dekorativna glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana leto XVIII 2 februar 1976 »Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet. Kako olajšati delo in povečati produktivnost? S čim manj truda narediti cimveč je že stara želja ljudi in zato je tudi veliko človeške aktivnosti usmerjene k temu cilju. Kakor si je pračlovek pomagal 2 gorjačo in kamnom, tako si sodoben človek pri delu pomaga s strojem — avtomatom. Gonilo napredka pa je znanje in čim-vec ga kakšna družba ima, tem razvitejša in bogatejša je. Druž-Da> ki pa ima malo znanja je vedno v podrejenem položaju in 8a je za svoj obstoj prisiljena drago kupovati od tistih, ki ga imajo več. Znanje pa niso samo Učene glave in debele knjige, ampak ga predstavljajo tudi izdelki, ki so rezultat tega znanja, ■ti izdelki pa so lahko potrošne dobrine, računalniški programi ati pa stroji, ki jih rabi indu-stiija. če pa se ustavimo pri strojih, samo v našem podjetju, lahko hitro vidimo, od kod m, kdo nam prodaja znanje. Gmotno pa bi bilo misliti, da imeti stroje in zgradbe še ne Pomeni imeti tovarne. Poleg strojev si mora podjetje priskrbeti in usposobiti ljudi, ki jih Podo znali upravljati, vzdrževati in voditi proizvodnjo. Ta del znanja pa si mora pridobiti vsakdo sam, saj so v njem skri-.? tudi dolgoletne izkušnje, ki Jih ni najti v knjigi. Vsak dan tudi vidimo, da stroji niso sposobni opravljati vsakega dela ampak ga velik del še vedno Prepuščajo ljudem. Ravno od tistega dela, ki ga prispeva člo-Vek pa je odvisno ali bo izdelek uporaben, lep in poceni, ali pa D° takšen, da ga nihče ne bo maral kupiti. Cena izdelka pa je odvisna od surovin, ki jih vanj vgradimo, od materiala in energije, ki J° v procesu izdelave porabimo tor od količine vloženega človeškega dela. Potrebna količina vloženega dela pa je zopet odvisna od vrste izdelka, od organizacije dela ter stopnje meha-mziranosti procesa. Količino vloženega ročnega dela pa lahko zmanjšamo na dva načina: z avtomatizacijo proizvod- s smotrnim oblikovanjem ročnega dela. ■Avtomatizacija dela zahteva eiika investicijska sredstva, povsod ni mogoča, za opravljanje ^aterih opravil pa bi bili avtomatizirani stroji predragi in neekonomični. ... v\ ’ ;- s*rj ureditev delovnegr nesrn zn NnvnnNjE rfiketnih nrvitkov ) ' I 1 »-I □ l < M m Študij dela lahko z uporabo osnovnih principov racionalnosti dela in konstituiranja enostavnih in poceni pripomočkov precej prispeva k dvigu produktivnosti. Seveda še tako spreten delavec po hitrosti in moči ne more dohajati stroja in tega tudi nihče ne poizkuša, vendar lahko s pravočasno in pravilno pripravo vsega potrebnega ma- 8 teriala bistveno vpliva na pro- J duktivnost stroja. Optimalne $ proizvodne učinke je mogoče do- -seči le s smotrno delitvijo dela š med človekom in strojem, zato v nobenem podjetju ne smemo . zanemarjati enega na račun drugega in obratno. Ker je proučevanje in uskla-janje obeh področij zahtevno in obširno delo, ni mogoče pričakovati, da bi vse delo opravili tisti, ki so odgovorni za tekoče vodenje proizvodnje. To je enako nesmiselno, kot da bi od zaposlenih v tkalnici pričakovali, da bodo opravili vsa dela od priprave preje do barvanja in pregleda tkanin. Ravno zato pa je v podjetju toliko različnih oddelkov in služb, ki vsaka najbolje pozna svoje delovno področje in skuša skupaj z drugimi prispevati k uspešnemu poslovanju podjetja. Ena takšnih služb je tudi priprava dela, v okviru katere je ustanovljena skupina za študij dela. Naloga te skupine je proučevanje in racionaliziranje človeškega dela, kjerkoli je to mogoče. Racionalizacij pa je veliko vrst in nekje je to lahko odprava nepotrebnih gibov pri delu, drugje konstrukcija priročnega pripomočka ali poenostavitev evidence. Ker pa menim, da se delo najbolje prikaže z doseženimi rezultati, bom podrobneje opisal eno izmed nalog, ki smo jo opravili v letu 1975. Delovno mesto naviajnja raketnih navitkov Ker se težišče dela pri previjanju votka prenaša s klasičnih na »raketne« navij alne stroje je smotrno to delovno mesto čim funkcionalne j e in racionalneje urediti. Pri opazovanju obstoječega stanja, ki je prav tako analiza delovnega mesta smo ugotovili naslednje pomanjkljivosti: — ves potreben material je potrebno dvakrat prelagati: naj- NAM J Al NI 17*031 t- nmee*Nl en incm*njc RAKETNIH NAVITKOV $- roiope NA KOI CSIH e MAT£«lA!OM ♦ - enoejcrt en nrtmtment (evre t- Foie»* cm navirt emeerut havitkc <• potope z a i*i»* menične e*vri 1- po3o»a e M* n avi t ki etto riHTrtNitH «- TEHTNICA S- reio»A 3 STturmHIHt *AC HAATftl (e- »eiovNA mr A eazn»*»ik 44- ZABOJ e A **r. NAJTAVrt 41- polite c. rteioi£NR€Mn*NlE fftOPUKTIVNOm ttn F*ri R*K(TNIH NMtTKOV OKO N m 0,82 srrtHliH* Vt3. Nm 1214 srnNičHA Nm 11 srAHilm Santung Hm 2. Sit ittHTUHG N m 3,5/4 stahiZna rt rt Jo S 7 C A / V —A7* S * it st m at k s. n. t. fr. t m v«. t «.» i. *.**•. t»^ix t m. m. L v. **».«*.«.*. m. w. t na Parmovi cesti. Tovarišica Markičeva je tudi Predsednica sveta za družbeno ekonomski položaj in aktivnost -ena pri MK SZDL. Ni torej naključje, da smo jo poiskali in ji zastavili nekaj vprašanj o 8. mar-u 1x1 — izhajajoč iz tega — o nekaterih, drugih vprašanjih žen-ske v naši družbi. Kako ste prišli na misel, da 1 skupaj s sindikalno mestno fganizacijo poslali vsem delov-*'lm ljudem Ljubljane poslanico letošnjem praznovanju 8. _ se gotovo spominjate iz P£?Jsnjih let polnih ulic mo-k~- ,s šopki, gneč po cvetličarnah in drogerijah in ... kdo ve Se kje?« »Mi smo dali pobudo sindika-n za letošnjo usmeritev tega praznovanja. Premišljali smo o aziicnih možnostih, kako bi se uaio praznovanje 8. marca ure-kulturneje, socialno in moramo bogateje.« »Premišljevali smo o izgi ^ novega vrtca... če bi v zaposleni Ljubljančan prispe en sam sbar tisočak, rim- z zbranim denarjem zi nui čudovit vrtec za £ otrok. Noj to jeb/le r g, saj se je takoj izkazale ni nastal problem, katera , t ^ v:Ftca najbolj potrebna Lmi,° k za primer, koliko s .lahko koristno zbral kohko jih je prejšnja leta : lo s kupi dragih rož, darovanih ljubljenim ženskam. Ko smo pretehtali številne predloge, smo se odločili predlagati, naj bi delovne organizacije dale za praznovanje 8. marca namenjeni denar za aparat za zgodnje odkrivanje raka (onkološki institut) in za ureditev centra za dnevno varstvo prizadetih otrok v Ljubljani. To sta dve stvari, ki sta koristni za vse meščane in sta tudi širšega družbenega pomena. Mi smo v Dekorativni sklenili, da bomo denar, namenjen za praznovanje 8. marca, namenili dvema vrtcema na območju šišenske občine, kjer stanuje oz. bo stanovalo večje število naših delavcev. Kaj menite na to? »Vidite, poiskali ste koristno darilo vašim ženam. Prilagodili ste poslanico vašim potrebam, sodelovanju v vaši občini in krajevni skupnosti, kjer ima največ delavcev iz vaše tovarne stanovanja. Če bo sindikalna poslanica povsod ali pri večini delovnih organizacij tako pravilno sprejeta, potem je dosegla svoj namen, potem bo družba bogatejša za toliko in toliko mest v vrtcih ali za hitrejšo izgradnjo le-teh... ali pa za aparat za zgodnje odkrivanje raka ...« Kaj pa proslave, kako ste si te zamislili? »Predstavljali smo si proslavo, na kateri bi žene same govorile, kjer bi slišali njihova mnenja, želje in stiske, ki jih že dolgo težijo. V Ljubljani je od vseh zaposlenih kar 44,5 % žena. Zaposlitvena struktura pa je že nekaj, kar bi nas v tem trenutku moralo zanimati. Struktura zaposlenih žensk se deli na tiste, ki delajo na režijskih delovnih mestih, po najrazličnejših pisarnah, evidencah, računovodstvih ... drugi del jih pa dela na tipičnih proizvodnih delovnih mestih. Zelo malo je vmesnih struktur. Zadnja leta je sicer opaziti dotok šolanih žena, vendar tudi te segajo po režijskih delovnih mestih — če le morejo.