ARHIVI XIX 1996
članki in ra/j.ravc
55
Kranjska podružnica Državnega pokraj nskega arhiva v Celovcu v času nemške okupacije
JOŽU ZONTAR
Na zasedenih območjih Gorenjske. Koroške in Štajerske so peslavili Nemci v mesecu aprilu 1941 svojo upravo, pri šefih eivilnc uprave tudi pooblaščence državnega komisarja za utrjevanje ncmsiva. Delovno področje Državnega komisarja je bilo zelo široko, med drugim je bil v njegovem sestavu tudi t.i. generalni zaupnik za zavarovanje kulturne dedišci'0 (Gcncmllrciihandler fur die Sichcrstcllnng der Kulturgiitcrj organ ki je pn politični strani odgovarjal za omenjeno področje. Na Štajerskem so tako že v prvih mesecih okn paeijc ustanovili podružnico generalnega zaupnika, ki j^ imela prvenstveno nalogo evidentiranje k]:„umo-zgodnvinskih predmetov. Poleg tega so poverjeniki Državnega pokrajinskega a rlijva (Rcichsganareliiv) iz Gradca začeli evidentirati in zJiirati arhivsko gradivo.1 Na Gorenjskem pa so v Uradu pooblaščenca državnega konv-arja za utrjevanje nemštva na Bledu lista novd referat za arhive, knjižnice in muzeje, za katerega je bil zadolžen dr Karel Starzachcr, viš-ii vodja SS, nekaj časa štabni vodja pooblaščenca državnega komisarja, prej pa arhivski svetnik v Državnem pokrajinskem arhivu v Celovcu, kjer seje začel tudi znanstveno udeistvovati.2
V dneh, ko so Nemci zaceli izseljevati, je prišel dr. Siarzacher, očetov znance iz štu dcntov.sk i ti let na Dunaju in enio poni ici I zapo-sli'ev pri zaščiti arhivov, knjižnic in muzejev Ne lirez pomislekov je oče, ki je užival pri Nemcih določen iigîcd in spoštovanje, tako da mu n';o zameril , ker se ni podpisoval Schonlar, kot ic bily nradno ukazano, amnak je ostal slovenski Tonlar 11 se tudi ni priglasil za rrjliovskn državljanstvo, čeprav so ga k temu nago varia)', po nuJbo sprejel. Nekaj izkušenj jc že unči z. varstvom kulturne dediščine, saj jc bil od leta 1930 poverjenik za zaščito zgodovinskih spi) mciiikov kranjskega tikraia.
3. oktobra 104 L je ooslal dr Starzachcr z. Bleda, kjer so imeli Scf eivilnc uprave in J rugi nemški uradi svoj sedež, Državnemu pokrajinskemu arhivu v Celovec poročilo o referatu arhivi, knjižnice in muzeji.-1 V njem pravi, da je
Tnnc Rrene, Nacisliina ra/nanKlovalna poliliLa v Sloveniji v lelilí 19-11 lU t.V Matibur I9M, Mr. 742-747 • l'avle Ula/iitk, Arhivi v severni Siiiveniji v t!i>bi ncui\ke nkupaC"1 . Athivisl
1/i'JSl, /v. 2.sir. 2(1-25.
O ilr. Slar/athcrju v: AugiiM Wat/1. pofeeij «Jen Nalimal Si>-t-ialiMiins, Celovcc 1794. Une1' Grafenauer Uslnličcvanjc kon^Mh vhjvikI in ilriava karinlaiskih Slnvcnccv, S A'/ Ra/red /¡t ypxhivinvLc in ilruíbenc vede, Dela 7, Ljubljana 1952, sir. 270, ?7."i,?HI,2'J.'S.
