Letno poročilo O deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolski ln gospodarski leti 1890/91 in 1891/92. AgS' V Spisalo vodstvo. .. 'ja\ ^ t N/ / Ä/ Jahresbericht der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfswert für das Schul- und Wirtschaftsjahr 1890/91 und 1891/92. Von der Schulleitung verfasst. Ljubljana, 1893. — Laibach, 1893. Izdal in založil deželni odbor kranjski. — Verlag des krain. Landesausscliusses. Tisk J. Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Druck J. Blasnik in Laibach. Letno poročilo * O deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolski in gospodarski leti 1890/91 in 1891/92. Spisalo vodstvo. Jahresbericht der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfswert für das Schul- und Wirtsehartsjahr 1890/91 und 1891/92. Von der Schulleitung verfasst. Ljubljana, 1893. — Laibach, 1893. Izdal in založil deželni odbor kranjski. — Verlag des krain. Landesausschusses. Tisk J. Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Druck J. lilasnik in Laibach. Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Novem Mestu. — Landes-Wein-, Obst und Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfs wert. Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu za šolsko in gospodarsko leto 1890 91, Spisalo vodstvo. Izdal in založil deželni odbor kranjski. Poročilo v šoli. A. Učenci. v Šolsko leto 1890/91 pričelo se je dne (i. novembra 1890. V prvo leto so na novo ustopili naslednji učenci: 1.) Černe Anton iz Tomaja na Goriškem. 2.) Janša Ivan iz Dovjega na Gorenjskem. 3.) Lavrenčič Pavel iz Vrhpolja pri Vipavi na Notranjskem. 4.) Peršina Martin iz Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. 5.) Pristov Janez iz Sela pri Breznici na Gorenjskem. G.) Rant Ivan iz Češnjice pri Kropi na Gorenjskem. 7) Šinkovec Franjo iz Dobrave pri Škocjanu na Dolenjskem. 8.) Zabret Blaž iz Britofa pri Predosljih na Gorenjskem. 9.) Žvanut Edvard iz Lozic pri Št. Vidu nad Vipavo. Iz prvega v drugo leto prestopili so: 1.) Favetti Vinko iz Škrilj na Goriškem. 2.) Finžgar Miroslav iz Brezja na Gorenjskem. 3.) Kadunc Ivan iz Žužemberka na Dolenjskem. 4.) Kocjan Janez iz Žirij na Krasu. 5.) Kos Arnošt iz Podsrede na Štajerskem. 6.) Koščak Ivan iz Zloganske gore na Dolenjskem. 7.) Rojc Fran iz Št. Pavla pri Zatičini na Dolenjskem. 8.) Škofič Alojzij iz Št. Vida pri Brdu na Gorenjskem. 9.) Tršar Franjo iz Vrhnike na Notranjskem. 10.) Zajec Anton iz Bistrice na Dolenjskem. Zavod imel je pričetkom leta 1890/91 19 učencev, k konci istega leta pa le še 15, ker so med letom štirje izstopili. V šolsko leto 1801/92 vstopili so na novo: 1.) Brenčič Franjo iz sv. Petra in Pavla pri Ptuji na Šta- jarskem. 2.) Globočnik Jožef iz Vogelj pri Šenčurju na Polju na Go- renjskem. 3.) Kavčič Dušan iz Razdrtega pri Postojni na Notranjskem. 4.) Milharčič Anton iz Hruševja pri Postojni na Notranjskem. 5.) Malerič Anton iz Vojnevasi pri Črnomlju na Dolenjskem. 6.) Nabrgoj Alojzij iz Proseka na Krasu. 7.) Nosan Ludvig iz Gotenice na Kočevskem. 8.) Pogačnik Filip iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. 9.) Rakoše Janez iz Valte vasi pri Novemmestu na Do- lenjskem. 10.) Rasinger Friderik iz Podkorena na Gorenjskem. 11.) Ravnikar Jože iz Njivice pri Radečah na Dolenjskem. 12.) Suhadolnik Franjo iz Borovnice na Notranjskem. 13.) Štravs Fran iz Toplic na Dolenjskem. 14.) Turk Anton iz Šepulj na Krasu. 15.) Vašič Ljudevit iz Škrljevega pri Št. Rupertu na Dolenjskem. B. Učno osobje šolskega leta 1890/91. a) Stalni učitelji: Rihard Dolčnc, vodja. Viljem Rohrmann, pristav. Jernej Černe, tretji učitelj. b) Pomočni učitelji: dr. Josip Marinko, c. kr. gimnazijski profesor v Rudolfovem, učitelj veronauka. Otomar Skal6, c. kr. okrajni zdravnik za živino, učitelj živinozdravilstva. Petja se učenci niso učili, ker ni bilo mogoče primernega učitelja udobiti. Poučevalo se je učence po učnem redu prejšnih let, namreč sledečem C. Učni red. iS Sh a oj o c o o TS X> £ O c T3 O ’e? >ü CD C/5 a •p—< N Ctf N "Ö CD Sh Ö >ü Ö CD (-4 fl •*-> CTS 0) >u fl <ü rÖ •*-» r—« o HH ß« ►H o "fl ctJ >o «a £ ■ — C/i i «S cd 'S i ■3 I 1 cd I c | ,sl t 0) ! c .a, c ii:> 72 | >N ICD il> I I I »O iCD fl o Q< 00 ca I 11 jt^ jGO [ iO ' CO C5 !r-t CO C. i i 1 i i! ■ L- CO ca I> CO Š O 'TS r cd LS 'ST ~ o cd m > C/3 1^-: m *73 iS I S fl o o. -UJ I I 103 I _cd o 43 :cd i> i l ! I * cd fl s C ! o O CS I 00 CD T3 e) Nemščina ni obligaten predmet. ‘) Nemščina ni obligaten predmet. 3 rt> Q-> GO I co 3 05 3 O CD! lili ol cß >— O INI I WMih* *-M O' k— ►rt , N ! N '“i O , t 1 n> I P 3 i nT ^ 'e^! 3 *lvfl 'Up p | in 70 P —J Z- C/J rn c- p _ HM © MII 'SIS S ag p : cx> g< o o s n> o< P "O o n o Cb 3 o o- o Cb p © CD h| O r n i i umi — IO H* H S- E «5. ?r oq’ p o <1 n Ul o a, O C/J < O ©: CD I I I 2. 3 CD P-> 3 a* o -o o Ö ft> ►ö o o o- P (D n< p Učni red za poletni tečaj od konca aprila do 1. novembra. Pri praktičnih delih navajali so učence opravnik Anton Božič, vrtnar Janez Weble in gornik (vinščak) Jurij Pelko. D. Učiteljski tečaj. Pričel se je 17. avgusta, ter trajal do uštetega 29. avgusta. Učenci bili so med tem učiteljskim tečajem na počitnicah. V tem učiteljskem tečaju poučevalo se je nemški, ker so bili udeleženci razven dveh Kočevarji. Poučeval je vodja R. Dolenc in poučevala sta deloma g. Gustav Pirc tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, in g. Fr. Štupar tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe. Poslednja dva predavala sta namesto pristava V. Rohrmanna, kateri je mej tečajem pri vojaških vajah bil. V učiteljski tečaj sprejetih bilo je sledečih 15 učiteljev: 1.) Erker Johann Gottfried iz Mosel. 2.) Erker Georg iz Morobiz. 3.) Erker Johann iz Unterskriel. 4.) Güderer Josef iz Altlag. 5.) Högler Franz iz Kočevja. 6. Hutter Johann iz Unterwarmberg. 7. Jaklitsch Johann iz Pöllandl. 8. Krauland Peter iz Maierle 9. Perz Josef iz Lichtenbach. 10. Piš Rudolf iz Belepeči. 11. Posnik Johann iz Masern. 12. Schescharek Franz iz Kočevja. 13. Windisch Josef iz Ilohenegg. 14. Wittreich Joh. iz Mittersdorf. 15. Vogelnik Janez iz Idrije. Učitelja Jos. Perz in Georg Erker izostala sta radi vojaških vaj. Praktično udeležilo se je torej učiteljskega tečaja 1891. le 13 učiteljev. Dne 18 avgusta na rojstni dan presvitlega cesarja udeležili so se vodja, g. Pirc in vsi učitelji slavnostne službe Božje v župni cerkvi v Šmihelu. O tem tečaju je vodstvo veleslavnemu deželnemu odboru posebno poročilo predložilo v katerem se je jako povoljno o vedenji ter marljivosti udeležencev izjavilo. E. Tečaji za cepljenje ameriških trt in sadnega drevja. Vsled velevanja veleslavnega deželnega odbora podučeval je vodja dne 8. marca popoldan v Leskovcu v tamošnji ljudski šoli o zasaditvi ameriških vinogradov, ter o cepljenji ameriških trt. Udeležitev bila je velika, okolu 300 ljudij se je sešlo. Dne 15. marca popoldan podučeval je v Metliki v tamošnji ljudski šoli v istih predmetih. Posluševalcev bilo je okolu 150. Dne 22. marca popoldan podučeval je v istih predmetih v Št. Rupertu, pa pri kaj mali udeležitvi tamošnih interesentov, kajti zbralo se je vseh skupaj komaj 40. V Št. Rupertu in okolici se ljudje trtni uši še posmehujejo. Istega dne (22. marca) zjutraj podučeval je pa v Beli cerkvi in sicer v ljudski šoli o cepljenju marelc, ringlotov ter jabolk voščenk. Pri tej priliki razdelil je mej precejšno število posluševalcev veliko cepičev, vipavskih debelih marelc, ringlotov, ter najboljše vrste dolenjskih jabolk. Cepiče razdelil je pa tudi pri istej priliki v Št. Petru in v Šmarjeti, kjer je že v prošlem letu o cepljenju po-dučeval. Dne 25. marca, podučeval je konečno o zasajanji ter cepljenji ameriških trt še na Grmu, kjer se je poduka okolu 200 poslušalcev udeležilo. F. Izleti. Razun v Postojnsko jamo o binkoštih in dne 18. septembra v Št. Jernej k premiranji konj ter k konjski dirki nismo v letu 181)0/91 nikakega izleta podvzeli. V Postonjsko jamo vodil je učence tretji učitelj, v Št. Jernej pa vodja in pristav. G. Preskušnje. a) Preskušnja udeležencev učiteljskega tečaja bila je dne 29. avgusta dopoludne. Veleslavni deželni odbor zastopal je ravnatelj c. kr. gimnazije v Rudolfovem gospod dr. Franc Detela. I>) Preskušnja zavodnih učencev bila je dne 31. oktobra v navzočnosti g. dr. J. Vošnjaka, kakor zastopnika veleslavnega deželnega odbora in gospoda A. Detela 'koncipista c. kr. okr. glavarstva v Rudolfovem, kakor zastopnika visoke c. kr. vlade. Navzočih bilo je razun celega za-vodnega učiteljskega osobja tudi nekoliko odličnih poslušalcev, med njimi deželni in državni poslanec g. c. kr-prof. Franc Šuklje. H. Obiskovalci zavoda. Razun že navedenih gospodov, ki so se preskušenj udeležili, obiskalo je mej letom še več druzih odličnih gospodov zavod, kakor: deželni poslanec štajerski gospod Jos. Jerman iz Reichenburga, deželni poslanec gospod Ivan Hribar; tadajšni deželni odbornik kranjski gospod Oton Detela; vodja deželne štajarske vinarske in sadjarske šole v Mariboru gospod Heinrich Kollmann, dekan vipavski g. Matija Erjavec, i. t. d. I. Učni pripomočki. Knjige nakupili smo tele: Knjige družbe sv. Mohora za leto 1891; Der Landwirth als Kaufmann, od Adolfa Eberta (gld 170); Die gegenwärtigen Bedrängnisse des Weinbaues in Steiermark od dr. Fr. Hirschhofer-ja (45 kr); Navod kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele občine z gozdom od M Schyer-ja (30 kr.); „Die Rebenschädlinge“ od dr. Moritza (gld. 1 ‘23); „Die Elemente der Ptlanzenphysiologie“ od Jos. Pohl (1 gld.); „Der Black-Rot“ dar visocega c. kr. poljedelskega ministerstva; „Grundlage der Mineralogie, Gesteins & Bodenkunde“ od dr. A. Bisching und Kozeschnik (1 gld.); „Der internationale land-wirthschaftliche Congressinllaag“ od dr. M. Proskowetz (20 kr.); „Internationaler land- und forstwirthschaftliclier Congress“ od C. Romstorfer (20 kr); Bericht über die Verbreitung der Reblaus, dar visocega c. kr. poljedelskega ministerstva, 22. Jahresbericht der landwirtschaftlichen Lehranstalt Francisco - Josephinum (10 kr.); Blaž Potočnik, Jos. Žirovnik (10 kr.); Pevska šola, „Foerster“ (gld. 105). Naročena bila je šola na sledeče časopise: Zvon, Land- und Forstwirthschaftliche Zeitung, Oesterr. landwirthschaftl. Wochenblatt, Novice, Weinlaube, Auf dem Lande, Dolenjske Novice, Weinzeitung. Vsi ti časniki so tudi učencem za čitanje prepuščeni. — Za kemični kabinet nakupilo se je steklenih cilindrov, kuhalnih steklenic, stekleni zvon, retort, svedrov za zamaške vrtati, svetilk za špirit, zračni balon iz kolodija za skupno vsoto gld. 5’52. Razun tega omislilo se je 9 merskih kolov po 76 kr. Jedno stekleno omaro nad izložbeno mizo za shrambo mineralij (20 gld.) in :i00 ška-tulj za mineralije. — Steklena omara, kakor tudi mineralne škatlje služijo za shranitev 115 raznih rudnin, katere je šola deloma od visocega c kr. poljedelskega ministerstva, deloma od ravnateljstva c. kr. rudnika v Idriji in od voditeljstva fužin na Savi zastonj udobila; deloma pa od gospod Slaby v Gross Ulmersdorf-u na Moravskem kupila. — Od poslednjega 50 rudnin za 5 gld. II. Poročilo o gospodarstvu. A. Vinogradarstvo V Trški gori zasadili smo v prvem ameriškem pašnu nad zidanico 3(> vrst z poveznenimi ključi 12. direktno produktivnih sort ameriških trt, namreč sledečih: Noah, Triumpf, Herbemont, Kanada, Sekretary, Black de Fiance, Senasqua, Brant, York-madeira, Cynthiana, Delavare — Razun yorkmadeire, katero smo uže doma imeli, kupili smo vse ključe teh sort od baron H. Ritter de Zahony-jeve graščine v Monasteri pri Ogleju. Prijele so se te trte, razun cynthiane in delavare, prav dobro, vzrastle so še precej. Šola ima zdaj v Trškigori z prištetimi v letu 1890 že nasajenimi otello in huntington sortami, 14 sort direktno produktivnih ameriških trt. Na desni in na levi strani ravno omenjenega poskuševalnega vinograda (od vsake vrste je po 87 trt) še preostal prostor zasadili smo z poveznenimi v roki z cepiči domačih sort požlahtnenimi ter se koruznimi klasinami in žico povezanimi ameriškimi ključi istutako v posamezne jarke; toda z neugodnim uspehom. Pod zidanico nadaljevali smo v sredini vinograda že leta 1890 pričeto grobanje ter sprotno gnojitev trt Oba dela spo-nesla šta se prav dobro. Pri grobanji izstreljano kamenje porabilo se bode za zdaljšanje ter dovršenje nove škarpe pod zidanico. — Obrezali so ves vinograd učenci sami, isto tako so ga večinoma sami povezali omandali, ter dvakrat poškropili. Za škropljenje rabili smo Milardejevo tekočino, toda ne 4 ampak le 2°/0 galice. Ta količina s kazala se je čisto zadostna. Razun z Milarde-jevo tekočino poskusili smo tudi trte z toliko priporočanim azurinom škropiti, pa žal z nepovoljnim uspehom, kajti ako bi hitro z galico ne priskočili, odpadlo bi prej ko ne listje, bolj ali manj vse jedno. Toča potolkla je Trško goro dvakrat, prvič takoj po ocvetenju, drugič pa ko je grozdje že mecati začelo, Skoda bila je občutljiva na kvantiteti, kakor tudi —- posebno pri črnini — na kvaliteti. Pridelali smo vsega vina 28 hi 221, in 1 'Mil 181 sadnega mošta. Tropine porabili smo za napravo petiotizovanega vina za posle in učence. V Smolenivasi (Cerovcih) lotili smo se prekopavanja tretjega malega trivoglatega pašna na vrhu „Krivije“ ter to delo tudi skončali. Ves prekopani svet meri 708»«" in dasiravno je bil jako slab, skalovit, stane prekopavanje 1 m- le 7.0!) kr. Lotili smo se dalje tudi prekopavanja malega koščeka hostice na vrhu „Dolzega“, kateri je pa še bolj skalovit bil. — To delo vršili smo bolj zato, da smo trte starega vinograda na vrhu zazemljali in pa da smo kamenje za zidanje nove zidanice za-dobili. Tudi to delo bilo je še pred zimo dokončano. Na jesen smo tudi v starem vinogradu v „Dolgem“ v „Sredi“ in na „Vrhu“ kolikor mogoče trt pogrubali. — To vse z gnojem in plastjem, za zgostiti trte. Pogrubali smo pa tudi v vznožju „Dolzega“ na yorkmadeire v zelenem stanu cepljene beline; še ne cepljene yorkmadeire smo pa zagnojili z namenom okrepiti jih za zeleno cepljenje leta 1892. Ves stari vinograd so na jesen, še pred zimo, učenci obrezali, ameriškega v Kri vij i in znožju v Dolgem pustili smo pa črez zimo neobrezanega. — Prav zgodaj na pomlad lotili smo se zagnojitve leve polovice prvega ameriškega pašna v krivlji z kompostom (G8 voz) napeljanim po snegu zime 1800. — Sicer obdelali smo ves vinograd, poškropili dvakrat v prvič z azurinom v drugič pa z galico in apnom. Škropljenje z azurinom skazalo se je kar nič vredno. To sredstvo pomaga kakor je razvidno, le tam kjer je peronospora prav pohlevna, ne pa tudi tam, kjer nastopi v pogubni meri. Vina pridelali smo v Cerovcih v starem vinogradu že poldrugi polovnjak; v ameriškem pa jedno vedro yorkmadeire. Prvo porabilo se je za pijačo učencev in poslov, drugo se je med črnino Trškegore pomešalo. Doma obrezali so učenci ameriški vinograd pod kozolci uže na jesen da so potem po zimi ključe napravljali. — Vseh ključev ripa-rije in yorkmadeire skupaj napravili smo 29.900 komadov (mej temi pa tudi yorkmadeirini iz Cerovcov), katere je ve-leslavni deželni odbor, skoraj vse brezplačno, posebno mej vipavske prositelje razdelil. — V trtnici rasteče bilfe smo na jesen vse izkopali ter črez zimo na vrt prisuli. Nekaj zasadili smo jih o obzidju sadne sejalnice, to z gnojem uže na jesen in prijele so se kaj dobro. — Iz teh trt, katere bodemo v poletnem času leta 1893. zeleno požlahtnili, nameravamo francoske špalirje napraviti. B. Sadjarstvo. Po zimi 1. 