I I f izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. ir 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom ïa četrt leta 90 kr Ljubljani se plača po leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 30. junija 1899. mi Politiški oddelek. » V Šovinizem. Zmaj Jovan Jovanović, kateri je minolo nedeljo praznoval petdesetletnico svojega književnega delovanja je znamenit pesnik in pisatelj in kadarkoli se imenujejo najboljša imena živečih slovanskih pesnikov in beletristov, tedaj se imenuje tudi njegovo ime. Zmaj Jovan Jovanović je srbski pesnik. Rojen je v » Srbskih Atinah", vere je pravoslavne in vse svoje življenje je posvetil delovanju na polju srbske književnosti. Ali pri vsem tem ni pozabil nikdar, da % je srbski narod velik del velikega slovanstva in da mej njim in hrvatskim narodom ni bistvenega razločka, da sta eden in isti narod, katera sedaj hodita več ali manj še svoja pota, katera pa se morata prej ali slej sporazumeti, ako se hočeta ubraniti svojih sovražnikov, ki jima strežejo po življenju. Vzlic temu pa se redka slavnost petdesetletnice književnega delovanja Zmajevega ni slavila skupno. Ta slavnost ni približala Hrvatov in Srbov, kakor bi utegnil kdo misliti, ampak je dala celo povsod ostrim rekriminacijam, strastnim polemikam in naposled celo pouličnim izgredom. Dogodbe povodom Zmajeve slavnosti so nas napolnile z istinito žalostjo, saj nam kažejo, da je pri Hrvatih in Srbih puhli šovinizem zadušil glas razuma in glas rodoljuba. Grešilo se je na obeh straneh, krivci so tako Na drugi strani pa se mora tudi priznati, da Hrvatje niso ravno toleratni napram sodeželanom srbske narodnosti Tretjina vsega prebivalstva v Ba novini je pravoslavne vere in se prišteva srbski narodnosti, a Hrvatje odrekajo tej tretjini vsako pravico do narodnega obstanka in zahtevajo od njih podobno kakor Madjari od Slovakov, Rumunov in Srbov naj priznajo, da so politično Hrvatje. To nasprotje je staro in kaže se, da se še dolgo ne bo poravnalo. To je vzrok, da so Srbi — tudi ra- skoro vsi v madjaronskem taboru dikalne stranke in tako pomagajo zatirati hrvatski narod, ker se boje, da bi v popolnoma samostalni Hrvatski bilo hitro konec njihovi narodni individualnosti. Šovinizem je tista nesreča, ki je mej Srbi in Hrvati izkopala globoko brezno in mej njimi vstvarila tako sovraštvo, kakor ga niti mej narodi različne krvi ni» Šovinizem je vzrok, da so ostali brez vspeha vsi do- HfT sedanji poskusi, sporazumeti Srbe in Hrvate, in da pride mej njimi vedno do novih konfliktov. Šovinizem je sklep. Tudi Srbi in Hrvatje se ne vidijo, da s svojim šovinističnim počenjanjem kori- % stijo samo skupnemu sovraštvu, lastni narod pa rajo v sigurni propad. Jedni kakor drugi računajo da zakladajo nad svojimi brati in jim otmo njihove individualnosti. Hrvatji > sanjajo o veliki Hrvatski prav kakor da se bo dal v teh deželah nahajajoči se srbski živelj par dobre volje pohrvatiti, in Srbi sa-njarijo o veliki Srbiji segajoči od Drave do Soluna, v kateri je vse srbsko. tako istini pa so občne razmere take, da utegnejo Srbi kakor Hrvatje učakati veliko in jako ne-Srbi kakor Hrvatje. Srbi niso ravnali taktno, ko so prijetno razočaranje. Razpor mej Srbi in mej Hrvati celi slavnosti dali izključno srbski kolikor toliko de- slabi oba naroda, mej tem ko rase moč tistih, kateri mostrativni značaj. To je Hrvate po vsi pravici žalilo svoje poglede obračajo proti jugu. V Nemčiji, koder in to je dalo povod demonstracijam in polemikam, s računajo z desetletji tam proglašavajo javno, da spa-katerimi se je javno mnenje razburilo, tako da je dajo balkanske dežele doli do Soluna in das deutsche naposled prišlo do obžalovanja vrednih izgredov Machtgebiet, in da morajo te dežele biti politično po- 230 kome nemškemu narodu, ker jih ta potrebuje za o tem projektu, ali kmalu se je izkazalo, da nemška katoliška svojo kupčijo za to. da veže nemštvo z nemškimi ljudska stranka ni s to idej v nobeni zvezi. duševni koloniami doli v Anatoliji. Tisti časi, ko je Bismarck zatrjeval, da ves Balkan za Nemčijo nima toliko vred- oče razupiti židovski žurnalist Bresnitz plem. Židačov je bil dolgo let je iztiran iz proda Srbij tudi srbskega razkralja Milana, sedaj pa iz Zemuna, vsled česar se ie obrnil nosti, da bi zanj žrtvovala le jednega samega pome- 0a Dunaj, da tam poskusi svojo Poskusiti hotel ranskega grenadirja so že davno minuli. Nemčija z ustanovitvijo časopisa, kateri naj bi služil srednji stranki hoče postati svetovna država in to postane šele sedaj kadar zadobi šist in zavlada če ne direktno pa indirektno doli v balkanskih krajih. Tla In Madjari? Kdo je tako kratkoviden, da ne spozna njihovih ekspanzivnih namer. Madjari