« Kaj pa preživele miselnosti o ženskih sposobnostih? »Da, tudi ostanki tega so še živi. Glejte, začne se že pri družini. Kako starši usmerjajo s'vo-je hčerke v poklice. Še vedno dekleta posegajo v veliki meri po t.i. »ženskih poklicih«. Najbolje se stvari spreminjajo v gradbeništvu ... drugje pa zelo počasi.« (Nadaljevanje na 4. strani) OOZK PO TOZD V začetku decembra 1975 so bile ustanovljene na sestankih OOZK štiri osnovne organizacije, ki so se formirale v skladu z novoustanovljenimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Izvoljeni so bili tudi prvi sekretarji novih OOZK, Svet ZK na ravni DO ter sekretariat sveta Zveze komunistov. V OOZK tkalnice je novi sekretar Vinko Bezlaj. V OOZK barvarne preje in pripravljalnice — Pirjevec Ljuba. V OOZK energetika in vzdrževanje in gotova tkanina — Resnik Emil. V OOZK delovne skupnosti skupnih služb — Srakar Stane. Za sekretarja sveta ZK »Dekorativne« je bil izvoljen tovariš Božo Kunc, sekretariat sveta pa sestavljajo vsi štirje sekretarji osnovnih organizacij in sekretar sveta ZK. Od ustanovitve štirih OOZK v »Dekorativni« je bil sprejet že poslovnik sveta ZK in poslovnik osnovnih organizacij. Na političnem aktivu je bil tolmačen in proučevan samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO. Trije člani ZK »Dekorativne« so bili poslani na tedenski seminar (po A programu) politične šole. V tem mesecu (9., 10., 16. in 17. t.m.) so bila predavanja za politične aktive po TOZD o družbeni samozaščiti — s pregledom uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS. Božo Kunc (Nadaljevanje s 3. strani) Se vam ne zdi, da si tudi ženske same ustvarjajo tako klimo, ki veje po patriarhalni družinski ureditvi? »Tudi, toda to je le deloma res. Sicer pa !k temu doprinese tudi izbira poklica. Pa še nekaj je, v proizvodnji si plačan za tisto kar narediš, kar proizvedeš — na delovnih mestih, ki ne ustvarjajo dohodka pa je drugače. Tega dela še ne znamo pravilno vrednotiti, predvsem pa je delovna zavest tu manjša, nekako bolj »lagodna«. Ljudje, ne le ženske, se radi zatekajo v take službe.« »še vedno so tudi prisotne razlage, kaj naj bi bilo žensko delo doma. Ne gre, da bi si sedaj mož in žena začela deliti delo, gre za družbeno razreševanje materialnih obveznosti.« »Saj vsi vemo, le urejena, umirjena, neživčna družina — žena, mož, otroci, bodo lahko maksimalno dajali družbi s svojim delom, znanjem in poletom. Materinstvo pa še vedno ostane — podedovana, nagonska skrb za otroka, ki jo ima le mati...« Kaj pa menite o ponovnem vključevanju v delo žensk, ki so jim otroci (dojenčki) že primerno odrasli? Kako se te žene ponovno vključujejo v delo na delovnem mestu? »Te žene se dobro vključijo, zlasti, če imajo rešen osnovni problem varstva otrok. Novi zakon, podaljšan porodniški dopust, bolniške, vse to jemlje družbi ogromna denarna sredstva, vendar, ali je ta denar res porabljen? To ni posebna olajšava materafn, to je denar za naše otroke, za novo generacijo in tega se marsikdo ne zaveda.« B—Ž—J (prihodnjič pa še beseda, dve o nočnem delu žena) Sindikati — po novem Dne 11.12.1975 je bila ustanovna konferenca sindikalne organizacije »Dekorativne«, na kateri so bile ustanovljene OOS po TOZD. Tako deluje sedaj v sklopu DO »Dekorativne« pet osnovnih organizacij sindikata ter predsedstvo sindikalne organizacije na ravni delovne organizacije. Na tej konferenci so bili izvoljeni predsedniki in srekretarji osnovnih organizacij sindikata, kakor tudi predsednik predsedstva (na ravni DO), sekretar in blagajnik (ki je skupen za vse OOS). Ustanovljene so bile tudi delovne komisije za naslednja področja: — socialno dejavnost; — šport in rekreacijo; — izobraževanje in kulturo; — informiranje. V predsedstvo sindikata na ravni DO so bili izvoljeni: 1. Modic Bogo, predsednik 2. Peklaj Sonja, sekretar 3. Fikfak Mafalda, blagajnik 4. Legan Francka, član 5. Mustar Marija, član 6. čulk Jožica, član 7. Novak Franjo, član 8. Neumann Tanjuša, član 9. Tanko Marija, član 10. Kavčič Iztok, član 11. Sieberer Metka, član 12. Čarman Angelca, član OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA: I. OOS (pripravljalnica, skladišče surovin, barvarna preje, pletilnica) 1. Legan Francka, predsednik 2. Pečo-lar Hilda, sekretar 3. Trebušak Štefka, član 4. Uhan Leon, član 5. Polše Štefanija, član 6. Rant Pavla, član 7. Čarman Angelca, član II. OOS (tkalnica) 1. Mustar Marija, predsednik 2. Bogataj Ana, sekretar 3. Siročič Jožefa, član 4. Gril Štefka, član 5. Mihovec Mira, član 6. Pufek Vera, član 7. Zelenjak Fani, član III. OOS (šivalnica, barvarna tkanin, apretura, skladišče gotovega blaga in maloprodaja, ročna tkalnica) 1. Čulk Jožica, predsednik 2. Truden Slavko, sekretar 3. Antič Ivan, član 4. Andelič Lojzka, član 5. Bego Nuša, član 6. Sieberer Metka, član 7. Čulk Sonja, član IV. OOS (Energetika in vzdrževanje) 1. Novak Franjo, predsednik 2. Ambrožič Alojz, sekretar 3. Dulič Bajro, član 4. Cankar Ivan, član 5. Kavčič Iztok, član 6. Štupnik Janko, član V. OOS (delovna skupnost skupnih služb) 1. Neumann Tanjuša, predsednik 2. Bevec Karlinca, sekretar 3. Bečan Marija, član 4. Tanko Marija, član 5. Kropar Zdenka, član 6. Hrovat Nataša, član 7. Vidmar Minka, član KOMISIJE: Komisija za socialno dejavnost: 1. Tanko Marija, predsednik 2. Gril Štefka, tajnik 3. Uhan Leon, član 4. Andelič Lojzka, član 5. Cankar Ivan, član Komisija za šport in rekreacijo: 1. Kavčič Iztok, predsednik 2. Kropar Zdenka, tajnik 3. Bego Nuša, član 4. Mihovec Mira, član 5. Polše Štefanija, član Komisija za izobraževanje in kulturo: 1. Sieberer Metka, predsednik 2. Horvat Nataša, tajnik 3. Štupnik Janko, član 4. Pufek Vera, član 5. Rant Pavla, član Komisija za informiranje: 1. Čarman Angelca, predsednik 2. Vidmar Minka, tajnik 3. Zelenjak Fani, član 4. Čulk Sonja, član 5. Ambrožič Alojz, član Volitve v organe upravljanja ter delegaciji SIS in ZZD V organe upravljanja volimo delegate — na ravni delovne organizacije: 1. Delavski svet surova tkanina gotova tkanina energetika in vzdrževanje skupne službe — 14 delegatov — 7 delegatov — 3 delegati — 3 delegati SKUPAJ 2. Svet delavskega nadzorstva vsaka TOZD 27 delegatov — 2 delegata SKUPAJ 6 delegatov 3. Svet za medsebojna razmerja vsaka TOZD in DSSS — 2 delegata SKUPAJ 8 delegatov 4. Svet za družbeno samozaščito vsaka TOZD in DSSS ZK, ZS in ZSMS — 1 delegat — 1 delegat SKUPAJ 7 delegatov 5. Izdajateljski svet TOZD surova tkanina ostali dve TOZD in DSSS iz DPO iz uredniškega odbora — 9 delegatov — 2 delegata — 1 delegat — 1 delegat Na ravni temeljnih organizacij pa se neposredno volijo: 1. Za delavski svet TOZD »Surova tkanina« — 21 delegatov 2. Za delavski svet TOZD »Gotova tkanina« — 15 delegatov 3. Za delavski svet TOZD »Energetika in vzdrževanje« — 9 delegatov 4. Za delavski svet DSSS — 11 delegatov Vsaka TOZD in DSSS volijo predsednika zbora delavcev in namestnika V komisijo za obravnavo kršitev delovnih obveznosti se volijo: a) »Surova tkanina« — 5 delegatov b) »Gotova tkanina« — 5 delegatov c) DSSS — 3 delegati V svet za samoupravno delavsko kontrolo se volijo: a) »Surova tkanina« b) »Gotova