1890. v novi sadovnjak pred zavodom napeljan kompost, oziroma blato iz luže pod gnojiščem, podkopali smo na pomlad k drevju, to je k jablanam in češpljam, kar ga je pa še preostalo, raztresli srno ga po trati mej drevjem Uspeh tega gnojenja jo prav povolen, kajti drevje je čvrsto rasti začelo ; trava pa tudi. V sadni sejalnici nasejali smo tri table jabolčnih pešk, zadobljenih doma pri napravi mošta iz nakupljenih jabolk in hrušk. Sadnega mošta napravili smo 20 W. Sicer smo v sejalnici divjake pikirali, spraznene oddelke zagnojili ter z vrtnimi rastlinami zasadili i. t. d. Tablo prve drevesnice smo zagnojili ter se krompirom nasadili. Vzgojeno drevje table II. drevesnice, smo razven nekaterih hrušk, katere so še preslabotne bile, prekopali ter za oddajanje črez zimo na vrtu pustili (prisuli). Na III., IV. tabli izgojevali smo drevje po potrebi naprej, V. zasadili sč zimskimi požlahtnitvami hrušk, jabolk, dalje orehi in kostanji na novo. To pa že pozno. Oktobra mesca lotili smo se uže prekopavanja (rigolanja), zadnje to je VI. table drevesnice. Ob potu vodeči iz Grma k napajališču pod Regerško vasjo, zasadili smo orehov drevored. Ob potu vodečem iz Grma proti Šmihelu pa drevored obstoječ na desni strani iz hrušk, na levi pa iz jablan. Pot vodečo iz Šmihela v Gotno vas zasadili smo pa na obedveh straneh s hruškami, to je normenskimi mošt- nicami, katere bodemo pa poznejši precepli z cepiči švicarskih moštnic. V Trško goro zasadili smo precej marelc, najzgodnejših breskev, ter ringlotov. Istotako storili smo v Cerovcih; kjer smo na pomlad o opuščenem zapadnem delu starega vinograda (if) jablan in ravno toliko češpelj zasadili; ter ga tako v sadovnjak spreminjati pričeli. — V letu 1891 ni bilo nič sadja. C. Poljedelstvo. Na njivi parcelna št. 349/1 imeli smo krompir. Ker je ta njiva še le po lucerni preorana ter močno pognojena bila, obrodila je kaj dobro. Krompirja pridelali smo čuda in prav lepega, osobito, oneidovca! Po krompirji obsejali smo to njivo sö zimsko pšenico. Seme smo na-Potovrhu kupili, kajti domača pšenica bila je po sneti tako poškodvana, da je bilo njeno zrnje za setev nič vredno. Na njivi pare. št. 347/4 bila je zimska rž sjana leta 1890. Kakor je bila ta rž na jesen pred zimo prav lepa, pognjila je po zimi popolnoma, tako da smo jo na spomlad z jarem ječmenom nadomestili. Ta ječmen bil je hanaški pivovarski ječmen; kupljen od Fr. Vodičke v Šmiržieih Skusiti smo hoteli (že vdrugič) bili ne bilo mogoče na Dolenjskem pivovarski ječmen pridelvati. pa poskušnja se ni obnesla, kajti rja je ječmen napadla in ga močno oškodvala; da je le medel postal. — Dognano je torej, da Dolenjska za pridelovanje pivovarskega (jarega) ječmena ni primerna, dasi zimski prav dobro stori. Mej ječmen nasjali smo štajersko deteljo, kupljeno od c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Na njivi pare. št. 347/3 imeli smo krmsko peso, in pa repo. — Po pesi in repi nasjali smo zimsko pšenico, in sicer za poskušnjo kraško, kupljeno od gospoda Ant. Černeta v Tomaju na Krasu. Seme bilo je tako krasno, da je jedno zrno skoraj štiri domača odtehtalo. Po pesi sejana pšenica razvila se je do zime prav dobro, po repi sejana je pa komaj izkalila. Njiva pare. št. 347/2 je bila po koruzi leta 1890. z ovsom obsejana. Razven da se je polegel, uspel je dobro. Na njivi pare. št. 347/1, katero smo kaj na jesen 1890, I. po štajerski detelji preorali, imeli smo koruzo, zgodnjo domačo, 2 živo rumeno zrnato koruzo, katera je brez vsega gnoja (ker koruzi po štajerski detelji nikdar ne gnojimo) krasno uspela. Vsak memogredoč jo je občudoval, bila je po krompirju odločno najboljši pridelek šolskih njiv. Na njivi pare. št. 347/5 bila je štajerska detelja po zimski rži leta 18'JO. Ona je kar se da dobro uspevala. Na njivi pare. št. 347/6 bila je pa lucerna sejana 1. 1890. med oves. Po snegu še smo lucerno pepelili in sicer z doma prihranjenim pepelom, v Trški gori napravljenim, pa dokupili smo ga tudi. Lucerna je prav izvrstno uspevala, pokrmili smo jo večji del zeleno. Koj sosednjo njivico pare št. 347/7 zasadili smo zelo vso z topinamburom (papeževo repo) in le majhen košček, za katerega nam semena dostajalo ni, z ameriško koruzo, tako zvanim „konjskim zobom.“ Seme topinambura podarila nam je gospodična Kodon iz Srebrnič. IJspel nam je topinambur že čudovito dobro, isto tako ameriška koruza, katero so pa žal, srake močno poškodvale. Na njivi pare. št. 353/1 imeli smo oves, kateri je sicer polegel, pa vendar je bil lepega zrna in zdrave slame. Sploh poleže oves na šolskih njivah vsako loto, ker so, dasi pride oves uže kakor peti pridelek po presni gnojitvi, še vendar dobro, za oves skoraj še predobro gnojne. Po ovsu sprašili smo takoj njivo, na njo na jesen gnoja napeljali, ga takoj podorali, ter tako njivo za krompir leta 1892. še pred zimo pripravili. Na pare. št. 353. nasajen je bil na ravnem prostoru prejšne trtnice zgodnji krompir. Na jesen obsejal ga pa je g. pristav Rohrmann za poskušnjo z raznimi zimskimi žiti, namenjenimi za kmetijsko razstavo, katera bi imela v letu 18!)2. v Ljubljani biti. — Za zimskimi setvami imajo slediti tudi spomladanske, vsega skupaj 31 sort. Njiva pare. št. 345/1 nasja,na je bila najprej z zimsko pšenico, katera je bila občudovanja vredna, dokler je ni snet stisnila, potem je pa kar nakrat grdo sčrnela, zrno se je ščin-žilo, tako da je bilo skora bolj kimlju, kakor pšenici podobno. Po pšenici sejali smo še ajdo. Pozna je sicer bila, slana jo je tudi nekoliko osmodila, vendar je še dozorila, ter prav povoljen dohodek dala. Njive pod kozolci obdelali smo tako-le: Na naj- višjih dveh bila je ajda in sicer na jedni njivi po zimskem lanu, kateri je kaj dobro uspel, na drugi pa po prahi. — Na tretji bilo je korenje; na četrti fižol, na peti mangold, na šesti buče. Iz lanu, katerega smo vsega v vodi godili, napravili so deloma učenci, deloma delalke o zimskem času toliko prediva, da smo zadobili 82 velikih štren preje, namenjene za poselske rjuhe, izdelovalo se je lan na dva načina. Po prvem se je stebla v sušilnici (v kateri sadje sušimo) posušilo, potem na železni trlici strlo ter na holandskih omahvalnih deskah oma-halo, t. j. zdelalo. Po drugem načinu se je tudi steblo v sušilnici posušilo, potem na železni trlici strlo, dalje pa na navadnih domačih trlicah zdelalo. Drugi način skazal se je veliko uspešnejši, urnejši memo prvega. Razun buč in ajde so vsi drugi pridelki prav dobro uspeli, bučam škodovala je suša takoj po setvi, istotako ajdi. Na njivi pare. št. 357/3 za vrtom imeli smo vohrovt in zelje. Po spravi vohrovta nasejali smo daljši del njive sö zimsko pšenico. Zelje bilo je jako lepo, kar ga je za domačijo preostajalo, prodali smo ga v glavah v Novemmestu. D. Travništvo. Na pomlad smo vse travnike prevlekli sö travniško brano. Sena in otave, kakor tudi detelje (sploh krme) pridelali smo dosti, tako da smo z njo do nove košnje prav dobro shajali, brez da bi je kaj dokupili, in brez da bi le približno odveč slame krmili. Šolska letina 1891. 1. bila je za belo žito, peso, vino ter sadje slaba, sicer pa prav dobra. E. Živinarstvo. Goveja živina narastla je vsled prireje za 5 telet, vsled nakupa pa za jednega junca in 2 telici švicarskega plemena. Poslednje kupili smo od g. Antona Kavčiča, veleposestnika na Gorici pri Pregradi na Hrovaškem; po jedno leto stare za skupni znesek 210 gld. Odpadlo je goveje živine vsled prodaje tri krave (št 2, 3 in 7) jedna telica, katera se nikakor obrejiti ni hotela in 5 telet. Prešičev prirastlo je vsled nakupa: jeden angleški mr-jašček yorkširskega plemena, kupljen od gospodarstva Dreher- jeve pivovarne v Schwechatu za 25 gold. in jedna navadna domačega plemena svinja. Odpadlo je pa vslod prodaje 7 pitanih prešičev, ter 21 mladičev. F. Zelenjadarstvo. Za domačo rabo, kakor tudi za prodaj pridelvali smo kuhinjsko zelenjad na vrtu, pa tudi v sadni sjalnioi ter v zelniku. G. Gospodarski inventar. Ta pomnožil se je v letu 1891. le za nekoliko manjših predmetov. V kneza Auersperg-a tovarni na Dvoru kupili smo 20 kopalnic, 20 saponov, 20 lopat, 20 sapončkov, 8 železnih nog za klopi v parku, 1 železno stojalo za železno mizo ravno tam, 1 železno šipo za jermen slamoreznega stroja. Od tvrdke Kolb & Gröber v Lorch-u na Würtemberskem kupili smo stroj za vosek in med topiti in druzih manjših bučelarskih priprav itd. itd. ) H. Šolski inventar. Razun že pod I. naštetih učnih predmetov, nakupili smo: potrebno perilo in odeje, dve meteor svetilki itd. V fizikalnem kabinetu nastavili smo na veliko razstavno mizo stekleno omaro, to za zbirko rudnin. J. Gozdarstvo. Na jesen prekopali smo vso prejšno gozdnarsko sejalnico pod Božjem grobom, v ta namen, da se bodo tu zasadile razne košarske vrbe in Sortiment vrb. Pogozditev skalovitega sveta med cesarsko cesto pod. Božjim grobom in gospodarskem poslopjem smo nadaljevali, to je, podsadili smo jo po potrebi z smrekami naritimi v domači hosti. III. Poročilo o stavbah. a) Šolske stavbe. Gradu napravili smo na vzhodnem in južnem traktu, čisto nove jelove, s karbolinejem prevlečene hišno duri. Okrog in okrog dvorišča gradu narejeni so novi strešni žlebovi. Jedilnica učencev se je povečala. Šolska soba prvoletnikov za-dobila je nova notranja okna, nova tretja in četrta spalnica, ter druga umivalnica učencev v uzhodnem traktu gradu pa tudi <> novih notranjih in zvunanjih zimskih oken. b) Gospodarske stavbe. Deputatni vrt opravnika, dvorec čebelnika, kakor tudi lehe za pridelovanje zelja pod spalnicami učencev previdili smo sö snažno leseno ograjo, prevlečeno dvakrat sč karboli-nejem. — Stari pod (skedenj) zravno uže leta 1890. zgradje-nega kolovratnega poslopja (Göppelhaus) podrli smo do tal, ter ga jako solidno na novo sezidali. Nov pod je 42 metrov dolg ter ‘J metrov širok. Ima 4 na kolcah tekoča vrata. Stene so tako narejene, da zrak prav lahko skozi nje vleče; sneg, dež, ali iskre ognja pa da ne morejo skozi nje. — Streha je iz opeke in pod njo napravi se še lahko tla za shranitev vsaj 1000 stotov krme. Lesene stene kolovratnega poslopja (1800) prevleklo se je dvakrat se karbolinejem. Jamo za gojenje lanu smo z opeko tlakali ter na okolu z cementom ometali. Za šolsko kuhinjo novo leseno drvarnico na gospodarskem dvorišču postavili. — Vsa gospodarska stavbna dela znašala so 2851 gld. 37 kr. — Na nov pod sam odpade 2605 gld. 31 kr. Jahresbericht der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfswert für das Schul- und Wirtschal'tsjahr & Von der Schulleitung verfasst. Verlag des krainischen Landesausschueses. Sehulbericht. A. Die Schüler. JDas Schuljahr 1890/91 begann am (I. November 1890. In den ersten Jahrgang wurden aufgenommen: 1.) Černe Anton aus Tomaj am Karste. 2.) Janša Johann aus Lengenfeld in Oberkrain. 3.) Lavrenčič Paul aus Oberfeld im Wippacherthale. 4.) Peršina Martin aus Hl. Kreuz bei Littai in Unterkrain. 5.) Pristov Johann aus Selo bei Breznica in Oberkrain. t>.) Rant Johann aus Češnjica bei Kropp in Oberkrain. 7.) Šinkovec Franz aus Dobrava bei St. Cantian in Unterkrain. 8.) Zabret Biasius aus Britof bei Predoslje in Oberkrain. 9.) Žvanut Eduard aus Lozice bei St. Veit im Wippacher- thale. Aus dem ersten Jahrgange sind in den zweiten emporgestiegen : 1.) Tavetti Vinzenz, aus Skrilje im Küstenlande. 2.) Finžgar Friedrich aus Brezje in Oberkrain. 3.) Kadunc Johann aus Seisenberg in Unterkrain. 4.) Kocjan Johann aus Žirje im Küstenlande. 5.) Kos Ernst aus Hörberg in Steiermark. (5.) Koščak Johann von Žlogarska Gora bei St. Cantian in Unterkrain. ' 7.) Rojc Franz aus St. Paul bei Sittich in Unterkrain. 8.) Škofič Alois aus St. Veit bei Brdo (Egg) in Oberkrain. !).) Tršar Franz aus Oberlaibach in Innerkrain. 10.) Zajc Anton aus Feistritz bei St. Ruprecht in Unterkrain. Die Anstalt hatte anfangs des Schuljahres 1800/91 neunzehn Schüler, am Ende desselben aber nurmehr fünfzehn, nachdem 4 im Laufe des Jahres ausgetreten sind. In das Schuljahr 1891/92 sind aufgenommen worden: Brenčič Franz aus St. Peter und Paul bei Pettau in Steiermark. Globočnik Josef aus Winklern bei St. Georgen am Felde im Oberkrain. Kavčič Dušan aus Präwald bei Adelsberg in Innerkrain. Milharčič Anton aus Ilrušuje bei Adelsberg Innerkrain. Malerič Anton aus Vojnavas bei Tschernembl Unterkrain. G.) Nabrgoj Alois aus Prosek bei Triest. 7.) Nosan Ludwig aus Göttenitz im Gotscheergebiete. 8.) Pogačnik Philipp aus Dobrava bei Kropp in Oberkrain. !).) Rakoše Johann aus Valtendorf bei Rudolfswerth in Unterkrain. 10.) Rasinger Friedrich aus Wurzen in Oberkrain. 