k«*ler nmo pred »edmimi tedni odšli z dvanaj»to odhodno st^t-(Hijo proti fronti. Po znani poti '•mo odkorakali do vojaAke pj PH08VBTA same, kjer so pregledali naše listine in naa potem poslali v eno uro oddaljeno mesto Tetelen. Ker smo bili izstradani in utrujeni, smo dospeli v mesta po treh urah počasne hoje. i Tu smo dobili stanovanje pri kmetih. Kar nas je bilo Slovencev v tem mestu, smo se dogovorili, da bomo vprašali, naj nas dodelijo k domačemu polku. Odločili smo ae tudi, da vprašamo za dopust. Poveljnik nam je dovolil, toda naslednji dan, ko bi imeli dobiti potrebne listine, je bila smola. Prišlo je nenadoma povelje, da se moramo ve i Slovenci zbrati v dvanajsti stotniji in tako je šel dopust rakom žvižgat. Ko smo priAli k stotniji, smo tam našli slovenskega četovodjo in dva desetnika, ki sta prišla od 27. pehotnega polka. Potem so vse Slovence dodelili k petnajsti stotniji ozirom^ bataljonu, nakar so naa poslali v barake ob železniški (postaji. Že precej prileten četovodja je medtem zbolel in poslali so ga v «bolnišnico, nakar je desetnik prevzel njegovo mesto. Nekaj dni pozneje smo dobili nove uniforme In drugo opremo in spet se je bilo treba pripraviti na odhod. Na 1. novembra smo bili že na vlaku, ki nas je vozil nazaj v Galicijo. Naš bataljon so tvorili vojaki raznih narodnosti in vsaka narodnost je imela svojo zastavo, tako tudi Slovenci. Na neki postaji, kjer se je vlak ustavil, je poveljnik bataljona pregledal vagone. Rekel ni nič, toda pozneje je ipozval vodjo našega oddelka predse in mu ukazal, naj odstra ni zastave, češ, da so srbake. Naš četodovodja se je zgražal, toda pomagalo ni nič. Bolelo ga je, ker je vedel, da se morajo slovenski vojaki boriti v avstrijski armadi, ki našega naroda ne priznava. Po nekaj dneh vožnje smo bili spet v Galiciji. Vlak se je u stavil v neki dolini, kjer so nam pokazali velikansko vojaško pokopališče. Tam so bili zakopani vojaki, ki so padli v bitkah z Rusi. Naša bojazen pred fronto se je povečala. Zopet smo zasedli vlak !n se odpeljali dalje. Ustavili smo se v nekem mestu, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo spili kavo in odkorakali naprej. Hodili smo ves dan in proti večeru dospeli v neko vas, kjer se je bilo treba spet vež bati. Nekega večera smo zunaj na polju postavili šotore, v katerih smo napravili ležišča. Ponoči je pričelo deževati, proti jutru pa se je dež spremenil v sneg in led. Ob štirih zjutraj so nas alarmirali za naskok na namišljenega sovražnika. Slične nočne vaje so se potem ponavljale. Tu smo morali tudi kopati strelske jarke. V tem kraju smo večkrat o-pazovali žalostne prizore. Videli smo civilno prebivalstvo, ki se je moralo v hudi zimi umakniti in zapustiti svoje domove. Bile «o matere z dtroci in priletni možje. Ti so gonili pred seboj govejo ttlvino, kj ¡so jo rešili predno so sovražnikove krogle uničile njih domačije. Spet »mu morali na pot, ki nas je pripeljala v neko vas. NaA oddelek se je ustavil pred neko hl-Ao, kjeh so bila vrata zaklenjena. Gospodinja nam je hotela preprečiti vstop, a se je ustra-Aila grožnje;da bomo rabili ailo. V hiAi ni bilo dovolj prostora za vne, zato nmo nekateri odAli na podstreAje, kjer smo opazili pre-kajeno meso. Za nami je kmalu priAla gOH|>odinja. ki je meso hitro pobrala In odnenla v drugo shrambo. Moj tovariš jo je pri tem opazoval in ponoči je zlezel v shrambo ter ukradel kos slanine. Zjutraj, ko smo ne pripravljali na odhod, je gospodinja opazila tatvino, nakar je začela nilno vpiti. Ita lenako po-toladN, je ?ač*l četovodja površ-no preiskovati, toda našel ni ničesar. ker namenoma ni hotel odkriti tatvine. Treha j.- bilo spet nadaljevati pot. I>on|H»H smo do vasi. kjer nahajal poljski pehotai polk. Tu no nan dodelili k ntot-\ nijam. kar ni ugajalo našemu! četovodju. Sel je pred |>olkovni-ka in ga proail. naj odredi, da bodo Slovenci zbrani v svoji če-1 ti Obljubil je. da bo ugodil naši { ' Mji pozneje in res je drial be sedo, toda nekaj Slovencev vseeno ostalo prj Poljakih. Za vodjo naše stotnije smo dobili nadporočnika Klimeša, ki je bil dobra duša Da li je bil sorodnik stotnika Klimeša, ki je brutalno postopal i vojaki, mi ni znano. Nadporočnik je bil Ceh in mi nile, sem ga obiskal in oba sva bila vesela snidenja. On mi je pripovedoval, kaj vse je že doživel na italijanski fronti, jaz pa sem mu orisal trpljenje vojakov na bojiščih v Galiciji Razgovarjala sva se dolgo časa in se končno poslovila drug od drugega. (Dalja pnhodajtft.) PODEDOVAL JE 1200 DOLAR JEV — DOLGA I Varšavljan in "zlati stric* Amerike iz Varšavska javnost se bavi tragikomedijo someščana, ki je prejel sporočilo, da je njegov stric v ameriškem