silijo z vso močno proti jugu, da razširijo meje svoje države, da se s pridobitvijo novih pokrajin utrde svojo moč in zagotove novih virov gospodarskemu blagostanju. pripravil s tem, da je obelodanil Že v zadnji številki omenjeno in poljskemu poslancu Rutowskemu pripisano brošuro, v kateri je plediral pot psevdonimom „polnischer Staatsmann", porazumljenje mej Poljaki in Nemci. Bresnitzev načrt se več povoda, baviti se s to za je pravočasno zadevo. Ogrska razkril in Razp o o ibi gre v poslanski zbor vse nici iako hitro od rok. Razen Košutove stranke glasujejo frakcije z vlado. Generalna debata je bila že v soboto kon čana \r ponedeljek se je začela specialna razprava Vlada Ker vedo, da bi imeli v državi, h kateri bi pri- računa, da bodo vse predloge že prve dni meseca julija par padali Srbi in Hrvatje težavno stališče, zato se tru- lamentarno odobrene in prav verjetno, ker resnega, ne dijo na vso moč, da pomadjarijo Slovane in Rumune zato zastavljajo vse svoje sile, da zlomijo moč hr akademičnega odpora proti njim sploh ni. Balkan luchowskega vatskega in srbskega naroda in pri tem jih krepko ne bodo Učnemu miru nevarnih napadov uprizarjali Vsled energičnega posredovanja grofa Gro- turška vlada obljubila poskrbeti, da Amavtje ■■■■■■■■■■H. Ko- podpira sedanji avstrijski sistem ki je po Milanu liko je vlada storila, da to svojo obljubo izpolni, je pač težko Srbijo ostavil tako da je vsemu svetu samo še v uganiti Srbij ne veruje, da bi Arnavtje mirovali in zato je posmeh, v Bosni pa dela na to, da prepeči vsako narodnopolitično gibanje, kar je zopet na. korist Nemcem in Madjarom. ob turški meji nastanila več batalj vojaštva stavila Rusija. posebno Vsled ukaza ruskega cesarja je vlada se komi karera ima nalogo proučrti če bi se ne dala deportacij v Sibirijo odpraviti in nadomestiti z Namesto, da so se Srbi in Hrvatje porazumeli, drugo kaznijo. Ta korak ruskega carja kaže novič njegovo ne namesto, da bi opustili mej seboj na izzivanja in so složni in jedini lotili dola, da duševno in materielno povzdignejo svoj narod, se rujejo in koljejo mej seboj, navadno človekoljubnost Francija Po daljši jako nevarni krizi je dobila v tem' ko Madjari Nemci postavljajo stebre svojemu ciajQa demokra Francija novo ministrstvo. Sestavil je novo vlado ugledni po litik Waldeck Rousseau. V svoje ministrstvo je sprejel dva sc kar je zmerne republikance povrh mostu do Soluna. Slovani na jugu smo pa je vojno ministrstvo poveril generalu Gallifetu, kar ie zopet v veliki nevarnosti, da razdražilo socialne demokrate Razni oportunisti socialni brezumni šovinisti, te nevarnosti niti ne vidimo in se zanjo ne zmenimo, nego se bijemo mej seboj ter si tako sami kopljemo grob. demokratje so izstopili iz klubov, katerim so sedaj pripadali sled Česar se je republičanska večina v parlamentu močno skrčila, V ponedeljek se je nova vlada predstavila zbornici. Ta je vladi izrekla zaupanje samo z večino 26 glasov iz česar se sklepa, da temu ministrstvu ni sojeno daljše življenje. Italija Politični pregled. Vsled ob3trucije skrajne levice je vlada oni in je svoje Državno gospodarst Dne 27. junija je obe teden poslala parlament za nekaj dnij na počitnice in je politične predloge glede ustanovitve tiskovne in društvene svobode uveljavila s kraljevskim dekretom. To je opozicijo silno lodanjena na temelju § § 14 izdana ka naredba s katero razburilo, in začela je takoj v sredo strasten boj proti vladi se pooblašča lada pobirati tudi v drugi polovici tekočega njimi. katerega izid utegne za ministrstvo Pelloux postati neugodno leta davke in davščine in pokrivati državne izdatke Zajedno se je pooblastil finančni minister, najeti 20 milij Nemška vlada je dosegla občuten Nemčija. predloga, imenovana „Zuchthausvorlage poraz je imela posojila v investicijske namene. Avstro-ogrska banka. banke je odobril mej cielitvansko in mej udušiti kvalicijsko svobodo delavcev in mučiti socialnodemo Generalni svet avstrijske kratično stranko, je bila v drž. zboru odklonj dogovor glede podalj ogrsko bančnega privilegij vlado skle Nemške fit* politične stranke so se zelo trudile, da bi spravile banke v » nasprotje z vlado in dosegle, da bi se banka uprla uveljav- il €1 Obrtnija. * ljenju bančnega privilegij brez vspeha. s 14 ali ves njihov trud je bil &WWWWWW9WWWVWW9 99 9 W WW 9 9 WWW* Kardinal, Schônborn, nadškof praški, najstarejši avstrijskih kardinalov ne po starosti nego po letih, odkar nosi kardinalski škrlat in voditelj avstrijskega episkopata je te dni Zakon o obrtnih sodiščih. Zakona (Dalje.) o obrtnih sodiščih po kratki bolezni umrl v Falknovu na Češkem, 19. določa » da ima Srednja stranka. Zadnje dni je vse avstrijsko ča- sopisje