11.) Ravnikar Josef aus Njivice bei Ratschach in Unterkrain. 12.) Suhadobnik Franz aus Franzdorf in Innerkrain 13.) Štraus Franz aus Töplitz bei Rudolfswert in Unterkrain. 14.) Turk Anton aus Šepulje am Karste. 15.) Vašič Ludwig aus Škerljevo bei St. Ruprecht in Unterkrain. in in B. Der Lehrkörper des Schuljahres 1 889/90. n) Definitive Lehrer: Richard Dolenc, Director. Wilhelm Rohrman, Adjunct. Bartholomäus Černe, dritter Lehrer. I>) Aushilfslehrer: Dr. Josef Marinko k. k. Gymnasialprofessor in Rudolfswert ; Religionslehrer. Othmar Skalö, k. k. Bezirksthierarzt, Lehrer der Thierheilkunde. Im Gesänge genossen die Schüler keinen Unterricht, weil es nicht möglich war, einen passenden Gesangslehrer zu bekommen. C. Der Lehrplan. Den Schülern wurde der Unterricht nach dem Lehrpläne der früheren Jahre ertheilt und zwar nach folgendem: ') Die Deutsche Sprache ist nicht obligat. C/3 O ö ö ff CTQ QO I ZD ö fD Ö c/3 -o C/3 p 3 0 1 CO (D I “ H (T> sö ö o ff CTQ I ■ ! M o, S1 U sl C/3| T3 , I cJ o«' i oa| o«! : II III ' *0 05 I <1 05' O JE ft» 5 s- p s D- hL 35 ni N C/3 O 3 3 ff CfQ C/3 P P OQ CS CT C/3 >0 Ti fi i toi in ed co 05 o» 05 O« cd ö U3 ff OQ COj <1 11 CO oo! T <1 g o a CO <1 MI I !£>i CO r. o> 5T Er p Cl a> 3 C «j n> er p c 0 er wi 1 ij H P CTQ (t> 3 I w e 3 io 3* ►1 OTQ » 3 CTQ H P CT3 P ff 9 TO P 3 trq CD tr *3 o >■3 CX. ö c 3 OQ C: >■* O- CD cs CD >-3 O Ö ►■s CO < O 3 aaä o c CD 3 er cd *3 w W a e- CD > 'S : bo rt —> S o rt j S5 'd 1 c i P bß 55 C d b/3 bo u rt 0J ►—> £ o ►—4 >• ►—< tß c OJ bJD Ui -C 03 c 55 bo rt H p rt b0 C 'oj c« £ :=3 •— O s N £ cv O 1 aa 'o t o 7 S 1 (M 7 0 rH 1 —H r-i 1 C <1> , C j "o ‘ IS i2 o j M I I 03 : IpC i I o I •■S I I o; ; 'Q r I i! I M o : i c0: g I :1 5 Ja _ ais «'s!a!® 'i e Bij« E š:«l_g «i«|« 03 *73 C !.2 j bo tH i(M O H CM 00 jCu ;0 ;> .00 P — IN , O " ! I 7> © T-i OS ;0 -h O: © j1111 h um 'H 05 O r-i 05 O I I a. h i O fH r—( ; 1 M 05 'o I «50 S c o; 5 a rt (/i o. CA p 0) Q 05 I cc c c I I I I i I I "I i 1 cn ; , O i i p j ; ^ P c 1 § S. (D N c c _ ä oj j a> a rO c CJ 0) i« r: ^ c _ _ 5 .2 o o !’S ^ PQ »* nur 7 0!* kr. Weiter nahmen wir in Angrift’ auch das Rigolen des kleinen Theiles des Wäldchens zuoberst des sogenannten Theiles „Dolgo“, welcher Theil aber noch reichlicher an Felsen gewesen ist. Die Arbeit vollzogen wir deswegen, weil wir dabei Erdreich gewannen, womit wir die obern Ränder des alten Weingartens verbesserten und auch deswegen, dass wir Steine gewonnen haben, dies zum Baue eines neuen Weinbergkellers daselbst. Auch diese Arbeit war noch vor dem Ende des Winters zuende geführt. Im Herbste, noch vor dem Winter haben wir auch auf dem Theile „Dolgo“ in der Mitte und zuoberst so viele Reben als überhaupt möglich war vergrubt. Dies alles mit Dünger und Laubbauschen, um die Reben zu verdichten. Vergrubt haben wir aber auch im unteren Theile der Abtheilung „Dolgo“ die auf yorkmadeira im grünen Zustande veredelten Belinareben. Die noch nicht veredelten Yorkmadeirareben haben wir aber gedüngt und zwar in der Absicht, sie für die Grünveredlung des Jahres 1892 zu kräftigen. Die ganze alte Weingartenanlage haben die Schüler noch vor dem Winter beschnitten. Die amerikanische Weingartentafel „Krivlja“ und der untere Theil der Abtheilung „Dolgo“ ist aber unbeschnitten über den Winter belassen worden. Sehr früh im Frühlinge haben wir die Düngung der linken Hälfte der ersten amerikanischen Weingartentafel auf der Abtheilung 3* „Krivlja“ in Angriff genommen; gedüngt wurde mit Kompost (68 Fuhren), welchen wir auf den Schlitten im Winter des Jahres 1890 hingeführt haben. Den ganzen Weingarten haben wir zweimal bespritzt, das erstemal mit Azurin, das zweitemal aber mit Kupfervitriol und gelöschten Kalk. Das Azurin haben wir für nichts nutz befunden. Wie es ersichtlich ist, hilft dieses Mittel nur dort, wo die Perenospora nicht stark auftritt, aber ganz sicherlich nicht dort, wo sie in vernichtender Weise auftritt. Die gesaminte Weinfechsung des alten Weingartens in Pechdorf betrug schon l'/3 Halbstartin, die des amerikanischen Weingartens aber einen Eimer. Der erste wurde als Getränk für die Schüler und das Gesinde verbraucht, der zweite (amer.) aber dem rothen Weine vom Stadtberge beigemengt. Zuhause haben die Schüler gleich im Herbste noch die Schnittarbeit im amerikanischen Weingarten, unter den Harfen ausgeführt, damit sie dann im Winter Schnittreben zubereiten konnten. Die Ge-sammtzahl der Schnittreben, welche wir von Riparia und York-madeira (unter diesen auch die Schnittreben der Yorkmadeira von Pechdorf) bekamen, betrug 22.000 Stück. Diese Schnittreben bewilligte der hochlöbliche Landesausschuss fast alle unentgeltlich, insbesondere an die Bittsteller aus dem Wippac.her-tliale zu vertheilen Die in der Rebschule eingeschulten, bewurzelten Schnittreben haben wir alle im Herbste ausgegraben und über den Winter im Garten eingeschlagen. Einige setzten wir längs der Mauer der Saatschule, schon im Herbste aus und sind sehr gut angewachsen. Diese Reben werden wir im Sommer 1893 im grünen Zustande veredeln, und dann daraus französische Spaliere zu erziehen trachten. B. Obstbau. Mit der im Winter des Jahres 1890 in den neuen Obstgarten vor dem Schlosse geführten Komposterde (respective Schlamm aus der Lache unterhalb der Düngerstätte) düngten wir im Frühjahre die Zwetchken und die Aepfelbäume, was aber von diesem Dünger übrigblieb (nicht verbraucht wurde), das haben wir auf den Rasen zwischen den Bäumen ausge-streut. Der Erfolg dieser Düngung war sehr zufriodenstellend. denn die Bäume haben kräftig zu wachsen angefangen, das Gras aber auch. In der Saatschule haben wir 3 Tafeln und zwei längere Beete mit Obstsamen besäet. Den Samen gewannen wir zuhause bei der Mostbereitung aus angekauften Aepfeln und Birnen. Obstmost erzeugten wir 1!)///. 80/. Die Wildlinge in der Obstsaatschule haben wir pikirt, die geräumten Abtheilungen gedüngt und mit Gemüsepflanzen angebaut. Die Tafel I. der Baumschule haben wir gedüngt und mit Kartoffeln angebaut. Die herangezogenen Bäume der Baum-schultafel II., haben wir mit Ausnahme einiger Birnen, welche noch zu schwach waren, ausgegraben und für die Abgabe, über Winter im Garten eingeschlagen. Auf der III. und IV. Tafel setzten wir die Erziehung der Bäume fort. Tafel V. haben wir mit Winterveredlungen von Birnen und Aepfeln, ferner mit Nüssen und Kastanien aufs neue bepflanzt. Das geschah aber schon sehr spät. Im Monate October haben wir das Rigolen der VI. (letzten) Baumschultafel in Angriff genommen. Längs des Weges, welcher von Stauden gegen die Viehtränke unter Regersdorf führt, haben wir durchgehends eine Allee von Nussbäumen angepttanzt Längs des von Stauden nach St. Michael führenden Weges setzten wir auch eine Allee aus, bestehend rechter lland aus Birnen, linker Hand aber aus Aepfelbäumen. Den von S*. Michael nach Gottendorf führenden Weg bepflanzten wir aber auf beiden Seiten mit Birnen, und zwar mit normännischen Ziederbirnen, welche wir künftighin mit Edelreisern schweizerischer Mostbirnen umedeln werden. Am Stadtberge haben wir eine ziemliche Anzahl von Aprikosen, von allerfrühesten Pfirsichen und Reineclaudenbäumen angepflanzt. Selbes thaten wir auch in Pechdorf, wo wir im Frühjahre in dem aufgelassenen westlichen Theile des alten Weingartens aus 00 Apfelbäume, und selbe Anzahl Zwetschken ausgepflanzt haben; und ihn auf diese Art, in einen Obstgarten zu verwandeln anfiengen. Obst hat die Anstalt im Jahre 1891 keines gehabt. C. Ackerbau. Auf dem Acker, Parc. 349/1 haben wir Kartoffeln angebaut. Weil dieser Acker erst nach dem Luzernklee umgeackert und stark gedüngt wurde, gab er einen reichlichen Ertrag. Kar-toPfeln haben wir riesig viel und wunderschöne, msbesonders „Oeneida“ gefechst. Nach den Kartoffeln haben wir diesen Acker mit Winterweizen angebaut. Den Samen kauften wir, uns in Potovrh, denn unser Weizen war vom Brande so sehr beschädigt, dass er zum Anbau untauglich war. Auf dem Acker, Parc. 347/4 war Winterroggen angebaut, 1890. Anbau. Wie auch dieser lioggen im Herbste wunderschön war, ist er im Winter gänzlich verfault, so dass wir im Frühjahr den Acker mit Sommergerste haben bebauen müssen. Der Same dieser Sommergerste war die Hana Braugerste gekauft von Fr. Vodička in Smiržice in Mähren. Wir wollten erproben (und das schon zum 2, male) ob es denn nicht möglich wäre in Unterkrain Braugerste zu fechsen; aber der Versuch ist nicht gelungen, denn der Rostpilz hat die Gerste befallen und selbe sehr stark beschädiget. Es ist also erwiesen, dass Unterkrain für die Cultur der Sommergerste nicht geeignet ist, obwohl die Wintergerste vorzüglich gedeiht. Zwischen die Gerste hatten wir steierischen Klee, welchen wir bei der k. k. Landwirth schafts-Gesellschaft in Laibach gekauft haben, gesäet. Auf dem Acker Parc. 347/3 haben wir Futterrunkelrübe und Stoppelrübe gebaut. Nach der Futterrunkel- und Stoppelrübe wurde der Acker mit Winterweizen besäet; und zwar zum Versuche mit Karstweizen, welchen wir vom Herrn A. Öerne aus Tomaj am Karste gekauft haben. Der Same war so schön, dass ein Korn des Karstweizens 4 heimische abgewogen hätte Der nach der Futterrunkelrübe gesäete Weizen entwickelte sich bis zum Winter wunderschön, der nach der Stoppelrübe gesäete hat aber kaum gekeimt. Der Acker Parc. 347/2 war nach dem Mais des Jahres 1890 mit Hafer besäet, ausser dass er sich lagerte gedieh er gut. Auf dem Acker Parc. 347/1, welchen wir gleich im Herbste nach dem steirischen Klee umgepflügt haben, haben wir den frühen, dunkelgelbon, einheimischen Mais angebaut, welcher ohne allen Dünger (wir düngen dem Mais nach dem steirischen Klee nie) geradezu wunderbar gediehen ist. Jeder vorübergehende hat ihn bewundert, er war nach den Kartoffeln entschieden die beste Frucht der Anstaltäcker. Auf dem Acker Parc. 347/5 war nach dem Winterrogen des Jahres 18‘JO steirischer Klee angebaut, welcher sehr gut gediehen ist. Auf dem Acker Parc. 347/6 war Luzernklee gesäet, Anbau 1890, zwischen den Hafer. Im Winter noch (auf den Schnee) haben wir diesen Luzernklee mit Asche gedüngt; und zwar mit der Asche welche zuhause und am Stadtberge gesammelt wurde, angekauft haben wir wohl auch etwas. Der Luzernklee ist sehr schön gediehen, und haben ihn grösstentheils grün verfüttert. Gleich den benachbarten Acker Parc 347/7 haben wir fast ganz mit Topinambur bebaut, und nur einen kleinen Theil, für welchen uns der Same nicht ausreichte, bebauten wir mit amerikanischen Mais, dem sogenannten Pferdezahn Den Samen vom Topinambur schenkte uns das Fräulein Kodon aus Silberau. Der Topinambur gedieh wunderschön, gerade so der amerikanische Mais, welchen aber leider die Elstern sehr beschädigten. Auf dem Acker Parc. 353/1 hatten wir Hafer angebaut, welcher sich zwar garstig lagerte, aber doch schönen Kornes war, und gesundes Stroh hatte. Im übrigen lagert sich der Hafer auf den Anstaltsäckern jedes Jahr, weil sie, obwohl der Hafer schon als fünfte Frucht nach frischer Düngung gebaut wird, noch immer sehr, ja für den Hafer noch zu viel gedüngt sind. Nach dem Hafer haben wir den Acker sofort umgepflügt, im Herbste auf denselben Dünger geführt, diesen untergeackert, und so den Acker für den Kartoffelanbau des Jahres 1892 noch vor dem Winter vorbereitet. Auf der Parc. 353 auf dem ebenen Terrain der früheren Rebschule, waren frühe Kartoffeln angebaut. Im Herbste be-säete aber diesen Platz Adjunct Rohrmann zur Probe mit verschiedenen Wintergetreidearten, angemeint für die landwirtschaftliche Ausstellung, welche im Jahre 1892 in Laibach hätte sein sollen. Der Wintersaat hat noch eine Frühjahrssaat zu folgen. Der Acker Parc. 345/1 war mit Winterweizen besäet, welcher, solange ihn nicht der Brandpilz vernichtet, wohl bewunderungswürdig war; dann wurde er aber auf einmal ganz schwarz, das Korn schrumpfte ein, so dass es mehr dem Kümmel als einem Weizen ähnlich sah. Nach dem Winterweizen, wurde der Acker noch mit Buchweizen besäet. Er war zwar etwas spät, der Reif hat ihn auch etwas geschadet doch ist er noch gereift und hat einen ganz befriedigenden Ertrag gegeben. Die Aecker, unter den Harfen wurden fol-gendermassen bestellt: Auf den zwei höchstgelegenen war Buchweizen, und zwar auf dem einen Acker nach Winterlein, auf dem anderen aber nach der Brache. Auf dem aten Acker war Mühre, auf dem 4ten Fisolen, auf dem öten Mangold, auf dem Cten Kürbisse angebaut Aus dem Lein, welchen wir allen im Wasser geröstet haben, machten theils die Schüler, theils die Arbeiterinnen zur Winterszeit so viel Spinnhaar, dass wir 82 grosse Strähnen Spinngarn daraus bekommen haben, welcher für Dienstbotenleintücher bestimmt ist. Verarbeitet wurde der Lein auf zweierlei Art. Nach der ersten Art sind die Stengel in der Obstdörre getrocknet worden, dann auf der eisernen Brechmaschine gebrochen und auf dem holländischen Schwingstocke geschwungen worden. Nach der zweiten Art sind die Stengel auch in der Obstdörre getrocknet, dann auf der eisernen Breclnna-schine gebrochen worden, nun aber, statt auf dem holländischen Schwingstocke, auf der gewöhnlichen Handbreche fertig gebracht worden. Die zweite Art erwies sich als erfolgvoller und geschwinder, im Vergleiche zur ersten. Ausser der Kürbisse und des Buchweizens sind alle anderen Früchte gut gediehen. Dem Buchweizen und den Kürbissen hat gleich nach der Aussaat die Dürre geschadet. Auf dem Acker Parc. I-3Ö7/3 hinter dem Garten wurde Kohl und Kraut angebaut. Nachdem wir den Kohl eingeheimst haben, wurde der längere Theil des Ackers mit Winterweizen besäet. Das Kraut war sehr schön, und was über den Hausbedarf geblieben ist, wurde stückweise in Rudolfswert verkauft. D, Wiesenbau. Im Frühjahre wurden alle Wiesen mit der Wiesenegge durchzogen. Heu, Grummet so wie auch Klee, überhaupt Futter wurde viel gefechst, so dass wir bis zur neuen Mahd ganz gut ausgekommen sind, ohne was dazugekauft oder nur annäherungsweise zu viel Stroh verfüttert zu haben. Die Anstalt hatte im Jahre 1891 ausgenommen die