tkanina« c) »Energetika in vzdrževanje« d) DSSS — 3 delegati — 3 delegati — 3 delegati — 3 delegati V TOZD »Energetika in vzdrževanje« volijo še za: svet za medsebojna razmerja — 5 delegatov V svete delovnih skupin volijo: TOZD »Surova tkanina«: 1. Skladišče surovin, pripravljalnica, barvarna preje 2. Tkalnica in pletilnica — 15 delegatov — 15 delegatov TOZD »Gotova tkanina«: 1. šivalnica 2. Barvarna tkanin in apretura 3. Skladišče gotovega blaga, trgovina in ročna tkalnica — 9 delegatov — 7 delegatov — 5 delegatov V delegacijo za zbor združenega dela se voli iz vseh treh TOZD in DSSS po 10 delegatov. Za delegacijo SIS se prav tako voli po 10 delegatov iz vsake TOZD in DSSS. Na seji predsedstva sindikata »Dekorativne«, dne 5. februarja 1976, so obravnavali priporočilo mestnega sveta ZSS o praznovanju 8. marca. Sklenili so, da bodo za letošnji praznik namenjeni denar porabili za nakup opreme VVZ Rezke Dragarjeve v Šentvidu (v višini 10.000 din) ter za izgradnjo novega vrtca v Draveljski gmajni — 90.000 dinarjev. Razpravljali so tudi o dodatku na minulo delo in o višini jubilejnih nagrad. Pri tem so si bili edini, da se je potrebno držati sindikalne liste. Natančno bo izdelala predlog komisija, ki jo je izvolil DS. Ideje, načrti izboljšave Marsikateri med nami nosi Y glavi dobro idejo — za izboljšanje delovnega postopka, za poenostavitev dela, za »boljšo varianto« — pa kaj, ko so le redki, ki svojo zamisel spravijo na Papir, povedo nadrejenim, razložijo sodelavcem... Redki — bi rekli — speljejo stvar do konca. Premalo se še zavedamo, da že vsaka majhna izboljšava, ki bo koristila vna-Pfej dan za dnem — prinaša tudi dan za dnem prihranek. Prihranek časa, materiala, energije, dela — vse to je navsezad-nje — denar. Danes vas v tej kratki fotoreportaži seznanjamo z nekaterimi našimi racionalizatorji, ki so v zadnjem času za svoje izboljšave in racionalizacije prejeli pohvale delavskega sveta in tudi nagrade na strokovni predlog komisije za izume in tehnične izboljšave. Tov. Jože Gale — racionalizator, ki je prejel pohvalo in nagrado ze prejšnjikrat Anka Šabič je prejela pohvalo in nagrado na predzadnjem DS za doseženo izboljšavo pri delovnem postopku ročnega desinira-nja artiklov 9214 in 9216. „ Tovarišica šabičeva je izboljšala dosedanji postopek tako, da Je izpustila gubanje blaga skozi hjak in ga vsega s posebnimi Prijemi gubala ročno. Prihranek časa je očiten, na uro se na ta način lahko izdela skoraj še enkrat toliko metrov blaga kot po- Tovariš Stane ZAVAŠNIK je prejel pohvalo in nagrado za izpopolnitev in kreativno sodelovanje pri konkretnem izvajanju racionalizacij skega predloga tovariša Staneta Isteniča. Z izpopolnitvijo tega predloga je tudi tovariš Zavašnik pripomogel k poenostavitvi postopka kopiranja jacquardskih kart, pri čemer nam bo prihranjen strošek za nakup novega kopirnega stroja. Tovariš Stane Istenič je prejel pohvalo in nagrado za inovacijo pri kopiranju kart za »Verdol«. Tovariš Istenič je načrtoval električno povezavo stroja s strojem za prebijanje kart, tako da slednji sedaj tudi kopira karte. Tovariš Istenič je s svojo racionalizacijo dosegel poenostavljen postopek tega dela in dosegel, da nam ne bo treba kupiti izredno dragega kopirnega stroja. TEČAJ PRVE POMOČI ENOT CIVILNE ZAŠČITE »DEKORATIVNE« V času od 19. 11. 1975 do 21. 1. 1976 je enota civilne zaščite v našem podjetju organizirala pouk prve pomoči za obrambo in zaščito. Tega tečaja se nas je udeležilo skupno 22 delavcev, članov kolektiva »Dekorativne«. Predavatelji — na čelu z dr. Klobučarjem — so predavanja skrbno pripravili in jih podali nazorno, na razumljiv ter zanimiv način, tako, da smo te ure pouka prve pomoči slušatelji zelo pozorno in z veseljem spremljali. V skupno 92 urah tega tečaja smo se seznanili z osnovami prve pomoči v okviru vsesplošne ljudske obrambe. Znanje, (ki smo ga v okviru tega pouka tudi praktično izvajali) bomo rabili ne le v primeru vojne, ampak ga bomo prav tako lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem življenju, v mirnem času, kot na primer v primeru nesreč pri delu v službi in doma. Pouk prve pomoči je potekal trikrat tedensko v popoldanskem času in nam je odvzel precej našega prostega časa. To pa ni bila ovira, da se ga ne bi vsi slušatelji udeleževali vedno v polnem številu in z vsakokratnim zanimanjem. Ob tej priliki bi se želela v imenu vseh udeležencev prve pomoči za obrambo in zaščito zahvaliti vodstvu podjetja,_ da je organiziralo omenjeni tečaj. Šabič Anka Takšen je naš letošnji ljubljanski zmaj... že tretji po vrsti s sejma MODA IZOBRAŽEVANJE — NAŠI ŠOLARJI Tudi letos je organizirano izredno šolanje za dokončanje osemletke za delavce »Dekorativne«. Predavanja so kot lansko leto ob sobotah, ob delovnih sobotah pa se prestavijo predavanja na nedeljo. Letos nas obiskuje 7. in 8. razred 23. S predavatelji smo zadovoljni, prihajajo redno, manj redni pa so nekateri slušatelji — zlasti ob nedeljah. Doslej smo opravljali v tovarni že tri izpite: zgo- dovino, zemljepis in estetsko vzgojo. Žal se nekateri tudi teh izpitov niso udeležili. Nekateri od slušateljev hodijo na izpite tudi na Vegovo ulico. Tako kot lanski, tudi letošnji slušatelji 8. razreda v večini želijo šolanje nadaljevati. Upati je, da jih vnema za učenje ne bo minila in da bodo sedanje delovne navade koristno uporabili za nadaljnje šolanje. Andrej Golob OB 40-LETNICI TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI Iz pogovora s tovarišem Francom Leskoškom-Luko Letošnje leto bo v Slovenija še posebej slavnostno obeleženo; proslavljali bomo dve veliki obletnici: 100. obletnico rojstva naj večjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in 40. obletnico velike tekstilne stavke. V tej stavki so aktivno sodelovali tudi delavci bivše tovarne »Eifler«, ki je po vojni postala del današnje »Dekorativne«. Organizator te velike tekstilne stavke in vsega revolucionarnega gibanja v takratni Sloveniji je bil tovariš Franc Leskošek-Luka, danes član sveta federacije SFRJ. Vsi Jugoslovani — posebej še Slovenci — tako dobro poznamo tovariša Leskoška, da mi ni potrebno naštevati vseh odgovornih funkcij in položajev, ki jih je tovariš Luka uspešno opravljal. Z imenom tovariša Lesko-ška-Luke je povezana naša revolucija. Za časa velike tekstilne stavke je bil tovariš Luka predsednik strokovne komisije in sekretar zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije. Nato prvi sekretar CK KPS, po osvoboditvi pa minister za industrijo. Tovariša Leskoška sem zaprosil, v imenu bralcev našega glasila »Dekorativna«, da obudi spomine iz njegovega revolucionarnega življenja; prošnji se je ljubeznivo odzval. V več kot dveurnem razgovoru, ki sem ga imel s tovarišem Luko, sva obu- dila vrsto pomembnih dogodkov iz njegovega revolucionarnega življenja. Zapisi iz tega razgovora bodo objavljeni v nekaj številkah glasila delovne skupnosti »Dekorativne«, Ljubljana. Pozdravljam vse člane delovne skupnosti »Dekorativna« »Pozdravite vse delavce »Dekorativne«. To je ugleden delovni kolektiv, ki ima pomembno mesto v naši tekstilni industriji. Že kot minister za industrijo sem bil vesel uspehov »Dekorativne«. Zakaj? Zato, ker je bila v »Dekorativni« vedno na prvem mestu kvaliteta. Vedno sem govoril, da bo tekstilna industrija v Sloveniji uspevala le, če bo postala kvalitetna. No — s tem ste v »Dekorativni« uspeh. O tem sem se tudi prepričal, ko sem obiskal »Dekorativno« leta 1972, ko smo s tovarišem Titom v vaših prostorih silvestrovali. Izboljšanje kvalitete — to je prva naloga.