47 6
J.R.: Vojsko,  najvišja župnija na  Kranjskem.
rudarskega mesta Idrije drži proti severo-za-hodu še precej dobra krajna cesta, po kateri se pride po bolj in manj strmih klancih in mnogih ovinkih in po večinoma erarskih gozdih v treh urah pametne hoje na Vojsko. (Gesta iz Idrije do župne cerkve na Vojskem je dolga i 1.665 m-)
Ker je „Dom in svet" podal Čitateljem svojim že marsikak krajepis naše mile domovine, naj dovoli  nekoliko prostorčka tudi tej-le Črtici.
Vojsko je najvišja župnija na Kranjskem — 1090 metrov nad morjem — na skrajni severo-zahodni  meji domačega okraja logaškega
in okrajnega sodišča idrijskega in je vsaj po nekoliko visoka ravan. Znamenita je ta župnija razven po visoki legi tudi zato, ker je razdeljena med tri okrajna glavarstva: Logatec, Gorica, Tolmin, in med ravno toliko okrajnih sodišč : Idrijo, Gorico, Tolmin, ter obsega pet občin: Vojsko, Cakalnik, Spodnja Idrija, Gc\ renja Trebuša, in Prapretno z županstvom na St. Viški gori na Tolminskem.
Vasi prav za prav v tej župniji nobene ni, Četudi ima sto in jedno hišno številko; le kraj Ogalce s sedmerimi hišnimi poslopji bi imel nekaj  pravice do tega imena. Drugače stoji hiša
Župnišče.
Župna cerkev sv. Jožefa na Vojskem.
(Od vshodne strani.,)
Šola.
bolj ali manj oddaljena od druge hiše, same kmetije s potrebnimi gospodarskimi poslopji. Nahaja se tukaj več krajev, oziroma selišč, kakor: Hom (Holm), Jelenji vrh, Rovtarjev vrh, Mrzla rupa, Revčnovše, Skratovše, Tro-tovše,  Zaklavže, Zarob,  Zahom.1)
Južno-vshodno, precej za šolskim poslopjem, se dviga ii2gw visoki, kameniti „Skol", vrh katerega se jasnega, čistega dne gledalcu odpre veličasten razgled, razpne obširno obzorje, zlasti proti  vshodu, kamor ti ob   prav Čistem zraku
l) T. j. Revenovišče,   Skratovišče,  Trotovišče,  Za-klavža, Zarob, Zaholm.                                        Uredn.
splava oko Čez vso Kranjsko, tje doli do gore Kuma, stoječe ob kranjsko-štajerski meji. Razume se, da se cerkev in kapelica na imenovani gori razločujeta le z dobrim daljnogledom. Proti severo-vshodu se belijo kamniške planine; dalje proti severu zožuje obzor gorenjsko, oziroma loško višavje s Karavankami in triglavskim gorovjem od zadaj, izmed katerega kipi visoko proti nebu velikan Triglav. Proti jugu pa je razgled bolj omejen. Od sivega, mnogovrho-vatega Nanosa ti sega pogled še do Rakeka — kolodvor in železnica se dobro ločita — proti Cerknici.  Ves razgled proti Goriški in do bla-