Futterrunkelrübe, den Wein und das Obst, eine sehr gute Ernte. E. Viehzucht. Der Rindviehstand erfuhr infolge heimischer Zucht eine Zunahme von 5 Kalbinen, zufolge Ankaufes aber jene eines jungen Stieres und zweier Kalbinen (einjähr.) der Schwizer-Rat,'«. Die drei letzten wurden vom Herrn A. Kaučič, Grossgrundbesitzer zu Gorica bei Pregrada in Kroatien gekauft; und zwar um den Gesammtbetrag von 210 fl. Abgefallen sind infolge Verkaufes folgende Stücke: 8 Kühe (Nr. 2, 3 und 7) eine galt gebliebene Kalbin, und 5 Kälber. Die Anzahl der Schweine wuchs an infolge Ankaufes um einen jungen englischen Ebber der Yorkshier-Ray.e, gekauft von der Gutsverwaltung der Dreher’schen Bierbrauerei zu Schwechat um 25 ü., und um eine Sau der gewöhnlichen einheimischen Ra^.e. Verkauft wurden 7 gemästete Schweine und 21 Ferkeln. F. Gemüsebau. Sowohl für den Hausbedarf, als auch zum Marktverkauf wurde im Gemüsegarten, und auch in der Obstsaatschule und im Krautacker Gemüse cultiviert. G. Todtes Wirthschaftsinventar. Das Wirtschaftsinventar vermehrte sich im Jahre 18‘JO 91 um einige kleinere Gegenstände. Von der Fürstlich Auersperg’schen Eisengewerkschaft in Hof wurden 20 wippacher Schmalhauen, .20 Breithauen, 20 Schaufeln, 20 kleine Breithauen, 8 eiserne Füsse, für die im Parke sich befindlichen Bänke, 1 eisernes Gestelle für den eisernen Tisch ebendaselbst, und 1 eiserne Riemenscheibe für den Häcksler, gekauft. Von der Firma Kolb & Gröber zu Lorch in Würtemberg, wurde ein Apparat zum Wachsund Honigschmelzen gekauft ■ und noch mehrere kleinere in die Bienenzucht gehörende Geräthe u. s. w. H. Todtes Schulinventar. Ausser dem schon unter Cap. G. angeführten Lehrmitteln wurden die nöthigen Leintücher und Decken, 2 Meteorlampen u. s. w. angekauft. Im physikalischen Kabinete wurde auf den gvossen Ausstellungstisch ein Glaskasten angeschafft, welcher ‘29 fl. 20 kr. kostete. Dieser Glaskasten dient zur Aufbewahrung der Mineraliensammlung. I. Forstwesen. Im Herbste wurde die ganze frühere Forstsaatschule unter dem heiligen Grabe umrigolt, um sie im Frühjahre mit verschiedenen Korbweiden, und mit einem Weidensortimente anzupflanzen. Die Bewaldung des felsigen Bodenstückes zwischen der Reichsstrasse unter dem heiligen Grabe und dem Wirtschaftsgebäude wurde fortgesetzt, d. h. wir haben es mit Fichten, welche wir aus dem eigenen Walde bekamen, nachgesetzt. III. Baubericht. a) Schulbauten. Das Schloss erhielt im östlichen und südlichen Trakte ganz neue, aus Fichtenholz gemachte, und mit Carbolineum angestrichenc Thüre. Rings um den Schlosshof sind neue Dachrinnen gemacht worden. Das Speisezimmer der Schüler wurde vergrössert. Das Schulzimrner des ersten Jahrganges hat. neue inwendige Fenster bekommen. Der neue 3. und 4. Schlafsaal, und die neue 2. Waschkammer im östlichen Schlosstrakte aber auch 6 neue inwendige und auswendige Fenster. b) Wirtschaftsbauten. Der Deputatgarten des Schaffers, der kleine Hof des Bienenhauses als auch die für die Heranzucht der Krautpflanzen bestimmten Beete unter den alten Schlafsälen wurden mit schönen hölzernen, mit Carbolineum angestrichenen Gittern versehen. Die alte Scheune neben dem schon im Jahre 1890 erbauten Göppelhause wurde bis auf den Grund niedergerissen und ganz neu, sehr solid aufgebaut. Die neue Scheune ist 42 m lang und 9 m breit; hat 4 auf Rädchen laufende Thüren, die Wände sind derartig ausgeführt, dass die Luft ganz leicht durch sie ziehen kann, Schnee, Regen oder Feuer- funken aber nicht hindurch gelangen können. — Das Dach ist mit Ziegel eingedeckt, unter demselben Hesse sich noch ein Boden zur Aufbewahrung von mindestens 1000 Ztr. Futter h erstellen. Die hölzernen Wände des Göppelhauses (1800) wurden zweimal mit Carbolineum angestrichen. Die Grube zum Rösten des Leines haben wir mit Ziegel gepflastert und ringsherum mit Cement angeworfen. Für die Schulküche wurde auf den Wirtschaftshofe eine neue hölzerne llolzlege gebaut. Alle Wirtschaftsbauten betrugen 2857 fl. 37 kr. Auf die neue Scheune selbst entfallen 2605 fl. 31 kr. Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto & m Spisalo vodstvo. V Rudolfovem 1893. Izdal in založil deželni odbor kranj3ki. Poročilo o šoli. A. Učenci. v Šolsko leto 1891/92. pričelo se je dne 5. novembra 1891. sö slovečo sv. mašo v Šmihelu. V prvo leto vstopili so na novo ti-le učenci: 1.) Brenčič France iz sv. Petra in Pavla pri Ptuju na Štajarskem. 2.) Globočnik Jože iz Vogelj pri Št. Jurju na Polji na Gorenjskem. a) Kavčič Dušan iz Razdrtega na Notranjskem. 4.) Malerič Anton iz Vojne vasi pri Černomlju na Dolenjskem. 5.) Milharčič Anton iz Hrušuja pri Postojni na Notranjskem. (>.) Nabergoj Alojz iz Proseka pri Trstu. 7.) Nosan Ludovik iz Gotenic pri Kočevji. 8.) Pogačnik Filip iz Dobrave pri Kropi na Gorenjskem. 9.) Rakoše Janez iz Vavte vasi pri Novem Mestu na Dolenjskem. 10.) Ravnikar Jože iz Njive pri Radečah na Dolenjskem. 11.) Razinger Friderik iz Podkorena na Gorenjskem. 12.) Štravs France iz Toplic pri Novem Mestu na Dolenjskem. 13.) Suhadolnik France iz Borovnice pri Vrhniki na Notranjskem. 14.) Turk Anton iz Šepulj na Goriškem. 15.) Vašič Ludovik iz Škrljevega pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Dne 2. septembra vstopil je v šolo Schwegel Rudolf iz Gorij na Gorenjskem plačujočim notranjim praktikantom. Iz prvega v drugo leto prestopili so: 1.) Černe Anton iz Tomaja na Goriškem. 2.) Janša Janez iz Dovjega na Gorenjskem. 3.) Lavrenčič Pavel iz Vrhpolja pri Vipavi na Notranjskem. 4.) Pršina Martin iz Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. 5.) Rant Janez iz Češnjice pri Kropi na Gorenjskem. G.) Šinkovec France iz Dobrave pri Škocjanu. 7.) Žvanut Edvard iz Lozic pri Št. Vidu v Vipavski dolini. Izmed prvoletnikov bili so Brenčič, Nabrgoj, Nosan, Pogačnik, Rakoše, Suhadolnik, Turk, izmed drugoletnikov bil je Černš plačujoči učenec. Med letom izstopil je le plačujoči drugoletnik Čern6 Anton. Šola je imela toraj pričetkom šolskega leta 1891/92 22 učencev, koncem istega pa 21 in pa jednega plačujočega praktikanta, kateri še celo leto 1892/03 v zavodu ostane. Zelenjadarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo poslušal je tudi France Valentinčič iz Studenca pri Ljubljani, kateri je bil dne 6. aprila vrtnarskim učencem sprejet. V šolsko leto 1892/93 vstopili so na novo: 1.) Čeh Konrad iz Sv. Marka pri Ptuji na Štajarskem. 2.) Dermelj Alojz iz Boštanja na Dolenjskem. 3.) Jereb France iz Vodal pri Mokronogu na Dolenjskem. 4.) Matko Alojz iz Močvirja pri Bučki na Dolenjskem. 5.) Mohorič Anton iz Stročje vasi pri Ljutomeru na Štajarskem. G.) Pertot Friderik iz Barkovlj pri Trstu. 7.) Podjed Anton iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem. 8.) Potrč Janez iz Trnove pri sv. Bolfanku na Štajarskem. 9.) Vojsk Ludvik iz Kaniže pri Ptuju na Štajarskem. 10.) Žnidaršič Jakob iz Barkovlj pri Trstu. Jereb, Matko in Podjed so štipendisti, ostali plačujoči učenci. B. Učno osobje šolskega leta 1 891/92. a) Stalni učitelji: Rihard Dolžne, vodja. Viljem Rohrmann, pristav. Jernej Černe, tretji učitelj. b) Pomožni učitelji: dr. Jože Marinko, c. kr. gimnazijski profesor v Rudolfovem učitelj verouka. Otmar Skal6, c. kr. zdravnik za živino, učitelj živino-zdravništva. Pristava V. Rohrmanna imenoval je visoki deželni zbor v mesecu aprilu definitivnim Učitelj Jernej Čern<5 odpovedal se je službi in na njegovo mesto imenoval je visoki deželni zbor Antona Lapajneta, bivšega učitelja ljudske šole v Ribnici, kateri je dnš 15. avgusta službo nastopil. — V petju poučeval je učence vsled dovoljenja veleslavnega deželnega odbora Metod Dolčnc (sin vodje) brezplačno, z prav dobrim vspehom. Petje pripomoglo je pač očividno k ponosu, in sploh lepemu vedenju učencev. C. Učni red ostal je nespremenjen kakor v prejšnih lotih. D. Učiteljski tečaj. Pričel se je 8. avgusta, ter trajal do vštetega 27. avgusta. Učenci bili so ta čas na počitnicah. Pouk bil je slovenski. Poučevala sta vodja R. Dolenc in pa pristav V. Rohrmann. V učiteljski tečaj vsprejetih je bilo sledečih 12 učiteljev: 1.) Benedik Karol iz Smlednika. 2.) Cerar Janez iz Škocjana. 3.) Gebauer Viljem iz Šmarjete. 4.) Gärtner Franc iz Velesovega. 5.) Kadunc Anton iz Adlešič. 6.) Kopitar Franc iz Gribelj. 7.) Lokar Janez iz Doblič. 8. Piki Karol iz Prežganj. 9.) Šuligoj Janez iz Ostrožnega Brda. 10.) Toman Janez iz Moravč. 11.) Zupanec Janez iz Velikih Poljan. 12.) Žirovnik Jožef iz Gorij. Dne 18. avgusta, na rojstni dan presvitlega cesarja, udeležili so se vodja, pristav in vsi vdeleženci tečaja slavnostne službe božje v župni cerkvi v Šmihelu. V tem tečaju, v katerem se je ameriškim vinogradnim kulturam posebno pozornost naklonilo, podvzel je vodja z vdeleženci dve ekskurziji, v šolska vinograda v Teržki gori, ‘er Smoleni vasi. E. Tečaji za cepljenje ameriških trt. Vsled velevanja veleslavnega deželnega odbora, podučeval je vodja R. Dolžne dne 27. in 28. maja o nasajanji ameriških vinogradov, posebno pa o zimskem in poletnem (zelenem) cepljenji ameriških trt na Slapu pri Vipavi, dn6 21.. 22. in 23. junija pa na Grmu. Na Slap vzel je vodja dva učenca seboj, da sta mu v tamošnjem eraričnem ameriškem vinogradu pri demonstraciji zelenega požlahtnenja pomagala. Tečaja na Slapu vdeležilo se je prvi dan 20 Vremcev, kateri so za popotvanje denarno podporo veleslavnega deželnega odbora vdobili in pa toliko tudi družili Vremcev ter gorenjih Vipavcev brez podpore, da je bilo vseh 43. Drugi dan vdeležilo se ga je prilično malo spodnjih Vipavcev brez podpore, namreč le 34. Slabotni vdeležitvi je bilo pač to vzrok, ker so ravno takrat Vipavci glede obdelovanja njiv in vinogradov še jako v zastanku bili — niti krompirja še niso posadili, trt ne še povezali — in pa tudi to, da niso pri vseh cerkvah ljudje na ta tečaj opozorjeni bili. Tečaja na Grmu vdeležilo se je 30 vdeležencev iz raznih krajev Dolenjske, kateri so za to deželno denarno podporo za-dobili in pa ravno toliko tudi družili brez denarne podpore.— Z vdeleženci tečaja na Grmu podvzel je vodja jedno ekskurzijo v Smoleno vas, tamošnjo zelene požlahtnitve in pa tamošnji ameriški (york-madeira) vinograd si ogledat. F. Izleti. Vodja ter pristav podvzela sta 21., 22. in 23. julija z vsemi učenci veliko, pač jako poučno ekskurzijo na deželno vinarsko in sadjarsko šolo štajarsko v Mariboru. Ekskurenti bili so najprijaznejše vsprejeti. Vodja gospod Heinrich Kallmann in strokovni učitelj gosp. Stiegler razkazovala sta osebno vse šolske in gospodarske prostore, vinograde, drevesnico, trtnico i. t. d. Ekskurenti bili so tudi najprijaznejše pogosteni. Ogledali smo si nazaj grede erarične ameriške vinograde v Kostanjevici. G. Preskušnje. <>) Preskušnja vdežencev učiteljskega tečaja bila je dn6 27. avgusta. Veleslavni deželni odbor je zastopal gospoda deželnega glavarja namestnik v odboru deželnem gospod dr. Papež, visoko c. kr. vlado c. kr. okrajni glavar Franzi vitez Vesteneck. b) Preskušnja zavodnih učencev bila je 29. oktobra. Veleslavni deželni odbor zastopal je deželni odbornik gospod dr. Jos. Vošnjak, visoko c. kr. vlado c. kr. okrajnega glavarstva komisar gospod Tekavčič, c. kr. kmetijsko družbo c. kr. notar gospod dr. Albin Poznik. Navzoči bili so tudi: deželni in državni poslanec, c. kr. profesor Fr. Šuklje, deželni poslanec Fr. pl. Langer, župan Šmihel-Stopški g. Jan. Penca, ter vsi učitelji zavoda. H. Obiskovalci zavoda. Dn6 2. avgusta ogledal si je v spremstvu gospoda profesorja Fr. Šukljeja z prav velikim zanimanjem ves zavod deželni ter državni poslanec ekscelenca gospod baron Schwegel. I. Učni pripomočki. Knjige nakupili smo sledeče: Vse knjige družbe sv. Mohorja za leto 1892. Gau.cher: Praktischer Obstbau, dr. Page: Chemie. Wüst: Feldmessen. Scholze: Mineralogie. Berlepsch : Bienenzucht. Stützer: Stallmist-und Kunstdünger. Maerker: Kalidüngung. Droysen: Ackerbau. Patzig: Viehzucht. Fünk: Grundzüge der Wirthschaftslehre. A. Lebl: Gemüsegärtnerei. Naročeni so bili razni poučni in nekateri leposlovni čas niki, kateri so tudi učencem za čitanje na razpolago: Visoko c. kr. poljedelsko rainisterstvo podarilo je šoli več poročil in pa kaj lep preparat za študije o trtni uši. Vsi posamezni deli tega preparata vloženi so v špirit ter prevideni koj s popisom in povečevalnim steklom. Štirideset krasnih sadnih podob knjige: R. Stoli: Oesterr.-Ung. Pomologie in pa 24 podob knjige Göbl: Schädliche und nützliche Insecten, djali smo v okvire in vise v učni sobi drugoletnikov. Pristav V. Rohrmann izdelal je tri večje podobe : okostnik goveje živine, presek konja in raznih plastij zemlje, katere so prav primerni učni pripomočki. V kemičnem kabinetu omislilo se je pod strop umeščeni reservoar za vodo, potreben za eksperimentovanje. II. Poročilo o gospodarstvu. A. Vinogradarstvo. 1.) V Trški gori je bil rigolan drugi ameriški pašenj v obsegu 1044 m-. Prekopani svet zasadili so učenci z 924 bilfami riparije in yorktnadeire, cepljenim z belim in rudečim španjolom, ter rumenim veltlincem, z italijanskim rizlingom, avguštano, modro frankinjo, klarno mejo, muškatom rumenim. Vodstvo imelo je pri tem namen, najboljše namizne in vinske sorte zaploditi, ter jih potem sosebno sč zeleno požlahtnitvijo raz-širjevati. Od črva nepoškodovane trte I. pašnja v Trški gori, zagnojili bomo na spomlad leta 1893. s hlevskim gnojem ter jih v poletnem času zeleno požlahtnili, na jesen pa koj zagrubali. V I. ameriškem pašnju podsadili smo, kjer potrebno, zeleni požlahtnitvi namenjene riparije z bilfami, katere so se prav dobro prijele ter prav čvrsto rastle. Ob jednem smo pa tudi vse zeleni požlahtnitvi namenjene trte riparije gnojili. V poletji 1893. bode vže mogoče vse te trte zeleno požlahtniti ter na jesen pogrubati, in pašenj bode kompleten. Direktno produktivne trte tega pašnja podsadili smo tudi z bilfami. Vse direktno produktivne trte rastejo razun „black defiance,“ „sekretarij“ in „canada“ prav čvrsto. Poslednje tri rastö pa jako slabotno, tako da jih moramo na spomlad 1893.1. gotovo močno zagnojiti. Otello in huntington (vsajene 1. 