« Mladi vse preveč radi pozabljajo naše svetle, revolucionarne tradicije. »Najprej moram reči, da krivda za to ne leži samo v mla- dih. Če mlad človek ni seznanjen, informiran — ne razume vsega. Velik del te krivde leži v samem osnovnošolskem, srednjem ter visokem šolstvu.« »Vidite, letos bomo proslavljali 40-letnico velike tekstilne stavke. To je velika in zelo pomembna obletnica. Toda, o tem smo začeli govoriti šele letos. Smo že na koncu meseca februarja, toda o tej veliki stavki ni še praktično nikjer nič zapisanega ali povedanega.« »Pokažite mi kakšno publikacijo, koledar, ki bi kaj govoril o tem velikem dogodku vse tam od leta 1936. Res bi me zanimalo! Ali so v kakšni osemletki o tem kaj učitelji predavali in obujali spomine?« »Ob tej priliki bi rad poslal nekakšen apel, v katerem želim povedati naslednje: Mlade generacije pri nas v Jugoslaviji prihajajo, ljudje se menjavajo in take stvari se rade pozabijo, posebno še v današnjem času, ko našemu delavskemu razredu ni potrebno voditi takih borb in na tak način kot smo jih vodili ob priliki velike tekstilne stavke leta 1936, ki se je odvijala, začela v revolucionarnem Kranju in nato po Sloveniji.« Tovariš Leskošek, kako ocenjujete današnjo stvarnost v SFRJ, ki je že 40 let odmaknjena od časa, ko je potekala velika tekstilna stavka? »Današnji čas, ko je razvito socialistično samoupravljanje, ko lahko govorimo o blaginji, ko ni zatiranja, ni lakote, živimo v svobodi — kaže povsem jasno, da je delavski razred Slovenije in Jugoslavije dosegel tiste postavljene cilje, za katere se je boril in krvavel. Zmaga naše socialistične revolucije, je prav zmaga našega delavskega razreda.« »Prav stavkovno gibanje v tekstilni stavki leta 1936 in ostale stavke kovinarjev ter gradbincev, so pomenile v takratnem času nastop prebujenega delavskega razreda. Te stavke so bile izraz visoke politične zavesti.« »Iz tega razrednega boja, ki se je odvijal v stavki med delavci in kapitalisti, je pravzaprav nastal konflikt med vsemi delovnimi ljudmi in vladajočo buržoazijo. Vidite, prav na tej revolucionarni enotnosti, ki se je rodila v stavkah med delavci, kmeti, obrtniki, intelektualci, je zrasla leta 1941 osvobodilna fronta in kasneje SZDL. Vse to je simbol enotnosti delovnega ljudstva v zmagoviti revoluciji.« Tovariš Leskošek, ali lahko orišete takratni čas, ki je pripeljal do velike tekstilne stavke? »V času pred veliko tekstilno stavko, to je v letih 1935—36, je bilo delavstvo v Sloveniji najbolj številno. Obenem pa je bilo tudi najbolj razdeljeno v različnih političnih in strokovnih organizacijah in seveda v različnih društvih. No, v aprilu leta 1936 smo komunisti, ki smo delali v urso-vih sindikatih, konkretno v oblastnem odboru za Slovenijo, ki se je imenoval Strokovna komisija, dosegli pomemben uspeh: dosegli smo načelo akcijske enotnosti vseh sindikalnih organizacij. Toda veliko bolj kakor z dogovori med vodstvi sindikatov, se je uveljavila ta enotnost neposredno med delavstvom. To se je pokazalo na »zletu svobod« v Celju leta 1935 in na proslavi 30. obletnice zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije.« Ali se iz tega obdobja spominjate katerih delavcev iz »Dekorativne« — (»Eifler« — »Štora«)? »Seveda, kako da ne. To so bili čudoviti delavci in komunisti, ki so se udeležili obeh omenjenih proslav: pokojni Cene Stupar, Mile Stoolinsky, Albin Kovač, čudovita revolucionarka Rezka Dragar, pa Malči Kocjančič, ki je prišla k »Eiflerju« iz »Store« in še vrsta drugih. Moram reči, da so bili delavci v tovarni »Eifler« najbolj trdni v tako imenovanem rdečem proletarskem obroču okoli Ljubljane.« Franci Hriberšek (Se nadaljuje) ZAHVALA IZVRŠNEMU ODBORU SINDIKATA »DEKORATIVNE« Iskreno se zahvaljujem za pomoč, katere sem bil deležen od vašega sindikata, kar mi je omogočilo zdravljenje v zdravilišču Laško. Bil sem zelo zadovoljen z zdravljenjem glede na mojo okvaro v kolkih in na poškodovano nogo zaradi prometne nesreče. Še enkrat prav prisrčna hvala in vam želim še mnogo delovnih uspehov. Dragar Franc, Črnuče, Seliškar jeva 4 SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V VAŠEM GLASILU Kakšen naj bi bil naš glasnik? Pred nekaj dnevi je beseda tekla o našem glasilu in na prošnjo urednika, naj napišem, kako naJ bi bil urejen naš glasnik, sem razmišljal takole: Naš glasnik izhaja že od leta ^959. čeprav je bilo mnogokrat ze slišati, da bi bilo čisto vse-eno, če ga ne bi bilo, pa to ne Glasnik smo obdržali in iz boljšali in — prav je tako. Tako imamo danes urejen glasnik po vseh predpisih in ga tiskamo v uSledni tiskarni, to je — v Tiskarni Ljubljana. Seveda pa moramo preskrbeti tudi primerno ysebino za tisk tega časopisa. To Je na prvi pogled čisto enostavno delo. Pišemo o stvareh, ki ?l Jih naši delavci radi brali in ^r jih zanima pri njihovem deli. V resnici pa to delo ni tako enostavno. Sestava dobre in seveda za naše področje dela naj-n°lj primerne vsebine, je zelo zahtevna naloga. Potrebno je vioziti mnogo truda, predno je časopis sestavljen. Smo pred na-ngo, da izvolimo po vseh predpisih na zborih delavcev po posameznih TOZD člane izdaj atelj-kega sveta, nakar upamo, da bo ^je Pri sestavi 8lasila potekalo - Nas glasni mora imeti kot rasopis delovne organizacije po-. P° značilnost. To ni vsesplošni časopis, kot je na primer De-lP ali Ljubljanski dnevnik. To ie glasnik naše delovne organizacije, ki obravnava predvsem uelo in življenje v naši delovni organizaciji. V glasilu so objav-Jene informacije, glasilo mora dvigati s svojimi prispevki tudi pgojno raven, predvsem funk-^-Pplno vzgojo na raznih podli 'Jr'1 dela v delovni organizaci-• • To so zelo široka področja informiranja. ni ? „ našim glasnikom smo do-n J. ze veliko napredovali. Vna-hrm ?a bo Potrebno teme še d ,7sistematično obdelati. Raz-saatl b° potrebno prostor za po-®«®a področja v pravočasnih da . • če je gradiva dovolj in ia-.le Predloženo pravočasno, je urejanje in kvalitetnejša siu, TiVa Posamezne številke gla-d a' Prav pri zbiranju gradiva L-.10 vnaprej potrebno uvesti cjo aktivnost dela. bi m?*' sem zo zgoraj omenil, da sto rJ1° Potrebno razdeliti prosom uZa Posamezna področja, dn n uotel povedati predvsem to, rn^i 0 Potrebno za določena pod-rnma dol°čati stalni prostor ozi-rubrike. Tako npr. po Tn^rJ ali pe področjih vseh skupaj. Osnovna organi-sindikata bo imela sedaj ma 1 u^ganizacije in bo brez dvo-bn „t0llk0 dela in novosti, da vnii2a vsak mesec posebej do-J gradiva za objavo. Proble-din=5a-deIavskih svetov bo zelo ka ££™1?na in bo posebna rubri-mn -,e -kako Potrebna. Ker ima-mo vec vrst delegacij, ki niso sama mi ,namen, bo bralce zani-v im’ kako Poteka njihovo delo v imenu nas vseh. Tako bo tu-oo organizacijami ZK, biti i^erih bodo bralci želeli do-lain nD0rmacije, kaj in kako de-imein P?sebn° rubriko naj bi zann=iQek5nomsko izobraževanje ji- tai^mk 7 delovni organizaci-mernhrn sestavki so še kako poka Pri + Za ,vsakeSa posamezni-pn tem bi bile potrebne raz- ne razlage oziroma pojasnila, prikazi itd. Ne bo tudi odveč, če se določi posebno rubriko tehnične vzgoje, kjer bi se obravnavalo vprašanje tehnike predvsem v smeri tekstilne tehnologije. V tem področju znanosti bi bilo veliko snovi za objavo v glasniku, kar bi bilo zelo koristno za napredek naše industrije in za spoznavanje — tako materialov, kakor tudi