I*rispcvcl: jc rta.lai na piidlq;! i/branih spiMiv i/ artiiva Kn-
bila glavna naloga referata zavarovanje vseh na zasedenih območjih pripadlih athivalij. knjižnic in drugih kulturno pomembnih dokumentov. Zarndi izselitve katoliške duhovščine z. zasedenih ozemelj jc postalo nujno zavarovali in zagotovili nadaljnjo uporabo matičnih knjig (rojstnih, po-roeriin. mrliških). Glasna skrb jc veljala načrtnemu zhjriViju teb knjig in za izvedbo le naloge je t .) v Kranju na njegovo pobudo kol organizaeijsk. okvir ustanovljen centralni matični arhiv. S h i'p m posegom in s smotrnim delom so bile zbrane vse matične knjige iz. cele Gorenj ske. Dr, Siarzacher je to pripisal posebnemu sodeloval ju višjega študijskega svetnika dr. MaUhia Gallcrcrja, ki jc hi I oproščen vojaške službe in "slovenskega piofcsorja dr "¿ontarja." Tako jc bilo zbranih v tem času v centralnem matičnem arhivu v Krapju 1.012 rojstnih, 612 poročnih in 641 mrliških knjig, skupne 2 502 matični knjigi m 237 repertorijev, ki so bili prepeljani iz 119 župnij. Ugolovljal jc, da pri vsej akciji ni bile mogoče zajeli le 10 knjig; la izpad jc bil tako neznaten, ker je bila akcij» ifiko hitro izvedena. V enem edinem primeru fOvsišc) je župnik vxcl del matičnih knjig s seboj v Ljubi iano. Že 27. julija 1942 pa jc dr. Starzachcr poročal, da jc na podlagi p imemc intervencije uspelo tudi le knjige zavarovali
V pod ro h nosi i h so izvirale knjige iz na s led njih kr;:jcv:
Okrožje Kranj
a) bivši okraj Kram iz. 2^ župnij;
233 rojstnih. 128 poročnih, 141 mrliških knjig,
70 repertorije
h) hi vsi okraj Školja Loka iz 26 ž.upi ij:
222 rojstnih, 139 poročnih, f30 mrliških, knjig,
82 repertorijev, 6 matičnih kniigje ir.anjkalo
Okrožje Radovjjica
a) bivši okraj Radovljica iz 2^ župnij;
208 rojstnih, 129 poročnih, 135 mrliških knjig, 2
repertorija; 1 matična knjiga jc manjkala
Okrožje K.jmmk
al bivši okraj Kamnik iZ 31 župnij:
m\kcpa dcielnega arhiva v Celovcu, ki mi jih ie ljubeznivo da! na razpolago Ji re klor dr Alfred Ogris, /•! kat s j mu ijajlepšc zahvaljujem. Oi.laii viri so navedeni na u Mren i h ii>cslih.
56
Članki ir razprave
ARIIIVI XIX 19%
263 rojstnih, 163 poročnih, 181 mrliških kniig. 55 repertorijev; 3 matične knjige so pogrešal" hj bivši okraj Litija iz 12 župnij: 86 rojstnih, 53 poročnih, 54 mrliških knjig, 28 repertorijev
V zgradbi hivše Mestne hranilnice (tedaj Kreis.sparkassc), na ngodnem mestu v Kranju (danes Prešernova ul. 10) so maja 194! v drugam nadstropji! uredili prostore za ccntralni matični arhiv Tu so bile matične knjige varno, urejeno in smolrno postavljene. S štabom nadvse marljivih sodelavccv (tako dr. Slarzacher v poročilu z dne 27. 7. 1942), ki jimje bil na čelu hivS: gimna zijski direktor Franc Korbar,4 jc bilo mogoče takoj pristopili k praktičnemu delu. Centralni matični arhiv jc hil 18. julija 1941 odprt. V zvezi / ugotavljanjem anjske rase, za kar so bili po-trehm podatki o predn.kih, ic h;l od vsega za čelka zelo dobro oh iskan in do 27. scplcmhra 1941 je bilo i/dar.ih nič manj kol 4.350 izpiskov. Pmmel s strankami in število pisnih in ustnih prošenj za izstavitev izpiskov jc stalno naraščalo. Vsak dan je bilo mogoče izdali ob primarni delitvi dela 80-100 izpiskov. Z uporaho ohmzcev jc hilo mogoče delovni postopek močno olajšati.
Dr Starzachcr jc povzel ta del poročila z ugotovitvijo, da se jc ustanovitev ccntralnega matičnega arhiva zelo obnesia ir. da so bile s tem preprečene velike težave pri pridobivanju doku mcnlov. Pripomnil jc, da ho treba v nadaljnjem ta urad šc izgradili in zavarovati knjige pred prekomerno ohraho Začeli so se tudi dogovarjali z državnim rodoslovnim uradom glede prevzema matičnega arhiva.