1890) so tudi že rodile. Prvi pokazal je le par grozdov, poslednji obrodil je pa že kar čudovito močno. Na 72 trtah, 'katere so le na dva, k večjem na tri prav kratke palčke rezane bile, pridelali smo 201 vina. Vino je sicer močno, prav temno rudeče, prav za prav vijolčaste barve, pa kaj silnega „fox“-duha. Za kupčijo huntingtonovo vino že ne bode, ampak le za domačo porabo, ako se ga bode z drugim primerno pomešalo. V starem vinogradu pod zidanico zagnojili smo z gnojem zadobljenim od deputatne krave in prešiča vinščaka, lep del starega v vrste zasajenega vinograda. Ves vinograd obrezali in povezali so učenci. Kar ga je v vrste zasajenega so ga tudi omandali. Škropili smo dvakrat in sicer v prvič koj po cvetji, v drugič pozneje. Pred cvetjem že ni bilo mogoče škropiti, ker je deževno vreme nagajalo. Škropljenje skazalo se je tudi proti črnemu paležu (gloe-osporium anpelophagum), kateri se je sem ter tje pokazal koristno. Škropili smo z Millardetovo bourdles-tekočino obstoječo iz 2 »/o galice, 8 % apna in !)0 % vode. Nova škropilnica inže nirja g. M. Živica v Trstu, kakor tudi ona kotlarja g. J. Mesosnela v Vipavi, skazala se je prav dobra. Osobito je pa prva med raznimi do zdaj izumljenimi, gotovo naj priporočljivejša v vsakem obziru. — Ker se je v precejšnji meri tudi grojzdna plesnoba (Oidium tucheri) prikazala, smo trte tudi žveplali. Rašča trt bila je kaj bujna, trgatev prav povoljna, kajti pridelali smo dosti in prav dobre kapljice. Belega mošta bilo je 18 hektolitrov, černinskega 10 hi 66 i, zelenike 10 hi, hun-tingtona 20 /. Zeleniko pustili smo 10 dnij dlje časa na trtah kot drugo grozdje in to prav povoljnim vspehom; kajti dozorela je tako, da je bilo njeno vino še o Božiču kot medica sladko. Belo vino prodali smo že pred koncem leta, staro vedro po 14 gld. 50 kr. Tropine (bele) porabili smo za napravo pijače učencev in poslov, črne oprešane smo prodali, zelenikine pa shranili za napravo očeta v poletnem času. Vino 1. 1891 prodali smo razun prav malega ostanka (521) vse; in sicer: belo po 14 gld 50 kr., črno po 15 gld. zeleniko pa po 16 gld. staro vedro. — Pred točo je bil vinograd zavarovan, toda toče ni bilo. 2.) V Cerovcih (Smoleni vasi) prekopali (rigolali) smo mali trikotni kos starega opuščenega vinograda na vrhu oddelka „krivlja“ imemovanega, ki meri okoli 1000 m'1. Zasadili pa tega kosa nismo še; ker je svet iz najpustejšega laporja obstoječ in le tedaj rodovit, ako pred zasaditvijo jedno leto leži, da bolj razpade. Zasajene imeli smo na njem le buče, in to v posameznih z gnojem napolnjenih jočkah. S trtami zasadili ga bodemo še le na pomlad 1893 in sicer z yorkmadeira-ključi, cepljenimi v zelenem stanu v prvem pašnu tega oddelka, z čepiči žametaste črnine. Tako bode oddelek „krivlja“ v letu 1893 popolnoma v nov vinograd spromenjon. Prva dva velika pašnja nasajena sta že z yorkmadeiro v namen direktne produkcije, tretji bode pa z žametasto črnino, cepljeno na yorkmadeiro. Levo polovico prvega pašna, zagnojili smo na spomlad z kompostom. V Cerovcih prekopali smo še drugi manjši kos bivše hoste, in zasadili z bilfami yorkmadeire. V novem ameriškem, z yormadeiro zasajenem delu vinograda v vznožji „Dolgega“ pocepili smo kar vse trte v zelenem stanu sö cepiči helme. Požlahtnitev sponesla se je prav dobro, in na jesen smo požlahtnjene trte že z gnojem v vrste zagrubali. In tako bode tudi ta del vinograda v letu 1893 zelo dovršen. Ves stari vinograd je sedaj v takem stanu, da lahko še dosti let prav obilno rodi, ako mu trtna uš prizanese. Sicer je pa istina, da dobro obdelovanje vinograda, posebno gnojenje, pravočasno in intensivno škropljenje z galico proti peronospori ta vinograd kar pri čudoviti rašči vzdržuje. Upati je, da ga trtna uš z lepa ne bode uničila, čeprav ga tudi napade. Sosedni vinogradi so že vsi od trtne uši in peronospore uničeni, šolski raste in rodi čvrsto. Yorkmadeire pridelali smo 20 vedro v mošta, belega iz evropejskih trt pa 12. Belega mošta bilo bi gotovo še enkrat toliko, da ni toča dvakrat pobila. Yorkmadeiri ni toča kar nič škodovala, ker je njeno kaj gosto in trdo listje grozdje popolnoma obvarovalo. Vino yorkmadeire napravili smo tako, da ni mošt čisto nič na tropinah kipel. To zaradi tega, da bi manj foks-duha vanj prišlo. No, vino je sicer prav dobro, kajti mošt je imel 18 % sladkorja. In kakor hitro bode po večkratnem pretakanji foks-duh popolnoma izgubilo, bode prav dobro rudeče vino, kakoršnega je Dolenjski le prav dosti želeti. Za Dolenjsko kaj dobra lastnost yorkraadeire je gotovo ta, da jej v zimskem času niti jedno oko ne pozebe, med tem ko domačim trtam močno ali popolnoma pozebejo. Ker je bil ves vinograd v Cerovcih pred točo zavarovan, pa v starem delu močno poškodovan, izplačala nam je banka ..Riunione adriatica“ v polno zadovoljnost 86 gld. odškodnine. 3) Doma smo drugi oddelek ameriškega, pod kozolci za pridelovanje lesa zasajenega vinograda na spomlad prav dobro s kompostom zagnojili. V tretjem oddelku zasajenim sö solonis-trtami, smo pa trte z grubanjem zgostili. Solonis-trte napadel je kaj močno črni palež kozš, (gloeosporciun ampelophagum). Ob času zelenega cepljenja, vadili so se učenci v tem vinogradu pod kozolci v raznih načinih cepljenja; istotako udeleženci cepilnega tečaja in učiteljskega tečaja Način cepljenja s posameznimi očesi (sleparska okulacija) skazal se je čisto nič vrednim, ako kmalu po cepljenji dežuje. Ves v govoru stoječ vinograd ogradili smo se žično trnasto ograjo (Stacheldraht-zaun) in ga tudi prevideli' z jako močnimi jelovimi koli Obrezali so ga učenci pozno na jesen, ter iz rezine takoj ključe napravili, katere smo v klet shranili. Pod drevesnico lotili smo se novembra mesca prekopavanja (rigolanja) za novi drugi ameriški vinograd, za katerega je visoki deželni zbor na predlog poslanca gospoda viteza Lan-gerja 500 gld. dovolil. To delo bilo je kaj težavno, ker je svet na obedveh konceh strašansko skalovit. Zaradi prevelike ska-lovitosti, morali smo še celo na severnem koncu delo opustiti to je skrajšati. Vsled tega bode vinograd manjši, kot ga je gospod vitez Langer predlagal. Prekopavanja nismo mogli pred nastopom hude zime popolnoma dovršiti; mali košček je še neprekopan ostal. Iznosenje izkrčenega kamenja in poravnanje prekopanega sveta čaka še vse spomladi. V trtnico vložili smo 3000 na Štajerskem kupljenih „riparia portalis“ ključev. Prijeli so se kaj dobro, toda črv jih je tako uničeval, da ni niti dve tretjini živih vstalo. B. Sadjarstvo. V sejalnico vsejali smo na jesen 1801 toliko pešak hrušek in jabolk, da bi morali do 1,000.000 divjakov zadobiti. Setev vskalila je tudi na spomlad 1892. kaj lepo, toda poznejši so jo pa črvi vkljub temu, da smo med vrste salato vsejali, kar popolnoma uničili, tako da smo komaj par sto divjakov dosegli. Črvi uničili so nam pa tudi 2000 v sejalnico potaknjenih potaknjencev kutenj popolnoma; vničili so skoraj vse pikirance treh tabel hrušk in jabolk, pikiranih leta 1892., uničili isto tako skoro do čest jedno tablo pikirance v leta 1891., katere bi morali v zimi 1893 požlahtniti, uničili so nam konečno malo da ne vse vertikalne kordone hrušk, zasajenih leta 1888. ob jedni glavnih stez sejalnice. V drevesnici na jesen leta 1891. izkopano sadno drevje smo poprodali. V drevesnici obsejali smo tablo I, katere drevje je že na jesen leta 1890. izkopano bilo, in katera je leta 1891. dobro pognojena ter s krompirjem nasajena bila, z ajdo To ajdo smo, ko je najlepši cvetela, podorali in tablo v surovi brazdi ležati pustili. Na tabli II. imeli smo na frišni gnojitvi krompir, in sicer dve novi vrsti, katere smo na novo si kupili. imperator in prahler. Ta krompir smo dvakrat proti perenospori z galico poškropili. Vspeh je bil očividen, kajti stebelje ostalo je do konca rašče čisto zdravo, zeleno. Krompir ni bil zaradi suše posebno debel, pač pa popolnoma zdrav čisto nič gnjil. Na tabli III. pocepili smo visokodebelnato drevje češenj, hrušek, jabolk v drugič. Za hruške rabili smo večinoma cepiče najboljših švickih moštnic katere smo po posredovanji c. kr. avstrijskega konzulata v Zilrigu naravnost iz Švice naročili. Isto velja tudi o jabolkih, katera večina je pa za drugo po* žlahtnitev še premalo dorasla bila. Četrto tablo zagnojili smo, ker je na gotovih mestih kaj slabo raščo razodevala sö stra-nišno gnojnico. Na peti tabli zasajeni na spomlad leta 1891., na kateri je drevjiče kaj lepo vspevalo, pozebla so debelca jabolk dosežena s prvo požlahtnitvijo s cepiči angleške zimske parmene že prav pozne, marca meseca večinoma do tal. Vsled tega morali smo skoraj vsa debelca tikma nad mestom požlaht-nitve skrajšati. Kaj jednacega vodstvo še ni doživelo. Šesto in zadnjo tablo zasadili smo na novo z jablanami, hruškami, kostanji, ter orehi. Vso drevesnico ogradili smo v novembru sč žično 150 cm visoko pocinjeno mrežo. Cela mrežna ograja meri z uštetimi tremi vratmi 543 kurentnih metrov, in pride ku- rentni meter z mrežo, stebri in vsem delom vred na 1 gld. 2(> kr. stati. S to ograditvijo ograjena je pa tudi cela sejalnica, ves zelenjadni vrt, ves park na desni strani v grad vodeče poti in ograjena bodeta tudi obadva deputat.na vrta pristava in pa tretjega učitelja. — Sadja ni bilo v 1802. 1. kar nič. C. Poljedelstvo. Na njivi parcela štev. 340/1 imeli smo zimsko domačo pšenico in po tej ajdo. Ajdo stiskala je suša, spodjedal jo je črv, vendar je bil pridelek dober. Na njivi pare št. 347/4 bila je štajerska drugoletna detelja. Na njivi pare. št. 347/3 imeli smo kraško pšenico. Na njivi pare. št. 347/2 imeli smo peso. Da bi jo obva- rovali pred glivico, katera jej sleherno leto listje uničuje, škropili smo jo z galico. Vspeh je bil viden Pese pridelali smo pa pri vsem tem le malo, škodovala sta jej suša, posebno pa črv. Ob kolovozu te njivi zasadili smo vrsto češpelj (24 debel) in k vsaki češplji po štiri v roki se zamaškom cepljene trte ri-parije. Cepiči bili so štajerske tako zvane wildbacherske vrste. Vse to zasadili smo za poskušnjo, bi li ta vrsta trte tukajšne zime v ravnini ne prestajala. Ako bi bilo to slučajno, mogoče bi bilo, jo med njivami po italijanskem vzoru na češpljinem drevji visoko vzgojevati, ter tako poljedeljstvo sč sadjarstvom in vinarstvom spojiti. Cepičev prijelo se je prilično malo, pa od že prijetih se jih je zopet dosti posušilo, ker so črvi trte spodjedali. V letu 1893. se bode poskušnjo ponovilo. Na njivi pare. št. 347/5 imeli smo po štajerski detelji koruzo. Pred zimo smo njivo za oves leta 1893. sprašili. Na njivi pare. štev. 347/6 bila je leta 1890. sejana po zimi 1891. z gnojnico polita lucerna. Vkljub temu, da jo je črv močno zredčil, da se je tudi uže predenica v nji prikazala, bila je še vender toliko dobra, da bode še eno leto na njivi ostala. Pokrmili smo jo zeleno. Sploh nismo niti jednih vil lucerne posušili, ampak vso srno kar zeleno pokrmili. Na njivici 347/7 zasajeni topinambur zalegel je na spomlad kaj dobro z gomoljem za svinjsko krmo, na jesen pa z visokim ter gostolistnatim stebeljem za steljo. Na njivi pare. št 353/1 imeli smo krompir in sicer le dve vrsti rožnika in onejidovca. Krompir smo tudi dvakrat z galico poškropili, in to z najboljšim vspehom, kajti pridelali smo kaj dosti in prav lepega zdravega tudi po črvu ne preveč razjedenega krompirja, posebno onejidovca. Reči se sme, da je bil po vinu, krompir najboljši šolski pridelek. Po krompirju vsejali smo zimsko rž. Ona se je do zime prav močno razvila. Na njivi pare. št. 345/1 imeli smo oves, kateri je prav dobro obrodil. Po spravi ovsa sprašili smo njivo. Del te njive, katerega smo leta 1891 — ker je njiva proti drugim prevelika bila — z lucerno obsejali, smo potrosili z gipsom. Vso, tudi tukaj pridelano lucerno (nemško deteljo) smo v zelenem stanu pokrmili. Na njivah pod kozolci smo imeli korenje in salato za prešiče; zimsko rž, fižol pritlikovec, mangold in repo. Na zelniku pare. št. 357/3 pod vrtom imeli smo na treh oddelkih kašelsko zelje, na jednem pa kraško pšenico, s pod-sejanim redičem. D. Travništvo. Vse travnike smo na spomlad s travniško brano prevlekli. Velik del pognojili smo s tem, da smo stranišno gnojnico po njem razpeljavali. Po košenicah na Gričih potrosili smo pepela in plev. Pri vsem tem pridelali smo tako malo sena, posebno pa otave, kakor še nikoli. Pa kako čudo, ko so cela mesta kar zrujavela in ko se je na njih z grabljami ne le odkošene bilke, ampak kar vso trato odgrabilo, ker je bila vsa od črvov spodjedena. Otave je bilo kaj malo še posebno zaradi tega, ker je vsled suše kaj pozno rasti pričela. Ob času sprave je pa dež grdo nagajal. Krme pridelali smo tako malo, da bi z njo brez odprodaje živine, nikakor shajati ne zamogli. Kadar se bode namakanje travnikov izpeljalo, pridelovala bode šola na svojih travnikih lahko toliko krme, da bode pri delovanje krme na njivah lahko kar odpalo, in da se bo na njih temveč takih rastlin kultiviralo, katere so izdatne v de-narskem gospodarskem prometu, posebno ližola in koruze. E. Živinarstvo. Goveja živina narastla je vsled prireje za dve kravi, 2 telici, 1 junca, 5 telet. Vsled dokupa za 1 kravo, 1 junca, 1 tele. Odprodali smo dvojico volov, jednega bika, 2 kravi, 2 telici, 3 teleta. Koncem leta ostalo je v hlevu 17 glav goveje živine namreč 2 vola, 1 bik, 8 krav, 2 telici, 3 junci, 1 tele. Konjev ostala je dvojica. Prešičev priredilo se je vsega skupaj med letom 28, dokupilo 5. Odprodali smo jih 16. Koncem leta ostalo je v svinjaku starejših prešičev in čisto mladih 15 glav. Pri razstavi goveje živine v Novem mestu udobila je šola za razstavljeno živino pohvalno diplomo. F. Zelenjadarstvo. Za domačo rabo kakor tudi za prodaj, pridelovali smo kuhinjsko zelenjavo na vrtu, v sadni sejalnici, zelniku. Ogrci, strune in zeljšne stenice (šoštarji) delali so nam dovolj škode. G. Šolski inventar. Ta se je pomnožil razun za tiste predmete, kateri so že med učnimi pripomočki našteti, še po sledečih predmetih: V deželni sobi