posameznih sredstev in tehnologije v ožjem in širšem pomenu besede. Za to rubriko bi moralo skrbeti društvo inženirjev in tehnikov v podjetju. Tudi mladinska organizacija ne bi smela ostati brez svojega kotička v našem glasniku. Tako veliko pozornosti se načelno posveča našim mladinskim organizacijam, a brez vsakega odziva z njihove strani. Zato bi se morali mladi v prihodnje bolj zavzeto oglašati s svojimi prispevki o njihovem delu. Imamo še nekaj področij, o katerih bi morali bolj temeljito poročati — to so strokovni pogovori ali diskusijski sestanki, delovanje krajevnih organizacij na terenu — v katerih sodelujemo in o delu civilne zaščite. Poleg zgoraj navedenih smernic, pa bomo morali kaj več poročati tudi o delu naših strokovnih služb, posebno o problematiki, ki občutno vpliva na delo celotnega podjetja. To so nabava, prodaja... saj bi bila posamezna poročila o delu in izsledkih teh oddelkov zelo zanimiva za vse delavce. Prav tako velja tudi za oddelek priprave dela, o študijah dela, o spremembah, ki so nastale po uvedbi nove organizacije in podobno. Poročati bi bilo potrebno o posameznih stroških za posamezna izvedena dela in za predmete v tovarni, cene, ure na posameznih fazah dela, o zastojih, o slabo izdelanih izdelkih, vzrokih za škodo pri slabi kvaliteti in tako dalje. Poročati bi bilo potrebno tudi o naši konkurenci na tržišču, kdo vse uporablja naše izdelke in kam vse prodajamo naše izdelke. V glasniku bi bilo potrebno objavljati o razvoju naših artiklov in perspektivnem investicijskem razvoju podjetja. Objavljati bi bilo potrebno primerjave produktivnosti v naši tovarni in pri drugih producentih podobnega blaga v svetu. Problematika norm, objavljanje uspehov dobrih delavcev in podobno. Nekaj teh stvari se lahko prikazuje z raznimi grafikoni v primerni obliki. Glasnik bi lahko objavljal razne razprave in stališča in konfrontacije o važnejših predlogih in podobno. Seveda, pri tem je potrebno malo domiselnosti, iznajdljivosti in posluha do bralcev. Torej naj bo naš časopis namenjen predvsem problematiki, ki sem jo navedel zgoraj v nekaj besedah. Če bomo glasilo urejali na tak način in bomo znali posamezna vprašanja tudi primerno obdelati, bo naš glasnik zanimiv, koristen, informativen in vzgojen, kar je seveda tudi njegov namen. O tem sem že mnogokrat govoril — tudi v preteklih letih ob vsaki priliki, a z uspehom še nisem zadovoljen sploh, če primerjam potrebe in dejansko stanje objavljenega čtiva v glasniku. Smo v delovni organizaciji in bomo morali konkretno, stvarno in neposredno tako tudi delati. Stvari ne moremo obravnavati samo načelno. V proizvodnji moramo biti realizatorji problemov, ki se v splošnih informacijah slišijo in prikazujejo. Za to pa seveda, moramo imeti posluh, veliko iniciative in moramo delo obvladati ter razumeti splošna in načelna priporočila, ter vedeti, kaj in kakšen bo naš doprinos k celoti teh rešitev. Če tega ne bomo znali doumeti, potem ne bomo vedeli kaj napisati pa tudi naprednih metod ne bo pri našem vsakdanjem delu. Ne smemo biti togi, vedeti moramo, kaj se v naši družbi dogaja, kje smo mi z našimi postopki in delom. Z drugimi besedami bi se temu reklo, treba je razmišljati in delati, delo pa je tisto zdravilo, ob katerem se človek uči, napreduje in ima uspehe. Npr. veliko se piše o raznih problemih in slabostih, željah in pomanjkljivostih v naši družbi. Pa poglejmo nekaj takih področij: — slaba produktivnost in visoki stroški; — veliko izostankov z dela; — neracionalno porabljen plačani delovni čas; — nesmotrno investiranje in mnogoštevilne izgube; — nediscipliniranost in malomarnost delavcev; — neobravnavanje in nepri-stopanje k raznim sporazumom; — slabo opravljanje dela vodilnih delavcev in strokovnega kadra; — neinformiranje v kolektivu; — neizvajanje stabilizacijskih programov; — neprizadevnost za povečanje izvoza; — neizvrševanje nalog osnovnih organizacij sindikata; — delegacije se ne sestajajo in slabo opravljajo zaupano jim delo. še in še bi lahko naštevali javnih kritik z raznimi načelnimi članki, resolucijami in v razpravah poudarjenih deformacij po naših delovnih organizacijah. Imamo pa možnost slišati tudi za posamezne delovne organizacije o izrednih dosežkih pri produktivnosti dela, izvozu, pomembnih integracijah, skratka v isti veji gospodarstva so izredno velike razlike pri gospodarjenju; na eni strani slabosti, ter na drugi strani veliki dosežki na vseh področjih. Pri opazovanju ene in druge skrajnosti človek večkrat težko loči ali so eni tako dobri gospodarji in drugi tako slabi. Za naše razmere moramo pač sami presoditi, kaj se dogaja v naši delovni organizaciji, ter kaj nam je storiti, kje in kako. In kaj sem hotel s tem povedati? To, da bi morali mi v delovnih organizacijah znati vse to razumeti in takoj proučiti, koliko smo pri vseh teh pomanj- kljivostih soudeleženi oziroma krivi — tudi sami. če ni konkretno imenovana naša OZD »Dekorativna«, se za vse objavljene ali podane primere in pomanjkljivosti, ki se dogajajo, ne zmenimo dovolj, kakor, da to nas ne zadeva, vendar smo tudi mi del družbe in ne smemo ob nobeni nepravilnosti ostati mirni. Poudarjam, da moramo biti na vse to zelo pozorni in razmišljati ter aplicirati, pa tudi kaj ukreniti. Samoupravljanje ni le pravica, ampak je tudi dolžnost in obveznost. Ne smemo »se iti« takšno samoupravljanje, da, kjer je za nas dobro in se nam stvari prilegajo — samoupravljamo, poprijeti moramo za delo tudi tam, kjer nastajajo problemi. Vendar se dogaja, da pri takšnih obvezah najraje »dvignemo roke«. Na ta način uspena res ne more biti. Naš samoupravni sistem zahteva poleg strokovnega dela tudi družbeno zavestno sodelovanje nas vseh, ki smo izvoljeni ali dirigirani ali pa poklicani za posamezne odgovornosti. Samoupravni sistem ne trpi neizvrševanja dobljenih obveznosti, vsaka obveza posebej pa zahteva tudi določene večje napore. Le delo in zavestno izvrševanje dogovorjenih nalog nam daje pravico do sodelovanja pri odločanju in do enakopravnega razdeljevanja osebnega dohodka. Če se bomo vseh teh nalog pri svojem delu zavedali in jih izvrševali tako kot od nas družba tudi zahteva in pričakuje, bo pri razpravah (ali bolje rečeno iz oči v oči) še bolj pravično določen del od delitve stanovanj, do osebnega dohodka. če bomo naše glasilo primerno prilagodili vsem tem zgoraj naštetim problemom in bo prisotno tudi hotenje, samoinicia-tiva, znanje in naša pridnost, bo lahko pomembno sredstvo za informiranje naših delovnih ljudi, prikaz problemov, ki nastajajo in vez k neposrednemu sodelovanju pri reševanju le-teh. Rode Bernard ALI STE VEDELI? Za rekorde v svetu skrbijo razen znanih športnikov še različni ljudje in stvari, ki se vpisujejo v knjigo rekordov s posebnostmi. Naj vam za kratek čas nanizamo nekaj teh »naj« iz vseh vetrov. Glavno mesto Tajske — Ban-kok ima uradno ime: Krungtep Mahanalkhon, polno ime pa se glasi: Krungtep Mahanakhon Hovom Ratanakosin Mahintha-rayutthaya Mahadilikpop Nnapa-ratratchathani Burirom Udom-ratchanivetmahasathan Amornpi-mau Avatarnsathit Sakkathattiy-avisnukarmprasit — kar je najdaljše ime nekega glavnega mesta na svetu. Najuspešnejša skupina glasbenikov vseh časov — so bili Beatlesi. V sedmih letih so prodali 545 milijonov plošč. Najtežji zvon na svetu najdemo v Moskvi. Tehta 196 ton in ima premer 6,9 metra, visok pa je 5,8 m. Od leta 1836 je postavljen na posebnem platoju sredi Kremlja. Sejem pohištva v