pretresalo vprašanje o ustanovitvi srednje stranke. Govorilo se je, da nemška katoliška ljudska stranka se hoče ločiti od desnice in združivši se z nemškimi socialci ustanoviti prepirna stranka pravico odkloniti prisednika, ako navede dokaze, da ne more v dotičnem sporu biti popolnoma nepristranshi. Ako dotični prisednik strankinih ugovorov ne prizna, potem odloči predsednik. Opomniti je, novo formacijo parlamentarnih strank. obče ni nihče dvomil da se mora stranka, ako hoče kakega prisednika odklo- 9 niti predno s svojimi ugovori proti njegovi osebi oglasiti » še 50 gld. je vzklic vedno dopusten. Vzklic je v obeh slučajih obrtno sodišče začelo razpravljati o prepirni podati pri obrtnem sodišču v nepodaljšljivi dobi 14 dnij stvari. Ako je na pr. kak delavec imel pred leti s pri • računši od dneva, ko je bila sodba strankam dostavljena sednikom konflikt in je bil vsled tega od sedanjega pri- a če sta bili stranki pri obravnavi navzočni, tekom 14 sednika opuščen iz službe, potem nima pravice, da tudi dnij po razglasitvi sodbe. Vzklic je dati ali na zapisnik » pri popolnoma novem sporu odkloni tega nrisednika, ali pa ga je pismeno predložiti. slučaju vzklica iz storiti pa mora to pred začetkom obravnave in ne šele ničnostnih razlogov je prizivno sodišče sestaviti izključno potem, kadar ga prisednikova vprašanja spravijo v zadrego, iz učenih sodnikov, pri vzklicih iz druzih razlogov pa Služba prisedraika obrtnega sodišča je častna služba, razsoja deželno ali okrožno sodišče, katero privzame dva samo delavci imajo pravico do odškodnine, a tudi do obrtnika-prisednika in se vrši v okviru prizivnih nasvetov odškodnine za gotove izdatke, kateri so jim nastali, za popolnoma nova obravnava. zamudo časa itd. pa ne. Mej najvažnejše pravice prisednikov obrtnega sodišča spada pravica, stavljati pri obravnavah vprašanja. V tem o*iru pravi § 29. samo, da ima vsak prisednik pra vico stavljati na stranke, na priče in na izvedence vprašanja. Predsednik obrtnemu sodišču ima pravico, da zavrača vprašanja strank, katera se mu zde neumestna. Ni pa rečeno, če ima to pravico tudi glede vprašanj, katera stavijo pri-sedniki. Do konflikta radi tega v praksi bržčas ne pride ker bodo prisedniki pač samo taka vprašanja stavljali To je važen razloček pri vzklicih proti sodbam obrtnega sodišča in pri vzklicih proti sodbam navadnih sodišč. Pri prizivih proti sodbam navadnih sodišč se samo v sodba prvega sodnika pregleda, pri prizivih proti sodbam obrtnega sodišča pa se vrši popolnoma nova obravnava. niti i Glede da postopanja pri obrtnih sodiščih še ome prvo obravnavo navadno določiti na jeden izročitvi tožbe sledečih dneh in da se je v obče pri po j stopanju držati določb, katere veljajo za postopanje v j bagatelnih zadevah pri okrajnih sodiščih. ki se nanašajo na prepirno zadevo in so ž njo v tesni Končno naj omenimo še vprašanje o pristojbinah zvezi. Lahko si pa mislimo slučaj da prisednik stavil katero utegne priti v praksi večkrat na dnevni red. vprašanje, glede katerega je predsednik obrtnega sodišča Zakon določa, da so vloge na obrtna sodišča rešitve teh A ^ —1 w m A tm «B A M A m A ^^ AAtfBtftM ^ • ^ tm A amt ^ A mnenja » da neumestno. Po naši sodbi j ki se naslanja vlog, zapisniki in poravnave oproščene vseh kolkov in na določbe civilnopravdnega reda, bi predsednik obrtnega pristojbin, za sodbe pa so določene tiste pristojbine, kakor sodišča tudi tacih neumestnih vprašanj od strani prised- za razsodišča in sicer v prepirnih zadevah 50 gld. nika ne mogel zavrniti, ker kakor smo že rekli pristojbina 50 kr. j v prepirnih zadevah od 50 do 200 mu daje zakon pač pravico, zavračati neumestna vpra- gld. pristojbina 1 gld. 25 kr. in v prepirnih zadevah nad šanja strank, nikakor pa mu ne daje pravice, zavračati 200 gld., pristojbina 2 gld. 50 kr. Ta slednja pristojbina kakršna si bodi vprašanja prisednikov. Na vsak način velja tudi v vseh tistih pa ima prisednik pravico i da v takem slučaju zahteva določiti vrednosti slučajih, o katerih ni mogoče pr. kadar gre za prepirne stvari, na sklepa sodišča, kajti tudi stranka ima pravico, zahtevati izpolnitev kake pogodbe, katere vsebina ne obsega kake tacega sklepa, ako predsednik njeno vprašanje zavrne. denarne vrednosti. takih slučajih bo sploh dobro, da Prisednikova glavna naloga bo glasovanje. po- se radi prihranitve pristojbine, stavi alternativna zahteva, svetovalni sobi imel bode priliko, svoje mnenje temeljito da se namreč zahteva ali izpolnitev pogodbe itd. ali pa in vsestransko pojasniti in prisednikova beseda bo toliko odškodnina v znesku 50 gld. tem slučaju potem več razložil. zalegla î ako bo svoje Opomniti da v mnenje mirno in stvarno pristojbina znašala