dorastla sta dva manjša in jeden večji tepih. V novi pisarnici dvoje karnis in ravno toliko preprog za okna ter nova podoba presvitlega cesarja. Za bolnišnico naročili smo dva železna posteljnaka, previdena sö žičnimi mrežami na mestu slamnic. Posteljnaka staneta 47 gld Ker je pričetkom šolskega leta 1892/93. število učencev močno narastlo, omisliti ji je bilo treba v šolske sobe, spalnice in umivalnice vse potrebno, kakor mize, stole, kompletne postelje, omarice, pljuvalnike, lavorje, i. t. d. Istotako pomnožiti je bilo treba opravo jedilnice učencev, ter v njih novo bralno sobo vso potrebno opravo. — V Šmihelu se je omislilo v cerkvi za učno osobje posebno šolsko klop, to v kapelici sv. Antona, kamor učenci k službi Božji zahajajo. Klop stala je 30 gld ; šola jo sme rabiti 25 let. H. Gospodarski inventar. Za požlahtnitev ameriških trt v zimskem neželenem stanu se zamaški, kupili smo vse potrebne priprave. — Za zeleno požlahtnenje trt, nakupili smo učencem 21 nožičkov ter 1 ‘2 škatelj za shrambo cepičev, in vezila pri cepljenji: Od tvrdke E. Kühne v Mošonju na Ogrskem kupili smo nov slamorezni stroj sisteme Bental za 72 gld. in plug za izoravanje krompirja za 30 gld. (!0 kr. Dalje smo dokupili od tvrdke Živic in dr. v Trstu jedno škropilnico za trte škropiti sistema Živic, od gospoda Mesosnela, kotlarja v Vipavi pa dve bakreni za 40 gld. Za klet kupili smo 8 velikih in 24 malih vipavskih| brentačev, štiri polovnjake po 2001 = 20 gld, dve hrastovi kadici za grozdje v njih mastiti in robljati za 14 gld., jeden 20 vedrov držeč sod za 25 gld. Vprežne oprave omislili smo jedno novo, bolj lahko vsakdanjo opravo za konje (25 gld.) in jedne nove gospodarske sani za 9 gld. 70 kr. in drugih manjših predmetov. I. Gozdnarstvo. Prejšnjo gozdnarsko sejalnico pod Božjim grobom zasadili smo s potaknenci raznih košarskih vrb, kateri so se prav dobro sponesli. Iz pridelanih vrb pleli bodo učenci v zimskem času verbasa. Za hosto „Pod Ljubnom“ napravil je kamnosek dvanajst mejnikov. Grabili in sekali nismo v tej hosti v letu 181)2 prav nič V hosti na Vrhu posekali smo 32 smrek za špirovce nove zidanice v Cerovcih, tam smo tudi listje grabili. Ker je bilo za grabljenje listja na jesen kaj neugodno vreme, nagrabili smo ga kaj malo komaj za jeden mesec, pa še to je bilo mokro. III. Poročilo o stavbah. a) Šolske stavbe. Sobo na levi strani veže v gradu, — prvotno stanovanje vrtnarja, — spremenili smo v novo pisarnico. Prejšnji stari pisarnici napravili smo tretja nova vrata. Ta soba dodana bo zanaprej stanovanju opravnika, oziroma bode stanovanje hišnika. Hodnik pred šolskimi sobami pregradili smo na jednem koncu z leseno steno — paradano, — ter tako učencem posebno bralno sobo napravili. Učna soba prvoletnikov zadobila je novo zidano peč, katera ob jednem tudi bralno sobo greje. Tretjo in četrto spalnico učencev, ter drugo omivalnico smo popolnoma izdelali. To je: napravili smo nova tla, vse stene in strop ometali, umestili troja nova vrata, ter 6 novih zunanjih (zimskih) in notranjih okenj. — Malo kisavno klet zraven jedilnice poslov spremenili smo v kuhinjo za perilo. Pod streho napravili smo precej novega tlaka. Tako je zdaj v Gradu vse izdelano, razun nekoliko tlaka pod streho nad drugo spalnico učencev in pa nad stanovanjem pristava Grad reprezentuje se zdaj pač jako lepo, le stolp mu kazi lice. Za vse navedene izvršene šolske stavbe potrosili smo 1179 gld. 1 kr. Napravili smo 8 čisto novih svinjakov po angleškem uzoru, le s tem razločkom, da so stene, katere posamezne svinjake ločujejo lesene, hrastove, ne pa železne. Pred svinjaki sta dva obzidana ter tlakana dvorca in v vsakem se nahaja v sredi majhen bazen, v katerem se prešiči lahko kopljejo. Nad svinjaki je kurnik. Stene sosednega gospodarskega poslopja (kolnico, magacin za krmo, klet za korenstvo) smo vse zvunaj in znotraj ometali, ter sploh po potrebi popravili in konečno pobelili. Dvorišče med tem poslopjem in gradom, pregradili smo na vogalu gradu z deloma zidano deloma leseno remeljnato ograjo, katera ima v sredini vrata, S to ograjo dosegli smo to, da se da gospodarsko dvorišče s kolnico vred zapreti, med tem ko je bilo prej vse odprto. Cvetličnjaku znižali smo streho ter napravili čisto nova okna. V Cerovcih lotili smo se grajenja nove zidanice. Za njo je doma pač ves les prirejen. Hrastina vzeta je vsa iz one v Birčni vasi kupljene, pa še zdaj je dosti dil na podu shranjenih, in drv ima šolska kuhinja pač za jedno celo zimo. V Cerovcih priredili smo potrebno kamenje, izkopali temeljne jarke ter vodnjak. Skončali bomo zidanico še le v letu 18G3. Za vsa gospodarska, v letu 1892. izvršena stavbniška dela potrosili smo 1383 gld. 84 kr. b) Gospodarske stavbe. Jahresbericht der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfswert für das Schul- und Wirtschaftsjahr & Von der Schulleitung verfasst. ifc Verlag des krainiachen Landesausschusaes. Schulbericht. A. Die Schüler. IDas Schuljahr 1891/92 begann am 5. November 1891. mit einem feierlichen Gottesdienste in St. Michael. In den ersten Jahrgang sind folgende Schüler eingetreten: 1.) Brenčič Franz aus St Peter und Paul bei Pettau in Steiermark. 2.) Globočnik Josef aus Winklern bei St. Georgen am Felde in Oberkrain. 3.) Kavčič Dušan aus Präwald in Innerkrain. 4.) Malerič Anton aus Vojna vas bei Tschernembl in Unterkrain. 5.) Milharčič Anton aus Hrušuje bei Adelsberg in Innerkrain. G.) Na bergoj Alois aus Proset'CO bei Triest. 7.) Nosan Ludwig aus Göttenitz bei Gottschee. 8.) Pogačnik Philipp aus Dobrava bei Kropp in Oberkrain. 9.) Rakoše Johann aus Waltendorf bei Rudolfswert in Unterkrain. 10.) Ravnikar Josef aus Njiva bei Ratschach in Unterkrain. 11.) Rasinger Fritz aus Wurzen in Oberkrain. 12.) Štravs Franz aus Töplitz bei Rudolfswert in Unterkrain. 13.) Suhadolnik Franz aus Franzdorf bei Oberlaibach in Innerkrain. 14.) Turk Anton aus Šepulje im Küstenlande. 15.) Vašič Ludwig aus Škrljevo bei St. Ruprecht in Unterkrain. Am 2. September ist in die Anstalt Rudolf Schwegel aus Göriach in Oberkrain als zahlender interner Praktikant eingetreten. Aus dem ersten Jahrgange sind in den zweiten übergetreten : 1.) Černe Anton aus Tomaj im Küstenlande. 2.) Janša Johann aus Lengenfeld in Oberkrain. 3.) Lavrenčič Paul aus Oberfeld bei Wippach in Inner- krain. 4.) Peršina Martin aus Hl. Kreuz bei Littai in Unterkrain. 6.) Rant Johann aus Češnjica bei Kropp in Oberkrain. 7.) Šinkovec Franz aus Dobrava bei St. Cantian in Unterkrain. 8.) Žvanut Eduard aus Lozice bei St. Veit im Wippacher- thale. Von den Schülern des ersten Jahrganges waren Brenčič, Nabrgoj, Nosan, Pogačnik, Rakoše, Suhadolnik, Turk, von denen des zweiten Jahrganges nur Černe zahlende Schüler. Während des Jahres ist nur der zahlende Schüler Anton Černe ausgetreten. Die Schule hatte also anfangs des Schuljahres 1891/92 22 Schüler, am Ende aber 21 und einen zahlenden Praktikanten, welcher noch das ganze Jahr 1892/93 in der Anstalt verbleibt. Den Vorträgen über Gemüsebau, Obstbau und Bienen zucht wohnte auch Franz Valentinčič aus Studenec bei Laibach bei, welcher am (I. April als Gärtnerlehrling aufgenommen wurde. In das Schuljahr 1892/93 sind eingetreten: 1.) Čeh Konrad aus St. Marcus bei Pettau in Steiermark 2.) Dermelj Alois aus Boštanj in Unterkrain. 3.) Jereb Franz aus Vodale bei Nassenfuss in Unterkrain. 4.) Matko Alois aus Močvirje bei Bučka in Unterkrain. 5.) Mohorič Anton aus Stročja vas bei Luttenberg in Steiermark. 6.) Pertot Fritz aus Barkovlje bei Triest. 7.) Podjed Anton aus Dvorje bei Zirklach in Oberkrain.. 8) Potrč Johann aus Trnovo bei Hl. Wolfgang in Steiermark. 9.) Vojsk Ludwig aus Kaniža bei Pettau in Steiermark. 10.) Žnidaršič Jakob aus Barkovlje bei Triest. Jereb, Matko und Podjed sind stipendirte Schüler, die anderen zahlende. B. Der Lehrkörper des Schuljahres 1891/92. a) Definitive Lehrer: Richard Dolšnc, Director. Wilhelm Rohrmann, Adjunct. Bartholomäus Černe, dritter Lehrer. b) Aushilfslehrer: Dr. Josef Marinko k. k. Gymnasialprofessor in Rudolfswert ; Religionslehrer. Othmar Skalö, k. k. Bezirksthierarzt, Lehrer der Thierheilkunde. Der Adjunct W. Rohrmann wurde vom hohen Landtage im Monate April definitiv angestellt. Der Lehrer Bartholomäus Černe hat seinen Dienst gekündigt und an seine Stelle ernannte der hohe Landtag den Anton Lapajne, frühem Volksschullehrer in Reifnitz, welcher am 15. August den Dienst angetreten hat. Der Gesangsunterricht ertlieilte den Schülern mit Erlaubnis des hochlöblichen Landesausschusses Method Dolčnc (Sohn des Di'rectors) unentgeltlich, mit sehr gutem Erfolge. Der Gesang verhalf wohl sichtlich zum schönen Verhalten der Schüler. C. Der Lehrplan blieb ungeändert, wie in den vorigen Jahren. D. Der Lehrerkurs. Dieser begann am 8. August und dauerte bis inclusive 27. August. Während dieser Zeit waren die Schüler auf Ferien. Vorgetragen wurde vom Director R. Dolönc und Adjunct W. Hohrmann, und zwar in der slovenischen Unterrichtssprache. In den Lehrerkurs wurden folgende 12 Lehrer aufgenommen : 1.) Benedik Karl aus Smlednik. 2.) Cerar Johann aus St. Cantian. 3.) Gebauer Wilhelm aus St. Margarethen. 4.) Gärtner Franz aus Velesovo. 5.) Kadunc Anton aus Adlešid. 6.) Kopitar Franz aus Grible. 7.) Lokar Johann aus Dobliče. 8.) Piki Karl aus Prežganje. 9.) Šuligoj Johann aus Ostrožno Brdo. 10.) Toman Johann aus Moräutsch. 11.) Zupanc Johann aus Velike Poljane. 12.) Žirovnik Josef aus Güriach. Den 18. August, am Geburtstage Sr. Majestät des Kaisers haben der Director, Adjunct und alle Theilnehmer des Curses einem feierlichen Gottesdienste in der Pfarrkirche zu St. Michael beigewohnt. In diesem Curse wurde besondere Aufmerksamkeit der amerikanischen Weingartencultur gewidmet. Der Director unternahm mit den Theilnehmern zwei Excursionen in die beiden Schulweingärten am Stadtberge und in Pechdorf. E Rebveredlungscurse. Zufolge Erlasses des hochlöblichen Landesausschusses hat Director R. Dolanc am 27. und 28. Mai über die Neuanlagen amerikanischer Weingärten, insbesonders aber über die Winter-und Sommer- (Grün) veiedlung amerikanischer Reben zu Slap bei Wippali am 21., 22. und 23. Juni aber zu Stauden vorgetragen. Nach Slap nahm der Director zwei Schüler mit, damit sie ihm in dem dortigen erarischen amerikanischen Weingarten beim Demonstrieren der Grünveredlung behilflich waren. Am Curse in Slap haben am ersten Tage 20 Weinbauer aus Vrem, welche für die Reise vom hochlöblichen Landesausschusse Unterstützungen bekamen, antheilgenommen. Ausserdem noch andere Weinbauer aus Vrem und aus dem oberen Wippaclier-thale, so dass die Gesammtzahl aller 43 betrug. Am 2ten Tage haben sich verhältnismässig wenige Weinbauer aus dem unteren Wippachthale nämlich nur 34 betheiligt. Dass so wenige erschienen waren, ist wohl dem zuzuschreiben, dass die Wippacher damals betreffs Bestellung der Aecker und Weingärten im grossen Rückstände waren, die Erdäpfel haben sie noch nicht angebaut, die Reben noch nicht an Pfähle gebunden. Auch trug zur geringen Betheiligung der Umstand viel bei, dass nicht in allen Kirchen dieser Curs verkündigt wurde. Am Curse zu Stauden haben 30 antheilgenommen, dies aus verschiedenen Orten Unterkrains. Von diesen waren theils solche, welche eine Geldunterstützung bekommen haben, wie auch solche ohne Unterstützung. Mit den Theilnehmern des Curses zu Stauden unternahm der Director einen Ausflug nach Pechdorf zur Besichtigung der dortigen Grünveredlungen, und des dortigen amerikanischen (york mad.) Weingartens. F. Excursionen. Der Director und der Adjunct unternahmen am 21., 22. und 23. Juli mit allen Schülern eine grosse, sehr lehrreiche Excursion an die Landes-, Wein- und Obstbauschule zu Marburg. Die Excurenden wurden aufs freundlichste empfangen, und vom dortigen Herrn Director Heinrich Kallmann, und Fachlehrer Herrn Stiegler persönlich in die Schul- und Wirthschafts-räume, sowie in die Weingärten und Baumschule geleitet. Die Excurenden waren auch auf das liebenswürdigste bewirthet. Auf dem Rückwege wurde der erarische amerikanische Weingarten in Landstrass besichtigt. G. Prüfungen. a) Die Prüfung der Antheilnehmer am Lehrercurse war am 27. August. Den hochlöblichen Landesausschuss vertrat der Stellvertretter des Landeshauptmannes im Landes-ausschusse Herr Dr. Papež. Die hohe k. k. Regierung der k. k. Bezirkshauptmann Herr Otto Ritter Fränzl von Vesteneck. b) Die Prüfung der Anstaltschüler hat am 29. October stattgefunden. Der hochlöbliche Landesausschuss war durch den Landesausschussbesitzer Herrn Dr. Josef Vošnjak, die hohe k. k. Regierung durch den Herrn k. k. Bezirkshauptmannschaftskommissär Tekavöiö, die k. k. Landwirthschafts-gesellschaft, durch Herrn k. k. Notar Dr. Albin Poznik vertreten. Ferner waren anwesend : Landtags- und Iieichs-rathsabgeordneter k. k. Professor Herr Franz Šuklje, Landtagsabgeordneter Herr Franz Langer Ritter von Podgoro, der Bürgermeister der Grossgemeinde St. Michael-Stopiče Herr Joh. Penca und alle Anstaltslehrer. H. Die Besucher der Anstalt. Am 2. August besichtigte die Anstalt in Begleitung des Herrn Prof. Šuklje mit grossem Interesse Landtags- u. Reichsrathsabgeordneter Excellenc Herr Freiherr von Schwegel. I. Die Lehrmittel Folgende Bücher haben wir angekauft: Alle Bücher des Vereines des heil. Hermagoras für das Jahr 1892. Gaucher: Praktischer Obstbau, Dr. Page: Chemie, Wüst: Feldmessen, Scholze: Mineralogie. Berlnpsch: Bienenzucht, Stützer: Stallmist und Kunstdünger, Maerker: Kalidüngung, Droysen: Ackerbau. Patziy: Viehzucht. Fünk: Grundzüge der Wirtschaftslehre, A. Lebl: Gemüsegärtnerei. Abonniert waren mehrere Fach- und einige belletristische Zeitungen, welche auch den Schülern zur Verfügung stehen. Das hohe k. k. Ackerbauministerium schenkte der Anstalt mehrere Jahresberichte und ein sehr schönes Präparat zum Studium der Phylloxera. Alle einzelnen Theile dieses Präparates sind in Sprit eingelegt, mit der Beschreibung und mit dem Vergrüsserungsglase versehen. — Vierzig wunderschöne Obstbilder aus dom Buche: Dr. R. Stoll, Oesterreichisch-unga-rische Pomologie und 24 Bilder des Buches Göbl: Schädliche und nützliche Insecten haben wir in Rahmen gegeben, und sind in dem Lehrzimmer des zweiten Jahrganges aufgehängt. Adjunct W. Rohrmann hat auch 3 grössere Zeichnungen ausgearbeitet u. zw. 1 Scelet des Rindviehes, 1 Durchschnitt des Pferdes, und verschiedene Schichten der Erde, welche alle ganz geignete Lehrmittel abgeben. In das chemische Kabinet haben wir ein Wasserreservoir angeschafft, nachdem selbes zum Experimentieren sehr noth-wendig war. II. Wirthschaftsbericht. A. Weinbau. 