Kolini Iz pripovedi o vtisih z obiska kolnskega sejma Trije člani našega kolektiva, Alenka Ferjančič, Pij a Okršlar in Bernard Bernat, so si pred kratkim ogledali sejem pohištva v Kolnu. Ta sejem je največji te vrste v Evropi. Letos je na njem razstavljalo 1300 razstavljalcev na 116.000 kv. m razstavne površine. Sejem si je ogledalo 60 tisoč obiskovalcev dnevno, medtem, ko je bilo stalnih obiskovalcev (strokovnjakov) 30.000 dnevno. Najsplošnejši izbor razstavljalcev na tej prireditvi je prilagojen tržišču (zlasti zahod-no-evropskemu). Strokovni ogled tega sejma je organiziralo slovensko društvo inženirjev in tehnikov lesne stroke. V organizaciji le tega je Koln obiskalo 160 slovenskih stroko vnj akov. Med številnimi razstavljale! (zastopana je bila tudi vzhodnoevropska proizvodnja) so bila tudi jugoslovanska podjetja — proizvajalci pohištva. Jugoslovanski paviljon sicer ni izstopal z morebitno ekstravaganco, bil pa je soliden — na evropskem nivoju, kar je zelo razveseljivo. Za naše tri strokovnjake, ki so si sejem ogledali, je bilo gotovo najbolj pomembno dejstvo, da so vsi jugoslovanski razstavljale! razen enega, uporabili za blazinjenje blago naše tovarne (6207, 5703, 5723, 5682...). Nekaj splošnih vtisov o sejmu: Na blazinjenem pohištvu, ki ga je bilo med razstavljenim pohištvom kar polovico, je bilo opaziti prav vsa možna pohištvena blaga pa tudi usnje. Najbolj med vsemi razstavljale! je presenetilo brazilsko pohištvo. Razveseljive so bile zlasti odlične skladne forme. Skandinavsko pohištvo je bilo že po tradiciji brezhibno oblikovano, preprosto in praktično. Za nemško pohištveno industrijo je značilna solidnost, brez posebnih ekstravaganc, prilagojeno finančnim zmogljivostim poprečnega evropskega kupca. Pohištvo razstavljalcev romanskega področja (Španija, Francija, Italija ...) je bilo zelo raznoliko. Vendarle pa so prevladovale stilne oblike pohištva, številni zgodovinski slogi, bogata dekorativna blaga .., Skratka — kot ymo že uvodoma omenili, je bil sejem pregled in vpogled komercialnosti — pregled vsega, kar je trenutno v pohištveni industriji »modernega« in se dobro prodaja. Naši strokovnjaki so se seveda kot tekstilci in dekorativci predvsem zanimali za pohištvena blaga. Opazovanja so strnili po vrstah blaga, od plišev do mocquetov in jacquardskih tkanin ... Pri pliših — teh je bilo izredno mnogo je bilo precej podobnih. našim izdelkom — kot npr. 8331 (precej takih v tiskanih variantah) ali kot naš 9216 (le v mat variantah). Bilo je tudi pikastih plišev kakršen je naš 8243 (v številnih izpeljankah). Med pliši je bilo nekaj raschel-pliša. V surovinah za pli-še je bilo vsekakor največ sin-tetike, tudi volne, nekaj pa je bilo dralona lanenega videza in gladkega mocqueta iz voluminoznega dralona. Precej je bilo tudi večbarvnih jacquardskih plišev, močno vzorčenih, v številnih barvnih kombinacijah. Barve plišev so bile izredno številne, v vseh mogočih kombinacijah, prevladovale pa so — zlate, sivozelene, rjave ... Sveže so delovali pliši z drobcenimi mnogo-barvnimi progami, ki so dajale od daleč patinasto sivkast videz. Jacquardska blaga so bila zvečine blazinjena na stilnem pohištvu. Motivi so bili kar najrazličnejši — od prav velikih, do čisto drobnih. Vsekakor je bilo največ tega blaga gobelin-sko tkanega — ali vsaj takega izgleda. S tega področja ni bilo opaziti bistvenih novosti — klasični gobelini so gostejši in tanjši, z drobnimi močnimi vzorci. Med listnimi tkaninami je bilo letos opaziti številne karo vzorce, s precejšnjim poudarkom na votkovnih progah. Progasto je sploh prevladovalo — še posebno črte čez vso širino. Tudi vezavno — progastih efektov je bilo nekaj. Skandinavski razstavljale! so pri blazinjenju svojega pohištva precej uporabljali blaga platnenega in tvveedastega videza. Pri teh tvveedih je bila za material uporabljana volna, na splošno V hribe po svež zrak in nove moči Izlete v planine, ki smo jih organizirali v preteklem letu, lahko ocenimo kot primeren način rekreacije našega človeka. Udeležba 35—45 v poprečju na enem izletu ni tako majhna, in lahko trdim, da so med tistimi redkimi podjetji, ki organizirajo takšne izlete — pri nas v »Dekorativni« — zelo množični. No, so pa tudi ti izleti vzbudili različne komentarje. Predvsem so bili glasni tisti, ki se teh izletov iz kakršnihkoli razlogov niso mogli udeležiti. Predvsem je bilo govora o tem, češ da so ti izleti samo za mlade, da hodijo v planine vedno isti ljudje, in da se le peščica ljudi izživlja za denar, ki ga plačujemo sindikatu. O tem in morda še o čem drugem bi rad spregovoril nekaj besed. O udeležbi sem že povedal — morda bi citiral besede nekega mladinca iz tkalnice, ko je ob gledanju fotografij z izleta na Kofce dejal: »čujte, pa to so samo starejši ljudje, mladih ni« in se tudi ni prijavil za naslednji izlet. Ali pa besede tovarišice, ko je na istem izletu dosegla vrh Velikega vrha (2088m), ko je vsa upehana in zasopla dejala: »Nikoli nisem mislila, da bom pri šestdesetih letih prišla peš na višino prek 2000 m«. Pa morda izjava neke druge tovarišice na zadnjem izletu na Tamar in naprej na Sle- me; tudi ta mi je utrujena in zasopla dejala: »No ja, nisem več mlada, zato težko hodim, pač premalo se gibljem, toda ta planinski svet je tako lep, toliko je še neznanega cvetja, da res ne vem, zakaj nisem šla z vami že kdaj prej, res mi je žal«, je dejala. Želim povedati to, da na naše izlete hodijo predvsem tisti ljudje, ki imajo radi naravo, ljubijo planine in tovariški odnos do sočloveka, hodijo tisti, ki lahko hodijo, ki nimajo težav z zdravjem in jim ravno gorski zrak prija. Tu ni važno ali si star ali mlad, važno je želeti, gibati se v gorskem svetu pa čeprav zahteva vsak takšen izlet tudi določen napor, odpoved neki vrsti udobja (morda avtomobilu), vendar je tudi ta trud poplačan. Res je, prav za vse takšni izleti niso primerni načini rekreacije, treba je mnogo dobre volje in vzdržljivosti, toda svež znak, čudoviti razgledi, tovarištvo, ki je v hribih enkratno, to je plačilo za prehojeno pot in zvečer se zaspi s prijetnimi občutki doživetega dne. Zato je moja velika želja, da bi se tudi ostali udeleževali izletov. Nihče še ni omagal, nikogar nismo pustili samega do koče, kamor smo bili namenjeni so prišli vsi več ali manj utrujeni, vsi nasmejani in dvomim, da je komu bilo žal. Da pa bi lažje hodili, izkoristite vsak prosti čas za izlet v naravo, na okoliške hribe, predvsem pa čimveč hitro hodite. Sindikat nam je lansko leto omogočil brezplačen prevoz z avtobusi, vse ostalo pa smo si kupovali sami — pač — nekdo je imel malico v nahrbtniku, drugi si jo je kupil v planinski koči. V letošnjem letu je komisija za šport in rekreacijo že pripravila okvirni načrt dela, glavne značilnosti pa so naslednje: posvetiti več pozornosti množični rekreaciji, zato bomo skušali organizirati več izletov na bližnje vrhove kot je Grmada, Toško čelo, Katarina, Šmarna gora itd. To bi bili izleti, primerni za vse — in to ob prostih sobotah. Nadalje bomo organizirali izlete s kolesi — (morda v Polhov gradeč) nato TRIM tekmovanja — tudi s kolesi (v okviru OZ TKS Ljubljana-šiška) itd. Nadaljevali bomo z izleti v planine ter organizirali vsaj en izlet z avtobusi v kraje znane iz NOB. To je nekaj načrtov, ki upam, ne bodo ostali samo na papirju. Mislim pa, da je to vse izvedljivo ob pomoči družbenopolitičnih organizacij, saj takšni izleti krepijo moč našega delovnega človeka, zbližujejo