samo 50 kr., sicer pa 2 gld. 50 kr. Sedaj naj izpregovorimo še o socialnopolitični strani slučaju, ako gre za določitev te institucije. Že v tem, kako je sestavljeno obrtno so- denarne svote (na. pr. odškodnine itd.) in imajo vsi dišče in kako razsoja trije sodniki izražen njega socialnopolitični vsak svoje posebno mnenje glede visokosti namen. Menda za danes ni več razsodnega industrialca dotične svote ter se ne morejo zjediniti, potem mora ali obrtnika, kateri ne uvideva, da je institucija obrtnih sodišče spoznati ne na najvišjo, ne na najnižjo, ampak sodišč važna in potrebna popolnitev obstoječe pravosodne na srednjo svoto, na tisti, za katero se je zavzemal tretji organizacije. In kako je to prišlo ? To je provzročil razsodnik. V vrsti glasovanja ne govori zakon in starost v voj novodobne obrtnosti in novodobno pravo o delavskih mezdah. Dandanašnja industrija nikakor ne more izhajati službi pri obrtnem sodišču ne more priti v poštev i ker so vsi prisedniki bili izvoljeni isti dan. Ne preostaje z revnimi določbami o delavskih pogodbah, katere ob t torej drugo, kakor da glasujejo sodniki naravnost po vrsti, sega veljavni občni državljanski zakon. V 13 paragrafih po svoji starosti, namreč najstarejši prvi, a predsednik na je rešena vsa zadeva, a kako pomankljivo, da ne zado- vsak način zadnji, ker je njegov glas odločilen takrat stuje niti delodajalcu niti delojemalcu. Kdaj se te določbe razvoju in razmeram industrije in obrtnosti primerno Proti rasodbam obrtnega sodišča je v pravdnih za- preurede, to je samo vprašanje časa. Z obrtnim redom kadar sta prisednika različnega mnenja. devah i pri katerih gre za svoto do 50 gld. » dopusten ki bil izdan 1859 je bil v tem oziru storjen prvi vzlic samo tedaj » če obstoji ničnostni vzrok v smislu korak. Vse šesto poglavje tega zakona se nanaša na raz 476. civilnopravdnega reda. Pri pravdnih zadevah nad merje, mej delodajalci in mej delojemalci. V tem zakonu je prvič državna oblast posegla v to pravno razmerje, Potem doCim se poprej zanje ní brigala. Še globlje in odločneje krat se začuje tiho ječanje. Glada odšla po svojih opravkih po hlevu Naen je v to zadevo posegla država z obrtno novelo z dne 8. najde katera krava ječi ter î da ječanje prihaja od rdečkaste krave, katera je marca 1885., s katero je korenito predrugačila in preu- držala glavo nekaj najprej. Na obeh straneh lakotnic je redila prej imenovanega zakona šesto poglavje Kdor preštudira te določbe, zapazi hitro, da ima vsaka izmed njih značaj trebuh sila obokan. Krava je napihnjena tafco, da se je bati razpočenja dvojen značaj, na jedni strani ima privatnopravni Dekla ogledava nekaj časa rdečkasto kravo. Ječanje po staja hujše, istotako je krava nemirna. Strahopetno sto na drugi strani pa jednopravni Pogodbena svo boda kontraljentov je v mnogih ozirih omejena, in sicer pica sem izvirajo vse te omejitve iz socialno-političnih nagibov, v ležanju ne najde ter tje tudi se končno vleže na tla, a ravno uboga Naj pregledamo katerokoli doloïbo šestega poglavja i konci para miru. Hitro skoči po mahuje ter preti z padcem. Sedaj poprime deklo strah in groza. „Kravi nekaj vsaka priča, da se je vprašanje o mezdah itd. presojalo z javnopravnega stališča, tako določa o delavskem času, manjka", zakriči ter steče iz hleva na dvorišče, kjer go naznanila skoraj o odpovedi, o mezdah, o vajencih, o delavskih knjižicah, vori Anton s sosedom kratkih besedah o delavski pogodbi itd prigodljaj ki razburil Antona tako da Dejstvo i da se je razvilo glede razmerja mej padel v omedlico, ko je namreč zagledal zdaj bolno, pred delodajalci in delojemalci neko specialno pravo in na pol ure pa še popolno zdravo kravo. Ta leži na desni ravno ) da se za prepire, izvirajoče iz tega specialnega strani, njene štiri noge štrle od nje, ter skuša dihati. nekaj brezpomočnih minut, potem je zgubljena vsled napihnenja razpočila. Le momentno prava, ustanovi tudi specialno sodišče. Novo materialno pravo mora pač šele tedaj priti do veljave, če se omo- krava, ki goči njega izvojevanje. (Konec sledi.) ................ ............................................................................................... m ww w w w w w w w w w w w w ï w wwww i* í y w i' w i 'i îii w wwwwww § trebuh živali, na mestu, kjer je lakotnica največ obokana ravnanje jo reši nagle smrti. Sosed je hipno pregledal stan reči. Kratko malo požene 30sed kravo, da vstane, vzame Kmetijstvo. I^^fis^^ll sv°j nož iz toka in sune z močnim in hitrim sunkom v "A"'J""..........•■»"■»•■.......................Aicr«i; i,.\________* i______ €L"".....■»■»■■................................................................................................ Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. Napihnj ene krave. Luknjo poveča sosed še malo navzdol. Žvižgajoč izide velika množina zraka iz rane. Skoraj istočasno je začela krava lažje dihati. Z čistim prstom je žugala z zadelanjem odprtja odstranil sosed hrano ki Krma spomladi skoraj vsa pošla. Krave niso toliko dobivale hrane, kakor v jeseni ali po zimi. Mrzline v aprilu in maju so ovirale rastilo trave jako nevarno. Sedaj pa je bilo ven s postom, kajti ravnokar pe ljejo prvi voz detelje v dvorišče. slastjo so snedle Antonove krave jim dano hrano. bilo manj detelje. Poznalo se je, da so pošel. nekaj plina je izšlo in pol bednja kašnato-penaste želodčeve vsebine iz rane, ki je 7 cm dolga. strahom gleda Anton svojega soseda. Meni, da tak bodeč mora biti brez ugovora smrtonosen. Z velikim veseljem gleda tudi, kako krava vsako sekundo lažje diha. Strahopetnost m nemirnost sta Antona sčasoma Kmalu bile krave prav lačne. Cel kup slastne detelje je popustila. Kakih 5 minut je prešlo, in krava je začela Neka rdečkasta krava se prav odlikuje s svojo po- dihati kot prej. Tudi ne ječi več ničemná žíval. čas ni nobene smrtne nevarnosti več" reče sosed žrešnostjo; zgrabi deteljo in jo požre čim najhitreje tem ko lahko pride Za ta jm „Med še vnetje trebušnice, ako pade v tako da bi dobila še malce detelje tudi od bližnje krave Končno so krave snedle dano jim hrano do zadnje mrve životno duplino preveč penaste brane t niso Niti peresca ni ostalo več v drogu. Kakor se zdi, še krave popolnoma zadovoljne. Na hodniku v hlevu bilo prva se ni opazilo na kravi ničesar bolnega. Zdaj pa zdaj je izšla množica smrdečih plinov iz rane. istem času, ko so imeli opraviti še z rdečkasto je še en kup detelje; krave so se na vso moč prizadevale, kravo, prišla je zopet dekla in naznanila, da je še druga da vala s svojo požrešnostjo, stopi celo v drog in poskuša kasto kravo ter ideta še kaj detelje dobile. Krava, ki se je prej odliko- krava napihnjena. Hitro popustita sosed in Anton rdeč- Tudi ta žival je bila močno isti detelio izmakniti. napihnjena toliko ne, kot prejšnja. Sosed meni, da za nekaj minut ni take nevarnosti tem pride dekla v hlev in zapazi prizadevanja in misli si, naj se krave sedaj najedo, ker imajo ter zategadelj gre domu po trokar. Ker krava še lahko pičlo hrano zadnih mesecev, stoji po konci, zaukaže jo sosed držati za glavo, potem žívaly in naj se odškoduiejo Hitro prime nekaj detelje in napolni počasi že drugikrat sune s trokarjem v levo lakotnico, tam, kjer je trebuh za drog z deteljo. največ obokan. Kmalu so pojedle kravo tudi to omelce detelje, a Ako sunil sosed s trokarjem v desno lakotnico j sedaj 30 bile popolno nasičene. veseljem je opazovala, dekla zadovoljne potem ne bi zadel v vamp, marveč v drob krave Tako obokane lakotnice ni še vidla nikdar pri kravah čaju ne bi izšli plini, marveč žival škodbi droba. crknila tem slu na po 233 Ko se je to zgodilo, držal je medeno lupino nazaj prežvekvati. Kravica kakor druga krava postala sta boljši. in vzel bodalo lupine zopet ven. Lakotnica je pri zadnji upadla. Iz medene lupine je izšlo istem hipu izpraznejo se smrdeči plini iz vampa še nekaj smrdečih plinov. Sosed meni, naj se pusti lu ob močnem piskanju in žvižganju Takoj ni ječala krava več. Tudi dihati začela se laž j e. skozi lupino. kaj ti bi nabrali po noči v vampu, bi lahko izšli (Kone sledi.) pino čez noč v rani, kar ne škodi kravi prav nič plini, ki Kmalu se je zaprla v vamp vtaknjena lupina » kar je sosed takoj zapazil ter vzel brezovo šibico in brskal njo v lupini toliko čaša, dokler je izšel zrak zopet Aí^ííiífcátiřfe tti îiîuîi ífc rt* íft 'Îî î& íft iti ift iti đft ft tÈt řfe rffe ífe rft* ^ »fe ti* «i« % iz nje. Po 10 minutah je bila druga krava popolnoma www wwwwwww wwwwwwwwwv^ Novice. S» mirna. Poskušala je celo zgrabiti nekaj deteljnih bilk. Istotako se ni kazalo nobene nevarnosti pri rdečkasti kravi vsaj začasno ne. Akoravno ni bila prav vesela, toda napihnjena ni bila več tako močno. Predmoleče hrane se niti ni do taknila. Bržčas jo je rana jako skelila. Osebne vesti. Deželnosodni svetnik v Krškem Alojzij Gregorin je premeščen v Celje. Okrajni sodnik v Metliki g. Emil Rizzolli je imenovan deželnosodnim svetnikom . Ivan Jurij Jakob v Novem mestu. Imenovani so dalje sodni pristavi Pogačnik v Kranju okrajnim sodnikom v Krškem, v Metliki okrainim sodnikom istotam. dr. u m e r Sedaj naznani dekla, da sta še tretja krava in mlada kravica napihnjeni. Sosed in Anton sta res našla ti dve živali napih Toplak v Ptuju svetniškim tajnikom v Ljubljani, Jos. S t e rg e r v Sevnici svetniškim tajnikom v Mariboru, Anton Appelmann v Pliberku okrajnim sodnikom v