En^ko prizadevne naj bi po mnenju poroče val ca posk rbcli za zavarovanje arhivalij in drugih dragocenih zbirk Tudi pri tem delu sla višji studijski svetnik dr. Galtercr, ki pa jc kmalu zaradi prevzema vodstvenega mesla na višji šoli (Obcrschulc)v v Spiltalu, odšel iz K.anja, in profesor dr. Žonlar imela najpomembnejši delež. Arhiv jc dobil prostore v mali pritlični zgradbi ki jc bila picd vojno dogmicna na drugem dvorišču Hranilnicc.
Pregledali so številne posvelne tn ccrkvcnc arhive:
Okrožje Kranj
Bivši okraj Kram: od 25 župnijskih arhivov jih je bilo 20 pregledanih, 5 jih jc hilo potrebno Se pregledali.
Bivši okraj kolja Loka: od 26 župnijskjh
Po .-.c/namu /. dne 12. 3. 1945 mi bili na Okrožnem rodoslov-nem urailu v Kranju ftpiilfni Pfcno Kmliar, JoJc l^impc. Ana Slirn, Tcrtva Pipan. Amalija Prevc, Albina HradaSka, Marija .SuSnik, JoJcfa Malovrh Stanislava Zaman in Jo/c Rcpeš fArtm Ministrstva /a notranje /adeve, VOS in O/na. št. 101-40/slr. 547).
arhi 'O v p h je bila polovica pregledanih; oslali arhivi so težko dosegljivi, ker jc šlo za težko dostopne arhive v vaseh v goratih krajih.
Okrožje Radovljica
Od 25 župnijskih arhivov jih jc hilo 17 pre gledanih, 8 jih šc ostalo.
Okrožje Kamnik
Bivši okraj Kamnik: od 31 župnijskih arhivov jih jf bilo 23 pregledanih.
Bivši okraj Lilija: od 12 župnijskih arhivov jih jc bilo K pregledanih
Pri pregledu arhivov so se držali naslednjih smernic: kjer so bili župnijski arhiv urejeni in zavarovani, so ugotovili stanje in kolikor je hilo potrebno popi.,ali, nato pa arhive pustili m mc stil. Kj;r pa je obstajala nevarnost, da bodo utrpeli škodo, so listine, urbarje in važnc|šo spise vzfli s seboj, gradivo v zvezi s pastoralno dejavnostjo pa uredili in polem ko so ukrenili, kar jc hilo potrebno, jih pustili na mestu. Občinskim oblaslem so naročili da skrbijo za Ijihovo ohranitev. Tako so dragocenejše "arhi valijc (najstarejše gradivo naj hi bilo iz leta 15|U v celoti zbrali v Kranju in jih tam urejali in pripravljali za znanstveno uporaho. Dr.' Star Zi.eher je ugotavljal, da so hilc izgube zaradi vojnih dogodkov in zaradi prevrata skrajno majhne
1 oročile seveda n ■ omenja, da jc pri pre-g! dih arhi mv dal dr. Žonlar pogosto pripel lati v arhiv v Kranj tud. slovenske knjig-', ki .so jih nabrali v UruštvcnjjJ šolskih in druiiih knjižnicah ter jih s (cm rešil, pred nemškim uničenjem, ki jc iScIo z;| cilj ¡zbrisati slovensko kulturo,
V Kranju pa niso zhiali le dragocenega arhivskega gradiva, Dr. Starzachcr v svojem poni čilu pravi, da so glede muzejskih dragocenosti ravnali na enak način kot pri arhivih Glavni poudarek je hil oamenjen zavarovanji! stvari. Na tem področju nt bilo gradiva v laki količini koi na arhivskem, reševanje je bilo uspešno, nc dfi hi prišli t uo večjih izgub. Zh.rkc dragocenih stvari so bile javarovap« ali pn so v primarni hrambi in oskrbi Uporabno gradijo jc na razpolago za ■ujditcv zbirk po novejših načelih.
Vodstvo tako nastalega "centralnega arhiva" ki je imclvv oskrbi tudi mnzcalijc, jc bilo m upanodr. Zonlariu.
