------ 206 ------ Slovstvene stvari. Še enkrat o „naučnem slovniku."*) V 10. seji matičinega odbora je bil sprejet predlog odseka za izdavanje knjig, da se IV. občnemu zboru priporoča nasvet, „naj matica izda slovenski naučni slovnik", in obveljal je ta vkljub marsikterim ugovorom nekterih odbornikov. Tudi ti so sicer pripoznavali potrebo in korist takega dela; al rekli so, da je še prezgodaj lotiti se te knjige, podpiraje svojo misel zlasti z naslednjimi razlogi: 1) Matica ima izdavati druge nam bolj potrebne knjige; 2) tako obširno delo, kakor je „naučni slovnik", bi odvrnilo duševne moči od drugih slovstvenih del; 3) tako bi tudi ta slovnik požrl veči del matičinih dohodkov; 4) pred začetkom „nauč-nega slovnika" potrebujemo gotovo vsestranske znanstvene terminologije, ktere še nimamo; 5) tak slovnik bi bil po sedanjem stanu naših pisateljev in naše slovesnosti (literature) gola prestava, ne pa izvirno delo. Akoravno so bili ti razlogi po gg. Svetecu, Erjavcu, Cigaletu in Trstenjaku le kratko navedeni, hočemo vendar nekoliko obširnejše govoriti o njih, da občni zbor z dobrim prevdarkom konečno sodi o tej važni reči. 1. Ali ima Matica v resnici bolj potrebnih knjig izdavati, kakor je „naučni slovnik", o tem se ne bomo prepirali; nam zadostuje priznanje, da je tak slovnik tudi potrebno in koristno delo. Izdaji drugih knjig slovnik nikakor ne bo na poti, ker priprave za-nj so priprave tako obširne, da ni dvomiti, da prvi zvezek pride na svitlo še le v nekterih letih, in druge v daljših obrokih, kakor skušnja kaže pri češkem, pri nemških in drugih takih knjigah. Zmirom bode tedaj mogoče, med tem časom izdavati druge potrebne in koristne knjige, pa tudi denarne zadeve bodo to pripuščale. Dosedanja skušnja pa tudi kaže, da nimamo sila veliko primernih rokopisov na ponudbo, tako, da *) Naj takim bralcem, kterim je to ime se neznano, dostavimo v razjasnilo to, da „naučni slovnik" se imenuje velika knjiga, ktera po abcednem redu obsega vse, kar je omikanemu človeku vedeti koristno iz zgodovine, zemljepisa, slovstva, natoroznanstva, življenja imenitnih os&b in se druzih reči. Po tem, da človek v omikani družbi more o tem ali unem razgovarjati se, so Nemci dali ;ej knjigi ime: „Conversationslexicon", to je, „knjiga za razgovore." je matičin odbor sam sploh načrtal in naznanjal, kako snih knjig si želi. Med najpotrebnejše knjige nekteri štejejo tudi šolske knjige. Kdo bo tajil, da so take knjige nam v resnici potrebne? To že zarad tega, ker nam nasprotniki vpeljanja slovenskega učnega jezika v šole v eno mer očitajo, da jih nimamo. Če bi jih pa tudi imeli, kaj bi nam pomagale, ako se postave ne spremene? Ali nimamo že zemljopisin vseh treh delov naravoslovja v domačem jeziku za šole pripravnih, in ali se uči po njih? Prepričani smo, da bi cel6 v kratkem imeli vse potrebne knjige, da je le izrečena vpeljava slovenskega učnega jezika, in to tem več, ker takim knjigam — ki se dobro splačujejo, ne bode manjkalo tudi drugih založnikov. Matica pa mora ustrezati svojim udom, toraj podajati jim take knjige, da so primerne in zanimive veliki večini. 2. Nikakor ne moremo verjeti, da bi izdelovanje „naučnega slovnika" odvrnilo duševne moči od drugih slovstvenih del. 20 do 30 pol na leto nikakor ne potrebuje mnogo duševnih moči, in ker bo delo razdeljeno med več pisateljev, ne bode odvračalo nikoga od drugih slovstvenih del, in to tem manj , ker vrednik bo imel veči del opravila. Mi nasproti še mislimo, da prav „naučni slovnik" izbudi mnogo novih duševnih moči, ki sicer ne bi stopili na slovstveno polje. 3. Zarad ugovora o matičinih dohodkih moremo omeniti, da matičin odbor in po novem načrtu pravil matičin občni zbor bo vsako leto sklenil, koliko pol „naučnega slovnika'4 naj se izda to in uno leto. Odbor (občni zbor) bo gotovo oziral se na druge potrebne in pripravljene rokopise, toraj le toliko dohodkov privolil „naučnemu slovniku", kolikor jih bode ostajalo od izdaje onih. Iz tega je tedaj razvidno, da nikakor nočemo vezati Matice, da vsako leto izdd 20—30 pol. 4. Kdor koli pregleda „naučni slovnik" bodi-si češki, bodi-si nemški ali kakega druzega jezika, ta se lahko prepriča, da je največ in naj obširnejših sestavkov zgodovinskega, zemlje- in životopisnega in literarnega obsega. Da za te spise slovenski jezik ima gotovo terminologijo, vendar tajiti nikdo ne more. O drugih znanostih obsega „naučni slovnik" le glavne in splošne dele in zaumke. In tudi za te imamo potrebne izraze; to je menda znano vsacemu, kdor le malo pozna slovensko slovstvo. Radi pritrdimo, na pr., da on, ki hoče pisati znanstveno kemijo po sedanjem njenem stanu, ne najde še vseh potrebnih izrazov; toda vseh teh tudi ne potrebuje pisatelj sestavkov kemijskih za „nauČni slovnik", kteri ni namenjen učenjakom te vednosti, ampak le splošno omikanemu ljudstvu. 5. Ko bi tudi naš „naučni slovnik" bil v resnici gola prestava izvrstnih spisov iz druzih jezikov, bi li bil to tako velik greh? Prestave dobrih knjig so gotovo vsakemu narodu koristnejše, nego izvirne slabe. Že po tem je o vržen ta ugovor. Vrh tega pa ne pritrdimo temu, da ima naš slovnik po oznanjenem načrtu biti gola prestava. Malo člankov bo moč prestaviti; mnogo bo treba izdelati po dotičnih knjigah in predelati po potrebah našega naroda. Najvažnejši in najob-širnejši sestavki o zgodovini, literaturi, življenjepisji itd. slovenskih dežel se bodo morali izdelati po izvirih. S tem so po naših mislih ovrženi navedeni ugovori. Izdaja „naučnega slovnika" bi bilo Matice naše vredno podvzetie. Gotovo ne bi bilo zvezka, v kterem ne bi vsak ud Matice našel sestavka za-nj zanimivega in pod-učnega. Zoper vsako stvar se lahko navajajo ugovori, vendar odločiti imajo važnejši in tehtnejši razlogi. Nam je korist takega dela za narod in slovstvo slovensko važnejša, kakor vsi protiugovori, kterim smo dokazo- ------ 207 ------ Tali, da so prazni in puhli. Dela, resnega dela je treba; ali poprimimo se ga krepko in navdušeno, opu-stivši nekoliko lahko krilate novele in povedke, dokler še nimamo tečne hrane, in srečen izid bode slavno ven-cal marljivo delavnost! Meseca junija 1868. leta. Dr. E. H. Costa.