Podkloštru, dr. Viljem J a-nežič odvetniškim tajnikom v Mariboru. — Podpredsednik najvišjega računskega dvora na Dunaju grof Anton Pace je njeni, čeravno še malo. Kravica zaječi tudi nekaterikrat. pomaknjen v tretji činovni razred. Ministerialni tajnik v Sosed pregleda živino ter vampa popolnoma ustavljeno. najde » da je gibanje Pri kravici poskuša sosed, da spusti zrak iz vampa finančnem ministerstvu g dr Friderik P loj je imenovan sek-cijskim sveinikom v istem ministerstvu. ljubljanska okrajna Zdravniška zbornica in s pomočjo ješčnika. Zategadelj ukaže prinesti ješčnik bolniška blagajna. Boj mej zdravniško zbornico in mej bol- Kos lesa, ki ima na sredi okroglo luknjo skozi » katero niško blagajno je poravnan. Nastal je bil vsled postopanja blagajne napram zdravnikom, a končal se je s tem, da se je se da ješčnik, so stavili v gobec ter potem ga utrdili in blagajna podvrgla aahtevam zdravniške zbornice. zavezali za rogje Skozi ješčnik ter pazil na pod zobe. to ) okroglo luknjo je stavil sosed da ne pride svinčena glavica i Dol suvanje cevi ne dela sedaj nobenih sitnostij. Le malo zraka iz ješčnika. izšlo Shod slovanskih časnikarjev se bo vršil 23. 24. in 25 septembra v Krakovem. Narodni dom v Mariboru. Občinski odbor ma- riborski je odklonil prošnjo „Posojilnice" za gostilniško konce tega ne privoščijo, da bi Slovenci se sijo za Narodni dom i ko so potegnili vodomerni svinec mogli v tvojih prostorih pri kozarcu vina razveseliti, a če se prikažej drugod, pa vpijejo : izzivanje policij Sedaj so peljali kravico s cevjo ven na prosto. Spredaj so jo postavili še precej visoko, zadaj pa nizko. Sprva sune sosed vodomerni svinec še enkrat v cev, da postane prazna in prosta, potem vzame vodomerni inženerju Ducatij svinec ven. Ta pot je šlo še precej zraka ven. Ko se je Nov slovenski časopis. Govori se nam, da začne v kratkem izhajati v Gorici ncv slovenski list. Izhajal bo kot glasilo političnega društva „Sloga" pod imenom „Gorica". Tržaška mestna občina je izgubila pravdo proti je za napravo vodovodnih načrtov, ka tere Je izdelal katerih cev zamašila, vpelje se zopet vodomerni svinec. Plin 45.000 gld pa občina ni porabila zahteval Sodišče mu je priznalo dve tretjini te svote in šel ven. Sedaj se je tudi zapazilo, da je obokanost 2000 gld. pravdnih troškov kotnici popustila nekoliko. Sosed potegne zatem ješčnik ven, in živali se je začelo rigati. Pustil je nadalje lakotnico kravice temeljito ribati. Po desetih minutah je bilo boljše, in gibanje vampa Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah pra znuje dne 9. julija desetletnico svojega obstanka tliki Za zgradbo grško-katoliške daroval biskup Strossmayr 200 gld Uboga Koroška! cerkve v Me Na drugem mestu poročamo da se je zopet pojavilo, a kocanje se je pomnožilo Polagoma ie sodnikom v popolnoma slovenskem okraju Podklošter ime bila lakotnica upadla naravnostne nevarnosti. Tudi pri tej živali ni nobene novan g. Anton A p p e 1 m Ta gospod je rodom iz Gradca _ Pri četrti kravi je bilo napihnenje neznatno Sosed menil, da bo zadoščalo, ako se krava s poveslom obrzda kar se je tudi zgodilo. » in lomi le za silo slovenščino, kolikor se je od poslov naučil a bil je imenovan, ker je njegov oče vpliven gospod ! Premembe v učiteljstvu. Iz službenih ozirov sta premeščena nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro gospod i Frani R v Vid nad Punčuh na Slapu pri Vipa Vi pav in učitelj g Fran v Ljubno. Učiteljica gospe Poprej so omočili slamo v milni lug. Takoj je za- Friderika Konschegg je stalno nastavljena na nemški mestni čela krava živahno prebavljati. Milni lug je učinil gnus, dekliški šoli v Ljubljani, učiteljica gospč. Avgusta Matanovič krava pa je kocala, pri čem je zdaj pa zdaj šlo več smr- mf • dečega zraka. Povrh so kravo ribali po trebuhu. Po četrt ure je bila tudi ta krava ozdravljena, oziroma je upadla. Ko so odstranili poveslo, začela je krava pa na slovenski mestni dekliški šoli v Ljublj Učitelj M Petsch Svetlem potoku in. g. Andrej Eppich Kočevski reki sta menjala svoji lužbi. Nadučitelj v Dobre polj ah Hudo vernik in nadučitelj v Janžu Ivan an sta šla v pokoj Slovensko vinogradsko društvo se je ustanovilo Zmaj Jovan Jovanović. Minolo nedeljo je srbski v Ljubljani. Predsednik je deželnosodni svetnik Vencajz narod na slovesen način proslavil petdesetletnico književnega Brez velikega skladišča v Ljubljani, kakor ga je v dež. zboru delovanja dr Jovana Jovanovića, najodličnejšega vseh živečih srbskih pesnikov in jednega najznaminitejših slovanskih pisa- nasvetoval groi Barbo, ne bo dosti vspeha. Tat v okrožnem sodišču mariborskem. Pri porotni obravnavi sta zapazila dva gospoda, da sta jima iz teljev. Jovanovic-in