Nazadnje sc je dr. Slarzacher pohvalil, da jc
ti po dogovori s Šefom fcivilnš uprave na zasedenih ohmočjih Koroške in Kranjska in Jrzavnim konusarj :m za utrjevanje ncmš'va sta roda™a veča na Vrni, O jo jc enostavno pro glasil za spomenik nemške zgodovine, doulojno urejena Vaški injJn na deklnčni pogon, k, so «a ¿czk.iI, na dcUt	kamnov (to naj bi
sloni i po njegovem bivša vlada zavestno} je bil prt slavij en na drug kraj. Tudi PrcScrn >; liiuzcj
arhivi xlx 19%
Članki iii ni/prave
57
na Vrbi so za varoval i.
V poročilu Državnemu pokrajinskemu arhivu v Cclovcu z dne 27. jnliia j [M2 je dr. Slarzachcr (podpisal sc jc kol arhiwH svetnik) obžaloval, da je bil zaradi inlcrvcncijc deželnih svetnikov (AlndrSla) v Radovljici in Kamniku vzorni cen tralni matični arhiv v Kranju ob koncu marca 194? razdeljen Odgovarjajoče matične knjige so bi'c predana okrožnim rodoslovnim uradom v Radovljici, Kamniku in Kranju, najstarejše matične knjige pr. vključene v arhiv v Kranjti. Zamude pri izstavljanju izpiskov, ki so zaradi lega nastale in Id jih jc biki mogoče ugotavljali vsak dan, naj bi bile ob naprezanju vseli moči v vojnem času, neodgovorne. Ugolovjn bi morali, kdo jc povzročil delitev ecnlralncga matičnega arhiva na tako nesmotrn način v vojnem času. Dr. Slarzachcr jc pripomnil daje bil o leni seznanjen žal šele po izvršenem dcjslvn. Za pomen in delovno storilnost ccnlralnega matičnega arhiva je navedel podatek, da so v prvi polovici Icla 1942 samo v Kraniu izdali 18.000 listin.
Telo pohvalno je poročal ¿udi o delti arhi-a: dr. Zoril»rje del arhivalij ž.c invenlariziral in ih povezal v pregledne mape. Nadaljnje z. delom in bo zb rkc spravil v želeno slanjc. Žali) je menil, da ga bo Ircba v bodoče brezpogojno obdrža!.. Tudi njegovi, že vpeliani sodelavci, so sc prav tako zelo izkazali. To so bili profesor Frane fister,1 učiteljica Angela Pcrčič in Grega Jelene.5
Po razdelitvi centralnega matičnega arhiva ob koncil marca 1942 jc dr. Slarzacher izposloval, da so centralni arhiv v Kranju spremen1! v podružnico Državnega pokrajinskega arh va v Celovcu. S leni so po njegovem v ecloli upoštevali tcdanic možnosb. zaradi pomanjkanja prostora fondov ni bilo mogoče uskladiščiti v Državnem pokrajinskem arlnvti v Celovcu, po drugi strani p(7 jc bila vzpostavljena povezava /. Državnim pokrajinskim arhivom; kasneje na, hi brez dvoma sledila združitev fondov v Celovcu. Dr. Slarzachcr sc jc (udi dogovoril s kranjsko občino za uradne prostore podrnžnicc na Pun garln (danes Trubarjev Irg 3).
Kol smo že omenjali, so naloge dr. /on I a rja segale ludi na muzejsko področje Dr, Slarzacher omenja, da jc zbral vrsto dragocenih muzcaljj, oziroma jib zavaroval, in da so pri n)em v najboljšem varstvu. Te zbirke, predvsem dragocena zbirka ustreljenega lekarnarji tiolni .lava Lavičkc. bodo temelj za muzej, ki naj bi ga ustanovili v Kranju/' Hi 1 jc mnenja, da do led a j ni bilo v vsej Gorenjski primernega muzeja. Predvsem b. bilo potrebno pridobili primerne prostore junij, za kar jc dal pobudo za razgovore z deželnim svetnikom v Kranju.