ljudi, da bi tudi v slučaju SLO uspešneje odigrali svojo vlogo. Kavčič Iztok so pa pri listnih tkaninah (posebno pri karo in črtastih vzorcih) zastopani taslan in efektne preje (podobne litijski). Bilo je tudi stanične preje in različne sintetike, volne in lanu pa skoraj ni bilo — razen v že omenjenem skandinavskem razstavnem prostoru. Kakor pri listnih tkaninah, je bilo tudi pri jacquardih stani-čevine, vendar tu predvsem v osnovah, medtem ko so bile vot-kovne tkanine iz bombaža in efektnih prej. Taslan je bilo tudi pogosto srečati. Le pri t.i. »rustikalnih jacquardih« je bila za surovino uporabljana volna pa še tu je bilo precej blaga izdelanega iz stanične preje in bombaža. Pri barvnih vtisih ob jacqu-ardskih tkaninah ni bilo posebnosti, razen, da so barve dajale splošen vtis umirjenosti in da je bilo opaziti vmes različne sive kombinacije, ki so pač letos v modi. Morda bo zanimivo, da skoraj na vsem sejmu ni bilo videti pletenin. Če bi torej strnili najosnovnejši vtis o letošnjem prikazu pohištvenih tkanin na kolnskem sejmu, je treba reči, da je bilo izredno veliko mat pliša, podobnega našima 9216 in 9214 — v različnih uporabnih variantah. Na tem sejmu pa je bilo pogrešati pohištvo blazinjeno z mo-hair bibrom in kord žametom (ki je bil prejšnja leta pogost). In na koncu: naš paviljon z jugoslovanskimi eksponati je bil res kar lepo pripravljen, s sejma pa so naši strokovnjaki prinesli kup koristnih podatkov in novih idej. NA KRATKO KRIŽEM PO SVETU V svetovno znani tovarni Rolls-Royce bodo zaradi reorganizacije za rentabilne j še poslovanje in proizvodnjo odpustili 6 do 8 tisoč delavcev. • Brezposelnost v Švici narašča (samo novembra 1975 za 5000!). Skupno je nezaposlenih že čez 20.500 oseb. Tekstilna industrija je tretja najmočnejša industrija v Evropski gospodarski skupnosti in zaposluje čez 4 milijone ljudi od tega več kot polovico žena. e Ker se tudi dežele v razvoju na področju tekstilne industrije naglo modernizirajo (zlasti Jugoslavija pa Brazilija in dežele jugovzhodne Azije) svetuje posebna komisija Evropske gospodarske skupnosti v svojem sklopu »dolgoročnejšo načrtovalno politiko razvoja«. e Svetovna zdravstvena organizacija (WHO s sedežem v Ženevi) ugotavlja, da so cigarete, alkohol in mamila enakovredna človeška nadloga, kot je bila to v srednjem veku kuga. Kljub zajezitvi številnih bolezenskih epidemij, si je človeštvo iznašlo novo nadlogo, katere posledice niti niso preprosto izmerljive, saj znanstveniki dan za dnem ugotavljajo nove škodljive elemente treh »kug« 20. stoletja. Na seminarju v Bohinju Poročilo o mladinskem seminarju v Bohinju, ki so se ga na Povabilo KS ZMS — Litostroj udeležili tudi štirje naši mladinci. Seminar je trajal od 19. do 21- 12. 1975. 19. 12. 1975 ob 16. uri je bil odhod udeležencev seminarja izpred. Litostroja. Seminar se je pričel s predavanjem tovariša Hinka Bratuša (OKI) o pomenu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Predavatelj je poleg splošnih in-lormacij posebno poudaril: 1. Sprejetje zakona o družbeni samozaščiti leta 1976. .2- Kako sprejemamo tujce v naših delovnih organizacijah. . 3. Kako so zavarovana podjetja pri nas. _ 4- Oblika samozaščite v državnem merilu. 5- Oblika posega tujih in do-mačih — emigrantskih skupin in način njihovega onemogočanja. Sledilo je predavanje to var i-sa Andreja, Stržinarja o delitvi dohodka in OD. To predavanje je zaobjelo razporeditev dohodka, razdelitev sredstev za OD, določila sindikalne liste in razgovor o kadrovski politiki. Tovariš Zdene Mali je udeležencem seminarja govoril o nalogah ZSMS v naslednjem obdobju, o načinu organiziranja ZSMS in njenih nalog v idejnem in družbenopolitičnem življenju mladih. Poudarek je bil na delo v povezavi ZSMS z Zvezo komunistov. Nadalje je bilo govora o nujnosti lastnih političnih izhodišč ZSM, ker ta lahko le tako dela in uresničuje — kot samostojni subjekt — svoja politična stališča. V nadaljevanju je tovariš Janez Stanič podal izčrpno obrazložitev 14. seje CK ZKJ. Na koncu je bila na vrsti še obravnava plana za delo mladine v Litostroju v letu 1976. Seminar je bil poučen in zanimiv, vsi smo odnesli nazaj s seboj prijetne vtise z Bohinja. Miha Naglič PORTRET MESECA Tovarišica Dobnikar Francka n tovarišica Dobnikar jeva se j< bi n otePala povedati kaj o se n ' ,a Je »čisto navadna«, da n ni rvJ-ej nie Posebnega in da »s< j- "J® Posebnega zgodilo« — no orna pa vendarle — 30 let t pnQarnJ ni kar tako. Vztrajati i gkolektivu toliko let in do vse njegove spremembe n,.> vesele in manj vesele tre ~e —.to je pa že nekaj, diiif °vari^ca Francka se je ro leto ,niGIincah — »Na Peskih« zim* v službo je stopila po ni n f^,a 1946> saj se med vojne 1 *°tela zaposliti in je le pri kmQ?Stno Pomagala sosednjirr Ni Jem; tam je pazila otroke h1i® a Prva in edina služba je tu> na Celovški, v Tovarn W° atlvnih tkanin in z njo je nega°ž^S.tUdiVeČji ^ nje stiw!"anclia se spominja prvi! ikov s tovarno, ko so dekleta skntpifV?le.la tu zaposliti, obi riš Juri kjer jih je tova mi 2SS«SP ucil dela s tkalski zati n °J1' tam so se naučile ve a« prve vozle. ka k,° J‘e tovarišica Franc tivnk ?njaLa delati v »Dekora delek ’ °hratoval veziljski od m prav pri dolgem vezil nem stroju je delala. »Na tistem stroju je bilo lepo delati,« pravi tovarišica Francka, pa ne pove ali zato, ker je bil tako velik in se je človek počutil zraven njega pomembnega ali zato, ker so na n j etn vezli prelepe zastore. Prišel je čas, ko so preformi-rali veziljski oddelek in takrat je tovarišica Dobnikar jeva nekaj časa delala v šivalnici. Iz tistih dni je ostalo v spominu neprestano tekanje iz šivalnice na podstrešje, kjer so napenjali zavese na okvir. Za šivalnico je prišla na vrsto tkalnica — tu je delala tovarišica Francka nekaj let — tudi v treh izmenah. Ko sva se tako pomenkovali, so švigali skozi spomin dogodki, leta; delo v [mladinski organizaciji, zagnanost povojne graditve domovine, udarniško delo — služba, udarniško, malo hrane, dobra volja, veliko, veliko dobre volje. »Oh, in takrat, ko smo v Vižmarjih gradili samski dom ali pa progo —■ še zdaj ne vem, kaj je bilo s tisto progo, kopali smo in delali, proge pa potlej niso zgradili.« Francka je zadnjih petnajst let zopet na delovnem mestu v šivalnici. Nekaj je zbolela pa ni več smela delati v tkalnici. Privadila se je, pravi in — tako ji je v delu, naporih in skrbi za otroka, naglo mineval čas. Roke so zgubane, tudi na obrazu so sledi odrekanja, garanja, vendar pa se ji oči živo svetijo, zlasti ko zanese besedo na prva povojna leta ali na njeno hčerko, ki študira in bo kmalu pri kruhu. Lansko leto je dobila tovarišica Dobnikarjeva tovarniško stanovanje, kjer si je uredila prijetno domovanje in je nadvse zadovoljna... Ob tridesetletnici dela v kolektivu »Dekorativne«, tovarišici Francki čestitamo in ji želimo, da bi še tistih pet let v kolektivu minilo zdravo in prijetno ob delu. B.ž. J. Smučanje Z OBČINSKEGA SINDIKALNEGA TEKMOVANJA V VELESLALOMU Na razpis sindikalnega tekmovanja občine Ljubljana-šiška v veleslalomu — se je prijavilo 15 članov našega kolektiva, med njimi žal, samo ena ženska tekmovalka. Tekmovanje je bilo predvideno na prosto soboto, 7. 2. 1976, zato smo tudi naročili avtobus, ki naj bi poleg tekmovalcev popeljal še ostale ljubitelje bele opojnosti v Kranjsko goro. Zaradi predvidevanja redukcije električnega toka je bila ta sobota naknadno določena kot delovna sobota, zato smo avtobus odpovedali, na pot bi odšli samo tekmovalci. Kasneje pa je organizator prestavil tekmovanje na nedeljo, 8. 