Čika-Jovan" se je najbolje znan pod imeni „Zmaj-Jovan" žepa ukradeni uri. Orožniki so takoj zaprli dvorano in preis- Novem Sadu. ie Njegov porodil oče dne Pavel decembra 1833. v bil uradnik in pozneje kali vse poslušalce a ur niso dobili, tat je bil bržčas že prej župan v Novem Sadu. Že v mladosti je Jovan Jovanovič s odonsel pete. tako lahkoto zlagal pesmi da mu je pesnik Simon Miluti- Prememba učnega načrta za višje gimnazije, novic imenovan Sarajlija prorokoval, da postane odličen pesnik. Naučni minister je na dež šolski svet izdal razpis, s katerim In deček je bil takrat star šele sedem let! Ljudsko šolo je nekoliko preminja učni načrt za gimnazije iz leta 1884. Po zvršil Zmaj v Novem Sadu, gimnazijo pa v Halašu in v tem učnem načrtu, ki stopi v veljavo s prihodnjim šolskim Temešvaru. Na vseučiliščih na Dunuju, v Pesti in v Pragi letom, bodo za naravoslovje v petem razredu na nekaterih je študiral jurispindenco, katera pa ga ni prav veselila. Po gimnazijah določene tri ure na teden s pogojem, da število očetovi smrti se je vrnil v Novi Sad in postal uradnik, a učnih ur na teden ne preseže 26 ur. Nasprotno pa se bode delo v pisarni mu je bilo zoprno. Izstopil je iz službe in izdajati beletristični časopis „Javor4. L 1861 se je z Jevrozimo Ružico Ličanin in se 1. 1862. preselil dne 21. slovesno vročil goriškemu knezonadškofu kardinalsko v Pešto, kjer je prevzel vodstvo srbskega zavoda „Tokelijanum-4. primerno skrčila tvarina aritmetike in geometrije. Kardinal Missia Papežev netjak grof Pecci je začel poročil čepico, dne 27. pa je nadvojvoda Franc Ferdinand kot za- Porabil je prosti čas, katerega mu je pustila služba, da je stopnik cesarjev pokril novega kardinala [slovesno, z biretom študiral medicino in napravil doktorat. 1870 se je odpo- Oproščena ubijalka Marija Drenovec iz Leskovca vedal službi v „Tokelijanumu" in se kot zdravnik naselil pri Mariboru je 1 1888. ubila svojega moža. Pred nekaj najpraj v Novem Sadu. A tu mu ni ugajalo Preselil se je dnevi se je o tem uboju obravnavalo pred porotnim sodiščem v v Pančevo, v Karlovec, v Mariboru Dasi je* bila krivda obtoženke dokazana dasi so na Dnoaj in naposled Fusak, v Kamenico, v Beligrad, v Zagreb, kjer živi porotniki soglasno potrdili vprašanje o njeni krivdi, je bila še zdaj in kjer proslavi je pred vsem vender povsem oproščena in sicer zaradi tega, ker je šele po Jovanovič preteku 10 let od uboja prišla ta njena krivda na dan lansko leto sedaj lirik 50 letnico svojega delovanja. Poleg jako velicega števila lirskih • • pesmij, 1« pa zložil tudi mnogo otročjih pesem ter Slavnost na Jesenicah. V nedeljo je katoliško-de- preložil mnogo svetovno slavnih del na srbski jezik, tako Pu-lavsko društvo v Jesenicah obhajalo slavnost blagoslo^ljenja škinova, Goethejeva, Heinejeva, Berangerjeva, Tennysonova, svoje zastave. Te slavnosti se je udeležilo petnajst društev s Petofijeva, Mirza-Schaffyjeva in druga. Slovencem je malo sedmimi zastavami in udeležili so se je tudi poslanci Ažman, znan, ali tisti, ki ga poznajo se gotovo od 3rca radujejo nje- dr. Krek in Pogačnik. govega jubileja in se vesele, da srbski narod tako lepo časti Shod na Jesenicah je bil dne 25. t m. Na tem svojega najznamenitejšega sina. Hrvatje so pri tej slavnosti shodu sta poročala posl. Ažman o delovanju deželnega zbora v Zagrebu uprizorili tako velike demonstracije proti Srbom, n posl. Pogačnik o delovanju drž zbora Bismarckov trg v Gradcu Občinski svet graški je svoje pangermansko mišljenje pokazal te dni na posebno značilen način. Sklenil je, imenovati okrog Auerspergovega pre- spomenika v Gradcu „Bismarckov trg". To je že višek drznosti. Shod slovenskih lesotržcev bo dne 2, julija v Ljubljani v „Narodnem domu". Aretovanje. Dne 20 t. m so v Radečah pri Zi- da je moralo vojaštvo napraviti mir Pač žalostno. Pisateljska sreča na Francoskem. Leta 1848. je znani francoski romanopisec Aleksander Damas starejši kandidoval v parlament. Da dobi delavce na svojo stran, je raz- poslal oklic, je šele zdaj prišel v javnost in v katerem je rekel ; Če odštejem šest let šolanja, štiri leta delovanja pri danem mostu aretovali prodajalca ondotnega konsumnega društva zaradi hudodelstva proti nravnosti. Zadnjo deževje je na Dolenjskem napravilo jako veliko škodo. Na smrt obsojen je bil v Trstu Anton Cenkovič iz Topoljana, ker je umoril svojo ženo. Medvedko staro nekaj mesecev in teško 38 kilogramov je na Veliki gori pri Ribnici ustrelil g. Anton Rudesch. Okrajno glavarstvo v Kočevju mu je za to izplačalo nagrado notarjih in sedem let delovanja v raznih pisarnah, ostane še dvajset pisateljskega delovanja V teli nad dvajsetih letih sem delal po deset ur na dan, vsega skupaj 