1) Am Stadtberg ist die zweite amerikanische Weingartenterasse rigolt worden, dies im Umfange von 1044 wta. Den rigolten Boden haben die Schüler mit 1)24 Riparia und York-madeira Wurzelreben angepflanzt, welche mit weissen und rothen Gutedel-, grünen Veltliner-, wälschen Riesling-, Seidentraube-, Blau Fränkisch-, Klarna meja-, gelben Muscateller- Edelreisern veredelt wurden. Die Direction hatte dabei die Idee, die besten Tisch- und Weinsorten einzuführen, um sie später insbesonders mittelst der Grünveredlung zu vermehren. Die von den Engerlingen nicht beschädigten Reben dieser zweiten Weingartenterasse am Stadtberg, werden wir im Frühjahre 1893 mit Stallmist düngen, im Sommer grünveredeto, im Herbste aber vergruben. In der ersten amerikanischen Weingartenabtheilung setzten wir, wo es noth wendig war, Ripariawurzel-reben nach, welche der Grünveredlung angemeint sind. Sie haben gut gegriffen und sind sehr gut gewachsen. Zugleich haben wir aber auch alle ältern Ripariastöcke, welche der Grünveredlung angemeint waren, gedüngt. Im Sommer 1893. wird es schon möglich sein, alle diese Rebstöcke im grünen Zustande zu veredeln, im Herbste zu vergruben und die Weingartenabtheilung wird com plet sein. Die direct productiven Reben dieser Weingartenabtheilung haben wir auch mit Wurzelreben nachgesetzt. Alle direct productiven Amerikaner wachsen, Black defian^e, Sekretary und Canada ausgenommen, sehr kräftig. Die letzten drei wachsen hingegen sehr schlecht, so dass wir sie im Frühjahre 1893 stark düngen müssen. Die im Jahre 1890 gesetzten Otello und Huntingtonstöcke haben auch schon gefruchtet. Während Otello nur einige Trauben ansetzte, hat Huntington schon zum Staunen viel getragen. Auf 72 Reben, welche nur auf zwei, höchstens 3 Zapfen ange- schnitten wurden, haben wir 20 Liter Wein gefechst. Der Wein ist zwar stark, ganz dunkelroth, eigentlich violet, hat aber einen sehr starken Foxgeschmack. Für den Weinhandel wird der aus dem Huntington erzeugte Wein wohl nicht geeignet sein, wohl aber für den Hausbedarf, wenn man ihn mit anderen Sorten mengen wird Einen schönen Theil des in Reihen gesetzten alten Weingartens unter dem Weingartenhause, haben wir mit dem Dünger, welcher von der Deputatkuh und den Schweinen des Weinzierl gewonnen wurde, gedüngt. Den Schnitt und das Anbinden der Rebstöcke an Pfähle besorgten die Schüler. Der Theil des alten Weingartens, welcher in Reihen gesetzt ist, wurde ebenfalls von den Schülern ausgebrochen. Gespritzt haben wir die Weingärten zweimal; das erstemal gleich nach der Blüte, zum zweitenmal später. — Vor der Blütezeit ist das Bespritzen unmöglich gewesen, da uns das Regenwetter fortwährend daran hinderte. Das Bespritzen erwies sich auch gegen das Gloeosporium ampelophagum, welche stellenweise aufgetreten ist, sehr nützlich. Gespritzt wurde mit der Millardö ischen Lösung, bestehend aus 2 °/0 Kupfervitriol, 8% Kalk, und 90°/0 Wasser Die neu erfundene Spritze des Herrn Ingenieurs Živic in Triest, als auch die dies Kupferschmiedes Herrn J. Mesosnel in Wippach, erwies sich vorzüglich. Von allen bis jetzt erfundenen Spritzen ist gewiss erstgenannte in jeder Hinsicht die empfehlenswerteste. Weil auch der Traubenschimmel (oidium Tucheri) ziemlich aufgetreten ist, haben wir die Reben auch geschwefelt. Das Wachssthum der Reben war sehr üppig, die Weinlese ganz zufriedenstellend, denn wir haben viel und sehr guten Weines gefechst. Weissweinmost haben wir 18/ii, Rothweinmost 10hl 66/, Grünheinermost 10 hl, Huntington 20/ gefechst. Den Grünheiner haben wir 10 Tage länger hängen gelassen als andere Sorten, und das mit einem sehr befriedigenden Erfolge, denn er ist so vollkommen ausgereift, dass der daraus erzeugte Wein, noch zu Weihnachten ganz süss war. Den Weisswein haben wir schon zu Ende des Jahres verkauft, den Eimer zum Preise von 14 fl. 50 kr. Die Treber des Weissweines verwendeten wir zur Erzeugung des petiotisierten Weines der Schüler und der Dienstboten, die Treber des rothen Weines verkauften wir, jene des Grünheiners wurden aber aufbewahrt, um im Sommer damit Essig zu erzeugen. Den ganzen 18!)ler Wein verkauften wir bis auf 52 Liter, und zwar gew. Weisswein ä 14 fl. 50 kr., Rothwein ä 15 fl. und Grünheimer 16 fl. pro Eimer. — Gegen Hagelschlag war der Weingarten versichert, jedoch blieb dieses Jahr der Stadtberg vom Hagelscblage verschont. 2.) In Pechdorf (Cerovci) haben wir den kleinen dreieckigen Theil des alten aufgelassenen Weingartens im oberen Theile der Abtheilung „Krivlja“ rigolt, was eine Fläche von IOOOwj- ausmacht. Dieses Stück haben wir jedoch noch nicht an gepflanzt, weil der Boden ein äusserst magerer Mergelboden ist, und es rathsam erscheint, ihn erst dann anzupflanzen, wenn er ein Jahr brach gelegen ist. Angebaut hatten wir auf dem Platze nur Kürbisse, und zwar in einzelnen mit Dünger gefüllten Gruben. Mit Reben bepflanzen werden wir ihn erst im Frühjahre 1803 und zwar mit Yorkmadeira Schnittreben, welche in der ersten Weingartenterasse dieser Abtheilung mit Reisern vom blauen Köhlner grün veredelt wurden. Auf diese Art wird die Abtheilung .Krivlja“ im Jahre 1893 in einen ganz neuen Weingarten umgewandelt. Die ersten zwei grossen Weingartenterassen sind schon mit Yorkmadeira angepflanzt, dies zum Zwecke directer Production, die dritte wird aber mit auf Yorkmadeira veredelten blauen Köhlner bestockt. Die linke Hälfte der ersten Weingartenterasse haben wir im Frühjahre mit Kompost gedüngt. In „Cerovci“ haben wir noch einen zweiten kleineren Theil gewesenen Waldes rigolt und mit Yorkmadeira Wurzelreben ausgepflanzt. In dem neuen amerikanischen, mit Yorkmadeira ausgepflanzten Weingarten zu unterst des Theiles „Dolgo“ haben wir alle Reben mit Heimisch grün veredelt. Die Veredlung ist sehr gut gelungen und im Herbste haben wir die veredelten Rebstöcke schon vergrubt und auch gleich gedüngt. So wird auch dieser Theil des Weingartens im Jahre 1893 complet sein. Der ganze alte Weingarten ist jetzt in einem solchem Zustande, dass er leicht noch mehrere Jabre einen reichlichen Ertrag abwirft, so ihn die Reblaus verschont. Die gute Bearbeitung des Weingartens, insbesonders die Düngung, das intensive und rechtzeitige Bespritzen mit Kupferkalk, erhält diesen Weingarten in einem sehr guten Zustande, so dass zu hoffen ist, dass ihm die Phyloxera nicht so schnell zugrunde richten wird, wenn sie ihn auch befällt. Die benachbarten Weingärten sind schon alle von der Reblaus und von der Pero-nospora zugrundegerichtet, nur der Schulweingarten wächst noch üppig weiter und fruchtet. Von der Yorkmadeira haben wir 20 Eimer Most gefechst, von den einheimischein Weissweinsorten aber 12. An Weissweinmost hätten wir bestimmt noch einmal so viel gefechst, wenn der Hagel nicht zweimal geschadet hätte. Die Yorkmadeira hat er fast gar nicht geschädigt, weil die Trauben durch das sehr dichte und harte Laub geschützt waren Den aus Yorkmadeira gewonnenen Wein haben wir ohne aller Trebergährung erzeugt, dies deswegen, damit er weniger Foxgeschmack aufgenommen hat. Der Wein ist sehr gut, nachdem der Most 18°/0 Zuckergehalt hatte, und sobald durch mehrmaliges Abziehen der Foxgeschmack gänzlich verloren gegangen sein wird, wird er ein sehr guter Schillerwein werden. — Für Unterkrain hat Yorkmadeira noch eine besonders gute Eigenschaft, und zwar die, dass ihr im Winter nicht ein Auge erfriert, während dem die einheimischen Sorten sehr stark vom Frost zu leiden haben Weil der ganze Weingarten in Pechdorf gegen Hagelschlag versichert war, und von diesem im alten Theile sehr stark getroffen wurde, erhielten wir von der Bank „Riunione adriatica“ 86 fl als Entschädigung ausbezahlt. 3.) Zu Stauden haben wir den zweiten Theil des amerikanischen Schnitt-Weingartens unter den Harfen, welcher für die Gewinnung von Schnittreben angemeint ist, im Frühjahre sehr stark mit Kompost gedüngt. In der dritten Abtheilung welche mit Solonisreben bepflanzt ist, verdichteten wir die Reben durch das Vergruben. Selben sind sehr stark von Gloeo-sporium ampelophagum befallen worden. Zur Zeit der Grünveredlung übten sich die Schüler in diesem Weingarten unter den Harfen in den verschiedenen Veredlungsarten, gerade so auch die Theilnehmer des Rebveredlnngs- und Lehrercurses. — Die Art der Veredlung durch Einsetzen einzelner Augen (Trugo-culation) erweist sich als vollkommen nichtsnutz, so es bald nach dem Veredeln regnet. Den ganzen Weingarten haben wir mit Stacheldrahtzaum eingezäumt und die Reben mit starken Tannenstöcken versehen. Im Spätherbste haben die Schüler den ganzen Weingarten beschnitten und aus dem Rebholz sofort Schnittreben bereitet, welche zur Aufbewahrung bis zum Frühjahre in den Keller gegeben wurden. — Im November begannen wir mit dem Rigolen des unterhalb der Baumschule gelegenen Grundstückes, angemeint für den zweiten neuen amerikanischen Schnitt-Weingarten, für welchen der hohe Landtag auf Antrag des Abgeordneten Herrn Fr. Ritter von Langer 500 fl. bewilligte. Die Ausführung der Arbeit war sehr mühevoll, da der Boden an beiden Endseiten ganz felsig war. Wegen allzu vielen Felsmassen mussten wir nordseits die Arbeit einschränken und so wird der Weingarten ziemlich kleiner, als sich denselbe nder Abgeordnete Herr Ritter von Langer in seinem Antrage wünschte. Das Rigolen konnten wir nicht vor dem Eintritt des strengen Winters zu Ende führen, ein kleiner Theil ist noch unrigolt geblieben. Mit dem Wegschaffen der Steine, welche ausgesprengt wurden und mit dem Planieren des rigolten Bodens warten wir bis zum Frühlinge. In die Rebschule haben wir 3000 Schnittreben „Riparia Portalis“ eingesetzt, welche wir aus Steiermark bezogen haben. Sie haben zwar gut gegriffen, doch die Engerlinge haben sie später derartig geschädigt, dass nicht einmal zwei Drittheile derselben am Leben blieben. B. Obstbau. In die Saatschule haben wir im Herbste 1891 so viel Birn- und Aepfelkerne ausgesähet, dass wir nahezu 1,000.000 Wildlinge hätten bekommen sollen. Die Saat hat auch im Frühjahre sehr gut gekeimt, jedoch später haben die Engerlinge so grausam gewirtschaftet, dass wir kaum einige Hundert Wildlinge erhalten haben, dies trotzdem, dass zwischen den Reihen Salat angesät war. Die Engerlinge haben uns ferner auch 2000 in die Saatschule gesetzte Quittenstecklinge vollkommen vernichtet, ferner fast alle im Jahre 1892 auf drei Tafeln pikirten Aepfel und Birnen. Die im Jahre 1891 pikirten Bäumchen, welche für die Winterveredlung 1893 bestimmt waren, vernichteten sie gleichfalls. Fast alle vertikalen Cordone von Birnen, welche wir im Jahre 1888 längst des Hauptweges der Saatschule ausgesetzt haben, sind zufolge der Engerlinge auch eingegangen. Die im Jahre 1891 im Herbste aus der Baumschule ausgegrabenen Obstbäume haben wir verkauft. In der Baumschule haben wir sodann die Tafel I., deren Obstbäume schon im Herbste des Jahres lb!)0 ausgegraben wurden, und welche im Jahre 1891 gut gedüngt und mit Kartoffeln bebaut war, mit Buchweizen ausgesät. Diesen Buchweizen haben wir, als er in schönster Blüthe stand, unterackert, und die Tafel sodann über Winter in rauher Furche gelassen. Auf der Tafel II. haben wir nach frischer Düngung Kartoffeln gebaut, und zwar zwei neue Sorten, welche wir aus Steiermark bestellt haben : Imperator und Prahler. Beide Sorten, wurden gegen die Peronospora zweimal mit Kupferkalklösung bespritzt. Der Erfolg dessen war sichtlich, denn die Pflanzen blieben bis zum Ende des Wachsens ganz gesund und grün. Wegen der wohl grossen Dürre waren die Kartoffeln nicht besonders schön, jedoch ganz gesund, gar nicht angefault. Auf der Tafel III haben wir die hochstämmigen Kirschen, Birnen, Aepfel zum zweiten male veredelt Für die Veredlung der Birnen verwendeten wir meistentheils Edelreiser der besten Schweizer-Mostsorten, welche wir zufolge der Vermittlung des k. u. k. österreichischen Konsulats in Zürich direct aus der Schweiz bezogen haben. — Dasselbe gilt auch von den Aepfeln, von welchen aber die überwiegende Mehrzahl für die zweite Veredlung noch zu wenig herangewachsen war. Die Tafel IV. haben wir mit Abortjauche gedüngt, weil sich auf gewissen Stellen, ein sehr schlechtes Wachsthum zeigte. Auf der Tafel V., welche im Frühjahre 1891 bepflanzt wurde und auf welcher die Bäumchen wohl sehr schön gediehen sind, erfroren die meisten derselben, schon ganz spät im Monate März. Weil die Stämmchen meistentheils bis zum Boden erfroren waren, mussten wir fast alle knapp über der Veredlungstelle einkürzen. Die VI. und letzte Baumschultafel haben wir aufs neue mit Aepfeln, Birnen, Kastanien und Nussbäumen bepflanzt. — Die ganze Baumschule umzäunten wir im Monate November mit einem 150c>« hohen verzinnten Drahtnetz. Der ganze Drahtnetzzaun, miteinge-rechnet die 3 Thüren, misst 543 Currentmeter, und es kommt ein Currentmeter, Netz, Pfeiler und Arbeit eingerechnet, auf 1 fl 26 kr. zu stehen. Mit diesem Zaun ist auch die ganze Saatschule, der ganze Gemüsegarten, so wie der Park, (rechter Hand des in das Schloss führenden Weges,) eingezäunt. Eingezäunt erscheinen aber auch die beiden Deputatgärten des Adjuncten und dritten Lehrers. Obst gab es im Jahre 1892 keines. C. Ackerbau. Auf dem Acker Parc. Nr. 340/1 haben wir heimischen Winterweizen angebaut, nach selbem aber Buchweizen. Auf dem Acker Parc. Nr. 347/4 hatten wir zweitjährigen Steirischen Klee. Auf dem Acker Parc. Nr' 347/3 bauten wir Weizen an, welchen