5 Omenjeni .c/n;mi z. ilnc 12. .1. IIM.V v kaicrcm Cirega Jc-icnca ni limcnjcn. Ur ne vsebuje .se/nam tehničnih in pn-
limfnih iIcIhvlcv.
r' Danes raiuini;cvlsVii.iiicilu.-inska /hirka U»hu slava I ovitke v lnvarni IjcV. v i.juliljani.
V	Ukazih državnega namestnika na Koroškem z. dne 6, julija 1942 jc izšel poziv županom, da dragoceno arhivsko gradivo, to so listine in spisiv ki so na splošno oz. za občine posebnega, predvsem zgodovinskega pomena, urejeno in varno hran'io Zupani morajo v vseh vprašanjih arnivskega varstva stopili v slik z. Državnim po krajinskim arhivom v Celovcu To uredbe jc povzel v svojih obvestilih z, dne 5. septembra 1942 deželni svelnik okrožja Radovljica in priporočil. da sc obračajo v teh vprašanjih na po-dru žjiico Državnega pokrajinskega arhiva v Kranju. I mi t jc ponovil naslednje leto. vprašanje pa jc. koliko jc prispeval k ohranitvi občinskih arhivov iz. časa pred drugo svetovno vojno.7
Aprila 1943 ;io podružnici v Kranju odvzeli skrb za muzejske predmete. Dr Slarzacher, sedaj kol vodja Državnega pokrajinskega arhiva v Celovcu, jc sporočil podružnici, da jc bil po odpoklicu 1-ohanscna pririljen v sporazumu z Državnim komisarjem skrb za muzejske predmete prenesli na Pokrajinski muzej (Gau-muscuni) v Celovcu. V dogovoru z. niim jc njegov \odja dr Walter Prodi določil za lo dr Henuanna G ii nt lic rja Ncckhjuua, ki je že doslej deloval pri evidentiranju iimclnoslnih spomeni kov na Gorenjskem. kasneje pa se omenja kol vodja spomeniškega urada v Kranju." Srečamo ga ludi kol učitelja likovne vzgoje na takratni Meščanski Soli v Kranju. Dr. Slarzachcr jc pou daril, da ima dr. Ncekhnm obsežno nalogo in jc prosil, da mu gredo kolikor mogoče na roko ter mu predajo skrb za muzejske predmete. Nc glede na to pa so muzcalijc še nadalje ostale varno shranjene v skladiščih arhiva vse do konca vojne,
V	drugi polovici leta 1943 so nastopile nove ncvarn^sli /a arbivc. Dne 6. septembra lega leta je Ur. Žonlar pisal namestniku vodju Državnega pokrajinskega arhiva v Celo veti, vladnemu svel nik:i Emcrichu von Zcnnegu (dr, Slarzacher jc b:f prestavljen k nemškemu svetovalcu pokrajinske uprave za Furlanijo v LJine. kjer so ga i t ali i anski pjrlizani ustrelili apiila 194*)). da so zaradi zadnjih dogodkov v kamniškem okrožju (šlo jc za napade partizanov) posebno ogroZenc grajske zgradbe. V nckatciib so zelo dragoceni arhivi, ki so izrednega pomena predvsem za zgodovino plemiških družin na Gorenjskem Da bi jih vsaj deloma rešili, bi bilo morda p imerno. ko bi jih predali v depozit m oskrbo podružnici Državnega pokrajinskega arhiva v Kranju, kjer bo v vsakem ozirn poskrbljeno za varno hrambo. Zato bi bilo
Annnlnungen iles Rckhv.i.itlhalters in Kirnten {1V42, št. 9, sir. 35). Mitteilungsblatt iles Landiaies iles Kreises R„d-niannsdnrl {IV42, St. ri, sir. 15 icr 1943 Si. 12, sir. U5) v klijiinui InStiMa nnvejšn /ginlnvinn, Ljuhijaria. I'i)d;iick mi jc pnsicilnvala ga, Marjeta Čampa, /a kar .s - ji najlepše zahvaljujem.