mestu Cincin-natiju umrl. Vsak dan je priča koval potem z nestrpnostjo novega obvestila, iz katerega b bilo razvidno, da bo deležen ve like dedščine. V tem pričakova nju je že v naprej prirejal slav-nosti in si je izposojal na lev in desni denar. Našel je mnogo ljudi, ki so mu radi posojali upanju ,da Jim bo v kratkem vrnil z obilnimi obrestmi. Toda te dni je prejel Varšav ljan po ameriškem konzulatu sporočilo, da je ostavil stric le 1,200 dolarjev — dolga, katerega naj bi nečak plačal, vrhu te ga pa je izrazil v svoji oporoki željo, da bi njegovi dediči povr nili mestu Cincinnatiju stroške za pogreb. To je bil hud udarec ki ni z njim računal. Ni čudno, vsakdo bi grdo gledal, če bi zvedel. da je podedoval dolgove Toda VarAavljan se je poskusil izmazati na ta načfn, da je za čel nemudoma trditi, da ni imel v Ameriki nikoli nobenega io-rodnika. To bo moral dokazati sedaj pred sodnikom, pred katerega so ga sedaj spravili njegovi upniki. In tudi če mu dokaz unpe. se bo moral pokoriti za denar, ki ni ga je tako lahko-minelno izposojal. TOREK, 21. JANTAPU n t* Pred »ndM¿» «Sodnik: S čim se pečate? Star zločinec: Z iskanjem zlata. Zemljepis — Papa, kje pa je prav za prav U Abesinija? — Nekje med Anglijo in Italijo. ■ -V«if»Ud fcietur«. Aleksij Stakhanov, sovjetski rudar, govori tovarišem 0 8Tf jem novem sistemu, ki je povečal produkcijo premoga. POLITIKA IN CIGARETE BrSanica — F i ume, Drama — Dal mat iz la . . . Italijanska vlada je izdala dekret, ki odpravlja s prvim januarjem 1936, inozemska imena dosedanjih cigaret. Tudi cigarete se bodo "poitalijančile." Cigarete, ki so jih prodajali pod imenom "Londres", se bodo prekrstile v "florenco," "britan-nica" se bo imenovala poslej "fiume", španske "trabuke" dobijo ime "makale". Tudi egipt-ske in ruske vrste bodo prekrstili, in sicer prve v "sovrano," drugo pa v "favorito", sport se bo imenovala odslej "stadio", ameriška 4 je staro,» nesljivo družinsko zdravilo, ki odpr* Ija zaprtje, pline, nespečnost, tUki sapo, nečistost kože in težave, idr» žene s prebavnimi nerodnostmi, navda z življenjem oslabeli tek. DukiM ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR • GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicip Asritirajte za Prosvete! NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO P« sklepa le. redne konvencije m lahko naroči u Hat Proevcto ta pá Šteje eden, dr«, tri. štiri ali pet članov ii ene druiine k eni narolninL 1Ü P ros vet a «Une n vse enake, ca člane «U nečlane »6.00 sa eno letno unt nino. Ker pa člani ie plačaj« pri aaeoraentn $1.20 ta tednik, ae ji» to f* šteje k naročnini. Torej aedaj nI rsroka, reči. da Je llet predrt* ia te 8. N. P. I. Llet ProereU Jo vaša lastnina in gotovo Je ▼ voaid drniiai ac* ki bi rad «tal Ust vsak dan. Cena Usta ProeveU Je: Za Cleero in Chieage Je.....9Í t tednik la................U S tednika In...............W Za Zdrni. države In Kanado M.tO 1 tednik in................ 4.80 t tednika In...............1.00 t tednike in...............2.4« 4 tednike In............... 1.20 I tednikov in.............. nič • tednike in............ 4 tednike In............ 5 tednikov in........... 14 II LI Za Evropo Je..............$9.0« Izpolnite s podu J i kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali M«f ftrder v pisma In si naročite Prosveto, Ust, Id Je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «Itn SNW ali če se preseli p/oč od drašine In bo zahteval sam svoj list tednik, bsb moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dM*t Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotiIr vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo nifcl datum ta to vsoto naročniku. PR08VETA. 8NPJ, 2657 8o. Uwndale Àve„ Chieage. IU Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto veoto $......... D ........................................ČL drnštvr št ... Naalov Ustavita tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih ČUsor drniUot '> —............-.............................ČL drnMra št.........- v ..........................................*.tčL društva ....... *> ............................................ČL draitva št...... D ČL dmštva št TISKARNA S.N.P.J 8 PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabili sa veselice in shode, viaitnice, ¿sini* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatski slovaškem. čtJkem, nemškem, angleškem jetiku in di VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTfl 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskane Cene smerne, aaijsko delo prve vrsto Pišite po informar i je ne naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4901 CHICAGO. ILL.