wir vom Karste bestellt haben. Auf dem Acker Parc. Nr. 347/2 war gelbe Runkelrübe angebaut: Um sie vor dem Pilze, welcher ihr fast alljährlich das Laub vernichtet, zu schützen, bespritzten wir dieselben mit Kupfervitriol. — Der Erfolg des Bespritzens war sichtlich. An Runkelrüben haben wir aber bei alledem nur wenig gefechst, weil ihnen die Dürre, insbesonders die Engerlinge, schadeten. Am Fahrwege längs dieses Ackers pflanzten wir eine Reihe von 24 Zwetschkenstämmen und zu jedem 4 mittelst Korkverband veredelte Riparia-Reben. Die Edelreiser waren von der sogenannten steirischen Wildbachersorte. Dies führten wir aus, um zu erproben, ob nicht diese Rebensorte den hiesigen Winter im Thale aushalten könnte. Wäre dies der Fall, dann wäre es möglich, sie zwischen den Aeckern nach italienischem Muster auf Zwetschkenbäumen hoch zu ziehen, und so den Ackerbau mit dem Obst- und Weinbau zu combinieren. Gegriffen haben verhältnismässig wenige Edelreiser und von denen, welche gegriffen haben, sind wiederum viele eingetrocknet, da die Engerlinge die Reben benagten. Der Versuch wird im Jahre 1893 erneuert. Auf dem Acker Parc Nr. 347/5 haben wir nach dem steirischen Klee Mais gebaut. Noch vor dem Winter haben wir dann den Acker umgeackert und für den Hafer des Jahres 1893 brach liegen gelassen. Auf dem Acker Parc. Nr. 347/6 war im Jahre 1890 Luzernklee gesähet, welcher im Winter 1891 mit Jauche gut be- gossen wurde. Trotzdem er von Engerlingen ziemlich gelichtet war, trotzdem dass sich auch schon Kleeseide zeigte, hat er dennoch einen so grossen Ertrag gegeben, dass er noch ein Jahr auf demselben Acker belassen wird. Den ganzen Luzernklee verfütterten wir grün Der auf dem Acker 347/7 gebaute Topinambur hat im Frühjahre als Schweinefutter, im Herbste aber mit seinen hohen und dichtbelaubten Stengeln als Einstreue, sehr ausgegeben. Auf dem Acker Parc. 353/1 haben wir Kartoffeln angebaut und zwar 2 Sorten „Rosen“ und „Oneida“. — Mit dem bestem Erfolge wurden die Kartoffeln zweimal mit Kupfervitriol gespritzt, denn wir haben sehr viel, sehr schöne, gesunde, auch von den Engerlingen nicht zu sehr beschädigte Kartoffeln ; insbesonders von der Sorte „Oneida“ geerntet. Man kann behaupten, dass nach dem Wein die Kartoffeln die beste Ernte der Anstalt waren. Nach den Kartoffeln sähten wir Winterrogen; welcher sich bis zum Winter sehr entwickelte. Auf dem Acker Parc. 345/1 hatten wir Hafer angebaut, welcher sehr gut gediehen ist. Nachdem der Hafer geerntet war, haben wir den Acker gestürzt und bracli liegen gelassen. Einen Theil dieses Ackers, welchen wir im Jahre 1891, weil er im Verhältnis zu dem anderen zu gross war, mit Luzernklee an-bauten, haben wir gegipst. Auch den auf diesem Acker ge-fechsten Luzernklee haben wir im grünen Zustande verfüttert. Auf den Aeckern „unter den Harfen“ hatten wir gelbe Rüben und Salat als Schweinefutter, Winterrogen, Zwergbohnen, Mangold und Stoppelrüben angebaut. Auf dem Krautacker Parc. 357/3 unter dem Garten hatten wir auf 3 Abtheilungen Kašel-Kraut, auf einer aber Karst-Weizen, mit Cichorieeinsaat angebaut. D. Wiesenbau. Im Frühjahre haben wir alle Wiesen mit der Wiesenegge übereggt. Einen grossen Theil derselben haben wir auch gedüngt, dies mit Abortjauche. Auf die Bergwiesen wurde Spreu und Asche gestreut. Bei alle dem haben wir so wenig Heu, insbesondere Grummet, bekommen, wie noch nie früher. — Aber welch1 Wunder, da ganze Stellen vertrocknet waren und man auf ihnen mit dem Rechen nicht nur die abgemähten Halme, sondern auch den Rasen wegrechen konnte; so war alles von den Engerlingen unternagt. Grummet war insbesonders deswegen sehr wenig, weil er in Folge der langen Dürre erst sehr spät zu wachsen begann; bei der Ernte desselben war uns aber der Regen sehr hinderlich Um mit dem geernteten Futter auszukommen, waren wir bemüssiget, einige Rinder zu verkaufen. Wenn einmal die Bewässerung der Wiesen durchgeführt wird, wird die Anstalt auf den Wiesen wohl so viel Futter ernten, dass der Futterbau auf den Ackern entfallen wird können. Im grösseren Maasstabe werden aber sodann solche Pflanzen cultiviert werden können, welche im wirtschaftlichen Geldverkehre ausgiebig sind, z. B Fisolen, Kukuruz. E. Viehzucht. Der Rindviehstand ist zufolge der Aufzucht um zwei Kühe, zwei Kalbinnen, ein Oechsel und fünf Kälber, zufolge Ankaufes um eine Kuh, einen Oechsel und ein Kalb zugewachsen. Verkauft haben wir ein Paar Ochsen, einen Stier, zwei Kühe, zwei Kalbinnen und drei Kälber. — Am Ende des Jahres blieben im Stalle siebzehn Stück Rindvieh, und zwar zwei Ochsen, ein Stier, acht Kühe, zwei Kalbinnen, drei Oechsel und ein Kalb. Pferde hielt die Anstalt zwei. — Durch Aufzucht hat sich der Schweinestand um 28 Stück vermehrt, durch Ankauf um fünf; verkauft, wurden 16 Schweine. Am Ende des Jahres blieben von älteren Schweinen und noch ganz jungen 15 Stück im Stalle. — Bei der Prämierung des Rindviehes zu Rudolfswerth bekam die Anstalt für das ausgestellte V eh ein Belobungs-Diplom. F. Gemüsebau. Für den Hausbedarf als auch zum Verkauf haben wir im Garten in der Obstsaatschule und am Krautacker Gemüse gebaut. Engerlinge, Drahtwürmer und Blattwanzen haben uns einen grossen Schaden zugefügt. G. Schulinventar. Das Schulinventar, ist ausser den schon unter den Lehrmitteln angeführten Gegenständen noch um folgendes zugewachsen : — 80 — « Im Landeszimmer sind zwei kleinere und ein grösserer Teppich hinzugekommen. In der neuen Anstaltskanzlei zwei Karnissen, und gerade so viele Vorhänge für die Fenster, ein neues Bild Seiner Majestät des Kaisers. Für das Krankenzimmer haben wir zwei eiserne Bettstätten angeschafft, welche anstatt mit Strohsäcken, mit Drahtnetzen versehen sind. Beide Bettstätten kommen auf 47 fl. zu stehen. Weil anfangs des Schuljahres 1892/93 die Zahl der Schüler bedeutend angewachsen ist, haben wir für die Lehrzimmer, Schlafsäle und Waschzimmer alles was nothwendig erschien anschaffen müssen, so Tische, Stühle, complete Bettstätten, Kästen, Spuck-trügel, Lavoirs etc. Nöthig war es auch die Einrichtung im Speisezimmer der Schüler zu vermehren, so wie das für die Schüler neuerrichtete Lesezimmer einzurichten. — In der Pfarrkirche zu St. Michael haben wir für den Lehrkörper in der St. Antonius Kapelle, wo die Schüler dem Gottesdienste beiwohnen, eine eigene Anstaltsbank errichten lassen — Die Bank kostete 30 fl. und die Anstalt hat das Recht sie ‘25 Jahre zu benützen. H Wirthschaftsinventar. Für die Winter Korkveredlung der amerikanischen Reben haben wir uns alle nöthigen Apparate angeschafft. — Zur Grünveredlung der Reben kauften wir den Schülern 21 Messerchen und 12 Schachteln zur Aufbewahrung der Edelreiser und des Verbandmaterials. Bei der Firma E. Kühne in Mosony in Ungarn haben wir uns eine neue Häckelmaschine, System Bental, um 72 fl. und einen Pflug zum Ausackern der Kartoffeln um 30 fl. GO kr. angeschafft. Für den Keller kauften wir 8 grosse und 24 kleine Wippacher-Traubenbutten, 4 Halbstartin ä 2001 — 20 fl., 2 Eichenbottiche zur Aufbewahrung der Maische und zum Rebeln für 14 fl., ein 24 Eimer haltendes Fass für 25 fl Für die Pferde wurde ein leichteres gewöhnliches Altagsgeschirr angeschafft (25 fl.) Ein neuer Wirthschaftsschlitten (9 fl. 70 kr.), ausserdem noch andere kleinere Gegenstände. I. Waldbau. Die frühere Forstsaatschale unter dem heiligen Grabe haben wir mit Stecklingen verschiedener Korbweiden, welche sehr gut, gediehen sind, angepflanzt; aus den gewonnenen Weidenruthen werden die Schüler in der Winterzeit Körbe flechten. Für den Wald „unter dem Ljuben“ machte der Steinmetz zwölf Grenzsteine. In diesem Walde haben wir im Jahre 1892 weder Laub gerechent, noch Bäume gefällt. In dem Walde „na Vrhu“ haben wir 32 Fichten gefällt, dies für Dachsparren des neuen Weingartenkellers in Pechdorf. In diesem Walde haben wir auch Laub gerecht — Weil für das Laubrechen im Herbste ein äussert ungünstiges Wetter war, haben wir nur sehr wenig zusammengerecht, kaum für einen Monat, und noch das war ganz feucht. III. Bericht über die Bauten. A. Schulbauten. Das Zimmer linker Hand beim Eingänge in das Schloss — urspiüngliclie Gärtnerwohnung — haben wir in die neue Anstaltskanzlei umgeändert. In der früheren Kanzlei haben wir eine neue dritte Thüre errichtet. Dieses Zimmer wird fernerhin der Wohnung des Schaffers zugegeben, eventuell wird es die Wohnung des Hausmeisters werden. Den Gang vor den Schul-zimmern haben wir an einen Ende mit einer Holzwand — Paradane — abgetheilt, und so den Schülern ein Lesezimmer geschaffen. Das Lehrzimmer des ersten Jahrganges hat einen neuen gemauerten Ofen bekommen, welcher zugleich auch das Lesezimmer erwärmt: Den dritten und vierten Schlafsaal der Schüler, als auch das zweite Waschzimmer, haben wir fertig gebracht; das ist, wir haben allen neue Fussbüden legen lassen, alle Wände und die Decke frisch angeworfen und verputzt, drei neue Thüren und sechs Fenster eingesetzt (innwendige und Winterfenster.) Don kleinen Krautkeller, neben dem Speisezimmer der Dienstboten, verwandelten wir in eine Waschküche. Unter dem Dache (auf dem Boden) haben wir eine ziemliche Fläche neu gepliastert. So ist im Schlosse selbst, bis auf das Pflaster ober dem ‘2ten Schlafsaal der Schüler und ober der Wohnring des Adjuncten, alles fertig gemacht. — Das Schloss nimmt sich jetzt sehr schön aus, nur der Thurm verschandelt die vordere Front. Für alle angeführten Schulbauten haben wir den Gesammtbetrag von 1179 fl. 1 kr. ausgegeben. B. Wirthschaftsbauten. Wir Hessen acht ganz neue Schweinställe nach englischem Muster errichten, nur mit- dem Unterschiede, dass die Wände, welche die einzelnen Ställe scheiden, nicht aus Eisen, sondern aus Eichenholz sind. Vor den Schweinstallungen sind zwei mit Mauern umgebene und gepflasterte liüfe, in der Mitte eines jeden befindet sich ein Basen, in welchem die Schweine baden können. — Ober den Schweinstallungen befindet sich die Hühnersteige. — Die Wände des benachbarten Wirtschaftsgebäudes (Wagenscheune, Futtermagazin, Keller lür Knollengewächse) haben wir in- und auswendig angeworfen, alles nach Bedarf ausgebessert und schliesslich geweissent. Den Hof zwischen dem Wirtschaftsgebäude und dem Schlosse haben wir mit einem zum Theile gemauerten, zum Theile aus Latten bestehenden Zaun abgeschlossen. In der Mitte des Zaunes befindet sich ein Thor. Mit diesem Zaune haben wir erzweckt, dass wir den ganzen Wirthschaftshof bequem absperren können, während dies früher nicht möglich war. Dem Glashause haben wir das Dach erniedrigt und ganz neue Fenster errichtet. — In Pechdorf haben wir mit dem Bau des neuen Weingartenkellers begonnen. Das Holz für selbes ist zuhause schon zugerichtet. Das Eichenholz ist in „Birčna vas“ gekauft, das Fichtenholz zum Theile im eigenen Walde gefällt worden. — In Pechdorf haben wir die nöthigen Bausteine hergerichtet, den Brunnen und die Wandgrundgräben ausgehoben. Fertig bauen werden wir den Weingartenkeller aber erst im Jahre 1893. Alle im Jahre 1892 ausgeführten Wirthschaftsbauten kosteten 1383 fl. 84 kr. Temeljni načrt gradu „Grm“. Grundriss des Schlosses „Stauden“. Razlaga znamenj. — Zeichenerklärung. I. Pritličje. — Parterre. 1. Veža. — Vorhaus. 2. Stopnice. — Stiege. 3. Shramba za petrolej. — Petroleumkammer. 4. Shramba za jedi. — Speisekammer. Kuhinja opravnikova. — Küche des Schaffers. Stanovanje hišnika. — Wohnung des Hausmeisters. Stanovanje opravnika. — Wohnung des Schaffers. Shramba za žgana vina in ocet. — Branntwein- und Essigkeller. Stranišče. Abort. Tehnična delalnica. — Technisches Laboratorium. Shramba za botelke. — Bouteillenkeller. 12. Vinska klet. Weinkeller. 13. Klet za stiskalnico. — Presskeller. 14. Kipelna klet. -— Gährkeller. 15. Prednja klet. —- Vorkeller. 16. 17. Drvarnica in klet vodje. — Holzlege und Keller des Directors. 18. Veža. — Vorhaus. 19. Stranišče. — Abort. 20. Sadna klet. Obstkeller. 21. Drvarnica šolska. — Holzlege. 22. Delavnica. - Arbeitszimmer, II. I Jrvo nadstropje. Erstes Stockwerk. 5- 6. 7- 8. 9- 10. 11. | ~ jf ' 1 J S i i ! i ; I I 22 I S3. 1 * '-:f ' ; " R» • ' ■ ! ■ ■ ■ 1 1 ■ ’ '■ in J | • - BB—IMBLlJMW. pSS n l fl-l28 1 3o X8 milimi IS ss 36 ■*■3- 3» ast I. Pritličje. — Parterre. Wohnung des Directors. Stopnice. -—• Stiege. Hodnik. — Gang. Deželna soba. — Landschaftliches Zimmer. Stranišče. — Abort. Bralna soba. Lesezimmer. 16. Šolske sobi. — Schulzimmer. 18. Hodniki. — Gänge. Stranišče. Abort. Fizikalni kabinet. - Fisikalisches Cabinet. Kemični laboratorij. — Chemisches Laboratorium. Razlaga znamenj. Zeichenerklärung. I. Pritličje. — Parterre. 23. Prehod. — Durchgang. 24. Hlev za krave. Kuhstall. 25. » » teleta. Kälberstall. 26. » » voli in mlado goved. —■ Ochsen- und Jungviehstall. 27. Krmilnica. — Futterkammer. 28. Drvarnica 3. učitelja. Holzlege des 3. Lehrers. 29. Veža. —- Vorhaus. 30. Konjski hlev. — Pferdestall. 31. Shramba za konjsko opravo. — Geschirrkammer. 32. Drvarnica pristava. — Holzlege des Adjuncten. 33. Kuhinja za perilo. — Waschküche. 34. Mlekarnica. —■ Milchkeller. 35. Jedilnica poslov. — Speisezimmer für Dienstboten. 36. Šolska kuhinja. — Schulküche. 37. Jedilnica učencev. — Speisezimmer der Schüler. 38. Pisarna. — Kanzlei. 39. Veža. — Vorhaus. 40. Stranišče. — Abort. 41. 42. Sobi za posle. — Dienstbotenzimmer. 43. Shramba za jedi. —- Speisekammer. 44. Stranišče. — Abort. 45. Vodnjak. — Brunnen. 11.1 Vvo nadstropje. Erstes Stockwerk. 22. 24. Spalnice učencev. — Schlafsäle der Schüler. 23. Umivalnica » — Waschzimmer der Schüler. 25. 26. 30. 31. Stanovanje 3- učitelja. — Wohnung des 3. Lehrers. 27. Stranišče. —- Abort 28. Hodnik. — Gang. 29. Stopnice. - Stiege. 32. 33a. Hodniki. — Gänge. — 33b. Umivalnica. — Waschzimmer. 34. 35. Spalnice učencev. — Schlafsäle der Schüler. 36. Bolnica. — Krankenzimmer. 38. 39. 40. 41. Stanovanje pristava. — Wohnung des Adjuncten. 42. 43. Hodnik. — Gang. 44. Stranišče. — Abort. II. Prvo nadstropje. — Erstes Stockwerk. . 'O* ‘n> i®1 ,Jo> ' 'ts'/S rVpi , j \ ^Kiii ^ .