1 Waller Printl, Die Kiirniner Ocnkitial- und Musealpfleye in den Jahren J'/10 bis 1942, Carmlhia 1, St. 132/1 IM 2. slr. 2f/i. Najilcnm ta l»di v unicnjcncin .seznamu /. ilne 12. X
58
Članki in razprave
AkHIVl XIX l«9fi
najbolje, ko hi poslal tozadevno naročilo Šef civilni, uprave v Ccloveu deželnemu svetniku v Kjmnik Tam -mi v arhivskih zadevah v pretekih letih niso sli na roko, kol bi bilo za take kulturne dobrine nujno, za repliko dcžclnin .svetnikov v Radovljici in Kranju, ki so imeli zato vedno razumevanje. Močne ogrožene naj b1 bile posebno dragoecnc arhivalijc v gradu Kriz. nadalje v gradu Krumpcrk, od katerega je župan iz Kamniku imel ključe, nadalje v gradil Slatna pri Smartnem pri Litiji, kjer jc obstajal se neuporabljen urbar za zgodovino kosezov. Von Zcnnegaje prosil, da bi nripravil tozadevno naročilo za deželnega svetniki v Kamn'ku. Do leta 194^ je imel sc od Šefa civilne -jpravc pooblastilo, da samos'ojno ukrepa glede zavarovanji, arhivov, takega pooblastila pa nima več in sam tudi ne more ničesar ukreniti.
Von Zcnncg je posredoval gornp ni edlog Šefu civilne uprsvc, vendar ta 111 želel ničesar ukreniti, češ da se noče vmešavati v /adevo, "aa bi se izegnil sompetenčnim težavam" ter je odvrnil, naj dr. Žontar kar sam stopi v stik z deželnim svetnikom v Kamniku.
V letu 1944 so nastopile težave glede uradnih prostorov. Maja jc urad župana v Kranju sporočil, naj arhiv v kratkem izprazni prostore na Pungarlu in naj sc preseli v drugo nadstropje h.šc Schnlerstrassc 11 (danes Prešernova cesta). Glasbena šola, ki jc /.asedala v isti zgradbi prvo ntdstropjc, jc želela še dodatne prostore. V svojem nasprotovanju preselitvi jc arhiv pričakoval podpore iz Cclovca, in navajal, da sta ponujena prostora zelo temna in za namene arhiva zelo nepraktična. Zacnkra( je vse ostalo pn starem.
Dr. žontar jc moral ves čas pošiljati v Celo vcc poročila o delu podružnice. Dobi! sem v vpogled dvoje. V poročilu z dne 7\. julij? 194^ omenja, daje bil v mesecu naju dotok zahtevkov za preučevanje prednikov mpihen. nasprotno pa so bili v mesecu juniju in juliji] zelo štcvirii, Pri tem ni šlo toliko za izstavitev posameznih izpiskov iz matičnih knjig, marveč predvsem za študije, ki so imele za [ilj izdelavo celih dru žinskih rodovnikov. Primeri so biln vedno ^elc zapletem in so zahtevali okrajno natančno delo, pri tem tudi kontrolo dokumentov, ki so ub i'/,dali rodoslovni urad: pri posameznih uradih deželnih svetnikov. Zato se jc moral skoraj vsak teden eden ali drugi peljati v Radovljico k rodr slovnemu uradu, da bi na kraju samem preučil podatke.
Matične knjige so bile vsak dan v uporabi, zato so jih morali prepeljati nazaj iz zaklonišča v delovne prostore na Pungai'u. Ttidi preglc dovanic in urejanje župnijskih in graščinskih „rhivov je dobro napredovale. Posebno si jc dr. Žontar prizadeval, da hi napredovalo delo pri sestavi arhivskega vodnika za Gorenjsko. Pripomnil pa je, da bo treba na tem šc precej doljio delati.