2. 1976. Avtobusa ni bilo mogoče več dobiti, odpotovali so samo tekmovalci. Tekmovanje je organizirala komisija za športno rekreacijo pri ZTKO in OI SZS Ljubljana-šiška, izvedbo pa sta zelo dobro opravila TRIM servis ter SK Snežnik. Tekmovanje je potekalo na treh progah istočasno. Od 552 prijavljenih je nastopilo nekaj manj kot 400 tekmovalcev, kar je v primerjavi z lanskim veleslalomom izjemen uspeh. Vreme je bilo lepo, z rezultati smo tudi lahko zadovoljni. Predvsem nas je razveselila edina ženska tekmovalka Egart Slavka, dobro so se odrezali tudi Zavašnik Stane, Bivic Slavko in Ponikvar Bogdan. Ostali so bili nekoliko slabši, vsem se pa pozna, da so malo ali skoraj nič trenirali. Vseeno lahko pohvalimo vse, ki so zastopali naše podjetje na tem tekmovanju za njihovo vztrajnost, predvsem pa, da so se tekmovanja udeležili, tako kot so obljubili. Pred nami je tekstiliada, mestno in republiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Vsa ta tekmovanja nam bodo služila za orientacijo pri izbiri kandidatov za tekstiliado v tej in naslednji sezoni. Rezultati tekmovanja naših tekmovalcev: Kategorija A, ženske: Egart Slavka, 2. mesto — 21 tekmovalk. Kategorija A, moški: Bivic Slavko, 23. mesto — 87 tekmovalcev. Kategorija B, moški: Zavašnik Stane, 14. mesto — 133 tekmovalcev. Kategorija B, moški: Ponik var Bogdan, 46. mesto — 133 tekmovalcev. Kategorija B, moški: Vovk Silvo, 104. mesto — 133 tekmovalcev. Kategorija B, moški: Ponikvar Ivan, 105. mesto — 133 tekmovalcev. Diskvalificiran: Petač Zvone. Odstopili: Pečaver Marjan, Vučko Ivan. Iztok Kavčič KRONIKA VSTOPI: Vučko Ivan, sklad, gotovega blaga Vasiljevič Miroslav, pripravljalnica Brežnjak Ruža, pripravljalnica Peklaj Marija, pripravljalnica žalac Franjo, skladišče gotovega blaga Kneževič Rade, plemeihtlilni-ca Stankovič Djuro, plemenitil-nica Tehovnik Brane, skladišče gotovega blaga Sokač Vladimir, skladišče gotovega blaga Simon Jože, plemenitilnica Gornik Leopold, plemenitilnica Jevndkar Bojan, skladišče gotovega blaga Ljubič Dragan, plemenitilnica IZSTOPI: Geriči Haki, hujša kršitev obveznosti Zlatič Rada, izjava delavca Ha j dara j Redep, hujša kršitev obveznosti Boškovič Tereža, izjava delavca Haler Vida, izjava delavca Dagotin Bruno, v preizkusni dobi Polanc Branko, šivalnica Gorše Franc, tkalnica POROKE: Poročila se je Zabukovec Ana-Cimeša. ROJSTVA: Dečman Ana, Jože — sin. DELOVNI JUBILEJI: Po 20 let: Ferjan Slavka, Murn Marija, Žigon Emilija. Po 30 let: Dobnikar Francka, štalec Silva, Januš Joži. Pismeno opozorjenih je bilo 12 delavcev Pohvale DS so prejeli: Franc Hriberšek, Anica Šabič, Stane Istenič, Stane Zavašnik. (-k-k-K-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-K-K-k-k-k-k-te-k-K-k-k-K-k-K-K-k-k-k-k-k-k-K-fc-k-K-k-k-K-tt-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-K-K* ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA ŽELI VSEM SODELAVKAM UREDNIŠTVO ŠAHOVSKI PROBLEM llffl { ! i l™ 7 i.I :.. * T i n i....is;- ... ........**'“*-'n .jSPi. ..«........;„,„J ________________ fM= MAT V DVEH POTEZAH (problem postavil S. Loyd) fr*****************************************************-***********-*-********! Od danes dalje bomo objavljali podobne šahovske probleme in upamo, da bo to razveselilo ljubitelje šaha. KULTURA: Danes o gledališču V sezoni 1975/76 so nam v ljubljanski Drami pripravili zanimive novosti, od katerih vam danes predstavljamo: Opero za tri groše in njenega avtorja — Berta Brechta. Avtor te drame se je rodil 1898. leta v Augsburgu, študiral medicino, se udeležil prve svetovne vojne, bil član neodvisne socialistične stranke, sodeloval pri vseh naprednih političnih in kulturnih dogajanjih, pisal dramske tekste, prozo, gledališke kritike ... Emigriral v Francijo, na Dansko, leta 1935 potoval v Ameriko, 1939 najdemo Brechta na Švedskem... Leta 1945 — Brecht v Ameriki. 1946—1948 — znani proces pred komisijo za protiameriško dejavnost v Wa-shingtonu. Sledi nekaj evropskih let, nato pa od 1950. do 1960. leta vodstvo Berlinskega gledališkega ansambla. 1956. leta Brecht umre za srčno kapjo. »Opera za tri groše« je nastala leta 1928. Brecht se je v svojem besedilu naslonil na »Beraško opero« Johna Graya (iz 18. stoletja). Ta je v nemškem prevodu izšla šele leta 1925. V tem tekstu je Brecht začutil mož- nost prikazati podobo meščanske družbe. Ironičen prizvok samega naslova ni naključje. V času nastanka tega dela je Nemčija mrzlično posnemala Ameriko. To je bil čas velikih kupita1’" sto v na eni in delavskega razreda na drugi strani. Opera za tri groše je odsev, je zrcalo nemške buržoazne »fasade«, ki je tako strastno oponašala anglosaksonski »stil življenja«. Gre za zasmeh puhlih hotenj velikonemške buržoazije, za zaznamovanje lažne morale in omike. Vse osebe v igri so personifikacije idej buržoaznega sveta. Vse je enoplastno, navidezno — le satirična bodica bur-žoaziji je resnična, s prstom kaže — skozi bedo gangsterije — na enako bedo »po aristokraciji dišeče« buržoazije. B. Ž. J. ALI VESTE: Od kod je tale posnetek? ŠAH Star pregovor pravi, da se učimo na napakah, šahovski mojster Fischer pa pravi, da se raje uči na napakah drugih. Takšen »prekanjenec« je tudi naš šahist Petronijevič, ki pravi, da počaka na soigralčevo napačno potezo, potem pa hop — in ga, potezo za potezo pelje v mat pozicijo. To nam je že dvakrat dokazal, kajti na lanskem zadnjem in letošnjem prvem turnirju je že pokazal svojo šahovsko nadmoč nad ostalimi. Kdor je vsaj malo spremljal šahovski boj v preteklih letih, pa je lahko videl, da imamo še enega ša-hista, ki je na vseh turnirjih zasedal prva mesta — to je tov. Cedilnik Franci. Na omenjenih dveh turnirjih je bil odsoten, zato v velikem pričakovanju čakamo na srečanje teh dveh ša-histov in — kdo bo omagal. Ostali pa smo več ali manj enako »dobri«, saj si tudi mesta delimo enkrat med prvimi, drugič med zadnjimi, škoda je le, da nas je malo. Mislim, da je v našem kolektivu še veliko članov, ki doma ali med prijatelji včasih odigrajo partijo šaha. Zakaj se ne bi tudi vi priključili naši šahovski sekciji. Ko boste na glavni oglasni deski videli plakat o šahovskem turnirju, se ga udeležite tudi vi! Dne 27. 1. 1976 smo odigrali prvi šahovski turnir v letošnjem letu. Rezultati tega tekmovanja so bili naslednji: V tem času se je pričelo tudi 28. sindikalno moštveno prvenstvo v šahu v ljubljanski regiji za leto 1976. Na tem tekmovanju nas bo zastopala 4-članska ekipa z dvema rezervama: 1. Cedilnik Franci 2. Petronijevič Vasilij — kapetan ekipe 3. Resnik Emil 4. Bertoncelj Peter 5. Gajič Branko — rezerva 6. Hodja Šečeri — rezerva Če bo naša ekipa na sindikalnem prvenstvu dosegla dobre rezultate, bo lahko sodelovala tudi v finalu na republiškem prvenstvu, ki bo 28., 29. in 30. 5. 1976 na Bledu. Na tem prvenstvu bo sodelovalo 60 ekip, izbranih po posebnem ključu iz vseh slovenskih občin. Prezelj Ivanka Št. PRIIMEK H IME 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14- 15 točk* Doaei. 1. TetkouiTevič vHsiui 1 { 4 i 1 'A 4 64 T. 2. GAJIČ atVhJCO 0 4 4 ( 0 0 0 5 IU-V. 3. Vidovič Jože O o m o 4 4 0 4 3 IV-V. 4. HODA ŠEČEHJ O o i m 4 i 1 4 5 Ti. 5- WEK ESA MCI 0 O o 0 4 C { 2. W.-|*. 6. VODUŠEK. -frHEZ 0 4 0 0 O m 0 4 2 W-M. 7. fitezez? Ik+vk,f %. 4 0 4 4 4 Sfz ?. 8. I I 0 1 0 0 0 0 0 m Z m. 9. 10. p 11. 12. .13. %. 1 15- T~