S posvetovanja kulturno-prosvetnih delavcev v Ptuju
Dne 6. novembra se je ˇ ptujskem glodališču vršilo posvelovanje kujturno-prosvetnih delavoev okraja Ptuj. V iz-vlečku naj navedemo, kaj je bilo izne-šenega na tem posvetu in kakšne na-oge so bile za<iane za v bodoče v aašem   kulturno-prosvetnem   delu.
Tov, Mav«er Ivan, selcretar agitpro-pa OK KPS, je iznesel politično analizo ^ulturno-prosvetncga dela. »Uspehi, ki smo jih dosegli na tein polju, so sicer vidni«, pravi tov. Mavser, »vendar ne moremo trduti, če v celoti pogledarao naše delo, da so tj uspehi zadovoljivi.« \'se premalo se je prj vsem delu gle-dalo na idejno-politično vzgojno stran. Naš čas zahteva nove ljudi. Naloga kul-iuino-prosvetnega dela in ljudi, ki sa bavijo s teua deiom, je ta, da potom vseh panog kulturno-prosvetnega dela slre-mijo za tem ciljem. Stremeti moramo za množičnostjo v kultumo-prosvetnern de-lu. Pri nas mnetnost, oziroma kultuftio-p:osvetijo udejstvovanje na 6ploj.no m stvar satuo posamezn.ka, oziroraa goto-vih priviligirancev, pač pa je to lost vsega deJovnega Ijudstva. »Nupačoo pa bi bilo«, prav« tov. Mavser, »če bi vi-cieJi kulturno-prosvetno udejstvovanje samo v dramskem pevskem, godbenem deiu ltd. Studij znanslvene in politične literature je prav tako kultumo-prosvetno delo, in to eno izmed najvaž-ne)ših. Popolno poznavane naaka Mdrxa, Engeisa. Lenina in Stahna naai dsje sigurnost in perspektivnost pn na-»fin delu, in razume se, tudi v kultur-no-prosvetnera«. Prav tako tot kultur-no-prosvetm dalavci ne smemo zarneta-vati naiih veakdanjih gbaporiarskih vpra-senj m gvj&počarskih planov. Zaveuaii se morarao vselej, cla je guspodarstvo os:iova vsega ž:vljenja. Ako ljudslvo ra-polaga 7 yospodarskimj pozicijami in se to ljudslvo vsakodnevno trudi, da b: biJe te gospodai&Ke pozicije, se pravi, naše tovarne, naše zadruge, riaša kraeč-ka gospodarstva, čim trdn«jše in do-nosnejše v korist skupnosti, je razum-ljivo, da bo s tem omogočenb, dati č;xn več sredstev za Kulturno-prosvetn-; dvig in nadaljnji razvoj našega delovnega ljucletva.
V drugera   delu po«veta   je bilo  govo-
ra o bodočih nalogah. Tov. Dežman je okvirno pokazal bodoče delo. Prva na-loga je utrditev KLPS-ov in samega OLPS>a. V te prosvetnes forume naj pri,!ejo res tisti ljudje. tci se zavedajo, kako oclgovoma naloga stoji pred sleher-oim kullurno-prosvetmm tunkcionarjem. Ob sleherem koraku se morajo ti Ijudje zavedati, kaito važen je za izgradnjo socializma dvig spiošne razgledanosti neših delovnih Ijudi. Ob naštevanju na-d^lmjih naJog bi oraenih to, da naj ^e v krajih, kjer so za to že dani pogoji, se pravi, kjer se kulturno-p:csvetno delo razvija v večih vejah, osnujejo kulturno-prosvetna društva, ki bodo to kuiturno-prcsvemo delo pove-zovala in oneinogočala cepljenje sJ, na diugz strani pa prav zaradi te centra-lizacije dvigala kvaliteto aašega icul-tuno-prosvetnega dela. Med nalcgaroj se je govonlo tudi o lzboljšanju knjiž* nic m knjižničarskega kadra. V samero okrajnem ceatru pa se naj osnuje velika .n bogaLa kajižuica. Pamnoži jn kvaii-tetno naj sa izboijsa delo nasih dram-skih družin in pevskih zborov, osnujejo pa naj se tudi nove družine in novi ppvski zbon Povsoa naj se uvede po vaških krožkih študij znanstvene in po-111 m--   literature.
V žvezi s tečajem so zadane naloge, da se v »krajnera centru, ki mora biti tudi kuiturni center, osnujejo knjižni-čarskj   in   dramski   tečaji.
vV okviru OLPS-a naj se osrmje večja dti. msxa knjiinica, ki bo lahko nudiia družinam na podsželju dobra in vzgojna drair.ska de'a Po vsem našem okraju so raztreserD razni godbeni inštrunienti. Krajevni nudeko-prosvetrii luakcionarji naj bi v svojih okoliših izveali pregled in naj bi se te posameznike, ki posedu-jejo mštiumente, povezaio v godbena društva, oziroma, da se jim inštrjmente oiikupi.
Izneienih je bilo še dosti drugih na-log. Š strani di6kutantov pa &o bile tem naiogam dod&ne ee nove. Dokončni na-črt dela pa: bo ran^šen na oikrajnem plenumu kulturno-prosvetnih delavcev, ki se bo vršil koncem tega ali pričet-kom   prihodnjega   meseca.
D.  P.