Drugi del poročila se je nanašal na sta.ije na
lercnu. Von Zcnnega, ki je tedaj že postal vodja Državnega pokrajinskega arhiva v Gcloven, jc prosil, da bi dosegel pri deželnem svetniku ali morebiti pri vojaških oblasteh, da bi iz Štajerske (iz Vranskega) napravili potrebne korake za zavarovanje arhjvalij trga Motnik. Prosil je tudi. da bi gledr z<_;lo bogitega arhiva (registrature) bivšega )kraji,cga glavarstva Litija čimprej izpo-sloval pri deželnem svetniku v Kamn.ku ali pri Scfu civilne uprave v Celovcu dovoljenje, da 'ii smel pregledati spise, preden bode oddani v papirnico. Opozoril jc na primer okrajnega glava rsm Ktmnili kjer je višji inšpektor prepi_sti, pregledovanje spisov dvema podrjjenima uradnikoma ter vse starejše gradivo predai za stope, nc da bi upošteval njegov zgodovinski pomen, pri I ;m p; ni ničesar javil podružnici oziroma v Celo vcc. ^ d se jc to sedaj dejansko zgodilo tudi v Litiji, čeprav jc dr Žontar 10 domneval žc v dopisu iz scplunbra 1943. Da pri tem ni šlo le za ikeijo zbiranja .starega papirja, potrebnega za industrijo, amp^.k za zavestno uničevanje slovenske kulturne dediščine, kaže dejstvo, kako so dr. Zon.arju onemogočali dostop do gradiva. Z v:1iko osebno požrtvovalnostjo pa mil jc uspelo rešit, arhiv? kranjskega in radovljiškega sreskega načelstva. Prvega so enostavno znižali iz. prostore v, kjer je bilo prej sresko načelstvo.
V poročilu iz kraja marca 194S sc jc že odražalo stanje i k pred koncem okupacijc Dr. Žontar jc zaskrbljeno navajal, da je v mesecih februar a marce potchila dejavnost arhiva normalno, df. pa so morali zaradi pogostih letalskih alarmov delo prekinjati, vendar hvalabogu, do icdaj se niso /birke arhiva utrpele škode, čeprav so letala že r ;kajkrat odmetavala bombe. T jdi s potovanji na Gorenjskem je bilo vedno teže. Zato ne jc osredotočilo delo na urejanje arhivalij in sestavljanj:m repertorijev. Ni pa seveda omenjal, dr zj traj, ko hodi v /i.pno cerkev k maši, zbira trosilnc listke Osvobodilne fronte za zbirko v arh vu m da ju dal zbrati tudi okupntorjeve pla k?te m letake.'1 Zadnji stik s Celo ve cm p;, jc bil dopis von Zencgga, povezan s smernicami Dr zavnegft ministrstva za notranje zadeve v Berlinu, a zavarovanju arhivov ob hližaiočih se zavezniških armadah. V njem jc spraševal kak sne ukrepe zavarovanja posebno dragocenih fondov so sprejeli m kam .¡o jih prenesli.111
, BES®1 ■it,rar*i prejemal dr. Žontar žc od letai 1943 Jdi narodih xl organizacije Osvobodilne Ironte zaradi reševanja arhivov in starin na C oreniskem. S koncem vojne jc seveda podrt znica prenehala Jclovati. o cm p;i jc sam /api^ i: 'o osvobocii vi sem ponovno nastopil službo profesorja na državni gimnaziji v K :.nju.
9 |P<1 vnjni jc bilo	Mn/.cju na.Dilnc nsvntxuliivc v I Ju
ttjam
K)
Wilhelm K„hr. Die ,cnMc Unkun« deutscher Archivschul/.
mlTll ■ im ZWCilC" Wchk"Cfe' Dcr A™' 1/1
ARHIVI XIX 1996
Cl.mki in razprave
59
Obenem sem likvidiral velike zaloge rešenih Knjig arhivali' in zbirk slarin. ki .sem jih izročil lnstn kom o/iroma prislojnim državnim oblastem, za kar sem prejel za se in svoje solrndnike obilo pomenih Mri z nanj in zahval". Danes je obravnavano arhivsko gradivo v nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v Arhivu Republike Slovenije
ZUSAMMENFASSUNG
DHC KRANJ ILR ZWEIGSTELLE Di-S REICIIS-GAUARCIIIVS KLAGr NFURT IN DER ZEIT DER DI-UTSCI1EN HI:SE'r/JJNG
Uc. der Ucsci/ung Slowenien™ richteten die Dcnlschcn im April l'J41 im Amt des bevollmächtigten Reichskommissars' 7.1 ir Festigung deutschen Volkstums' in UIcd ilav Rcfcr;ii Archivwcscn, Büchereien und Museen ein. mit dessen Leitung l)r. Kiirl Starzachcr, zuvor Archivrat im Reich sgauarchiv K lagen fnrt, beauftragt Wfta Dr. Josip i^intar, den er seil seiner Studienzeit ¡in der Wiener Universität kannte bot er die .Stelle beim Schulz von Archiven, Büchereien und Museen an, nnd dieser nahm das Angebot - nieln ohne Bedenken ■ im. Seine erste Arbeits lütigkeil war das Sammeln von Mairikcnbilchem der Pfarren in Gorerijskc filr das zentrSS Matrikenamt, das' in Kranj cingerichici wurde. Mit der gleichen Beflissenheit sorgie er fiir den .Sellin; von Kirchenarchi valien und anderen kostfiaren Sammlungen, die die Grundlage des' Zentral-matrikemirchivs' in Kranj hileiden. Bei der Sichtung von Archiven ließ er oft auch slowenische Bi'cher, die man in UOchcreien anlTjewahrte, ins Zentralarchiv nach Kranj abtransportieren, um sie vor der deutschen Vernichtung zn rcticn. Im Mir/ l'J42 wurJe das crwiihntc Archiv eine Zvc'gstcllc des Reich sgauarchivs in Kln.gcnfiirt. In diesem waren liehen Dr £ontar noch drei weitere Angestellte beschäftigt, Im Archiv waren zum Teil mich Museiimf befände vcrwnhrt, darunter die hesonders Sammlung des ersehe ssenen Apothekers Bohuslav Uivicka. wertvoll. In folgenden Jahren galt das Interesse in erster Linie den llcrrschaftsarchi,'cn lind den Archiven der ehemaligen Bezirkshatipimannschiiften.
Seit l'>43 erhielt Dr. itoniar mich Anweisungen /nr Keunng von Archiven lind Antiquitäten von der Orga nis.iiinn drr Bcfrciungsfront. Als mit Kriegsende die Filhle des Kfagcnfitrter Archivs ihre Tätigkeit einstellte, wurde das Archivgilt seinen Eigentilmern hzw. den zuständigen
Staatsbehörden übergeben. Heute befinde! es sich im Erzb i selio fliehen Archiv in Ljubljana sowie im Archiv der Republik Slowenien in Ljubljana.
SUMMARY
TI1H CARNIOLAN BRANCH OIHCE OP THI: STATE REGIONAL ARCHIVES IN KLAGENI'-URT DURING THE GERMAN OCCUPATION
After the occupation in April 1941, ihe Germans founded an agency for archives libiarics' and museum1, at the Officc of Ihe Authorized State Commissioner for the promotion of the German nation ¡it Bled. Dr Karl Slarz.uchcr, a fi*mcr archival counsellor of ihe Slate Regimal Archives in Klagenfuri, uw responsible for the agency, Soon after his appointment to this post. Dr. Karl Star/, ichcr offered hjs colleague Dr Josip ¿ontar whom he had studied with ai the University of Vienna a job. The job involved the protection of ¡irehives, libraries and museums. Dr /iontar accepted the job, although not without ncsiiaiion. His first task was to make a compilation of the parochial registers of the Gorenjsk.'i region for the Crntnl Registry Office in Kranj. Dr ¿onlar also assiduously 'ook care or ihr records in churches and other valuable collections, which latci formed thr nasis of the material in the central archives in Kranj. Under hi irsirtiction, many Slovene tuok' collceted in various libraries' were transported lo the central archives- in Kranj and thus saved from destruction by the German occupying forces. In March 1942, ihe ccntra! nrchivcs in Krani bcuimt n branch office of the State Regional Archives' in Klagenfurt. The ill chives employ ed Dr ¿ontar as head of the branch office, alongside three othci employees. These archives also kepi win museum pieces, the most valuable of these being ihe collection of a pharmacist, Bohuslov Laviiek, who was shot during the war. In the following years, the main concern of Dr ?onl.ir and his colleagues were the records of manors and of the former Distrct Boards.
From 1943 onwardn, Dr ¿ontar received instniclions from the Liberation Fronl advising him how bc.it lo save archival material und ant ljucs. Afier the end of ihe war, the branch officc of ihe Klagcm'nn Archives' was closed down and the archival records were transferred lo their rightful owners or the tompcicni authorities'. Nowadays, these records are kept in the Arctibishop's Archives of Ljubljana and in ihe Archives of the Republic of Siovcnia.