73.000 ur. Spisal sem v tem času 400 knjig romanov in 35 gledaliških iger. Vsakega romana je bilo izdanih po 4000 izvodov. Skupilo se je zanje 11,853.000 fr. Gledališke igre so nesle 6,360 000 fr. Pri mojih spisih so zaslužili stavci 264.000 frankov, tiskarne 528.000, tovarne papirja 633.000, knjigovezi 120.000, knji-gotržci 2,400.000, njih uslužbenci 1,600.000, ekspediterji 100 000, čitalnice 4,583.000 in ilustratorji 28 600 frankov. Pri mojih gledaliških igrah so zaslužili : impresariji 1,400.000 40 gld igralci 1,225 000, dekoracijski slikarji 210.000, krojači Zgorela je triletna hčerka Žagarja Urbasa v Bistri pri Vrhniki. Utonil je kočar Janez Puršič iz Žejnega pri Krškem. Padel je v pijanosti v Savo, iz katere se ni mogel rešiti. Požari. V Hrušici pri Radoljici je pogorela hiša posestnika Fr. Lakote z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi ena svinja. Škodo cenijo na 900 gld. Požari. Dne 19. t. m. je šestletni sin gostilničarja 14.0 000, lastniki gledališč 700 000. statisti 350.000. nad- zorovalni organi 70.000, trgovci s kukali 70 000, delavke 50.000, godci 257.000, mašinisti 150 000, frizerji 93 000 itd., če računam na dan, da treba človeku 5 frankov, potem je ob zaslužku pri mojih knjigah 692 oseb živelo 20 let In vender, ko je Dumas umiral, je imel še 10 frankov. od zasluženih milijonov Po dvajsetih letih. Pred kratkim se*je v nekem Franca Škrjanca v Rodici v kamniškem okraju užgal domači mestecu na otoku Sardinija primeril pravi pravcati roman kozolec. Ogenj se je hitro razširil in je upepelil več poslopij. Sassariju se je 1. 1879. poročil delavec Ivan Dottori s svojo Škoda znaša 1850 gld. izvoljenko Prao, ko mu je mlada žena povila prvo dete, je Samomor. Jožef Dolinšek iz Padeža pri Trebelnem Dottori izgubil svoj zaslužek in si ni znal pomagati drugače se obesil v neki hosti. Mož je bil slaboumen. kakor da je šel v Ameriko, misleč, da si tamkaj hitro po- maga. Delal je v Ameriki pridno, polagal krajcar h krajcarju in v desetih letih res toliko prihranil, da si je kupil malo posestvo. Zdaj je pisal svoji ženi, naj pride z otrokom k njemu. Žena pa ni prišla, pač pa je dobil Dottori obvestilo, da je re-vica umrla, njeno dete pa, da so vzeli neki sorodniki k sebi. Dottori je vstal sam v Ameriki, toda zaěeío se mu je kmalu tožiti po domovini in naposled je res prodal svoje posestvo in se vrnil na Sardinijo. V dotičnem kraju, koder se je zastavil, ga je obšla želja, da se novič oženi in dober prijatelj ga je seznanil z ličnim in marljivim dekletom, ko se ie Dottori prvič mati sešel s svojo izvoljenko, mu je ta povedala, da jej je umrla, oče pa bil odšel v Ameriko in se ni več oglasil Dottori je poizvedoval dalje in je izvedel, da dekle, s katero se hoče oženiti, je ni bilo nič, a vzlic temu njegova hči. In poroke seveda se stari Dottori in njegova zala hčerka smatrata za najsrečnejša človeka na celi Sardiniji. n H t Blasnikova tiskarna K □ v Ljubljani na iiregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se posije zastonj in poštnine prosto. ♦ ► Loterijske srečke v Brnu dne 28 junija Na Dunaji dne 24. junija V Gradci dne 24. junija t. 1. t. t. 1. 78, 50, 89, 57, 51. 65, 25, 26, 84, 64. 76, 67, 50, 28, 20. I Tržne cene. je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v V Ljubljani dne 14. junija 1899. Pšenica gld Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in 70 kr. 65 kr. je po izrazu rž ijda gld. 15 kr., ječmen 7 gld. 25 kr., oves 6 gld. zdravnikov in tisućih zahval- gld. 75 kr. î proso gld. 35 kr., turšica nih pisem edino reelno in gld. 60 kr., leča 12 gld. — kr., grah 13 gld. — kr., fižol neškodljivo 11 gld. — kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.) S * Doktor Trnkoczy-a redilna m hranilna štupa za Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Varstvena znamka Doktor Trnkoczy-a redilna štupa za za notranjo rabo pri kravah m konjih. Rabi se skoraj Varstvena znamka 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zámotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Dobiva se y lekarni Trnkóczy v Ljubljani j Kranjsko. Pismena ali pa z Varstvena znamka za 2 kr. pod gorenjim nas len vpo slana naročila se najlože in najceneje izvršujejo po pošti. V teni slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela). ! « r sredstvo rast za las gospođe in katera in dame zapreci ohranijo bujno danje las in odstrani tekoj vse lišaje Za uspeh in neškodljivost se jamči poštnem ? v • da se izpa- ? Cena lončka 80 kr po povzetju \ Dunaj K. Hoppe 5 ? Wipplingerstrasse 14 Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld 80 iz dobre ) i fine 310 4-80 7-50 8 70 10 50 » finejše 12-40 » angleške 13-95 [ i pristne ovčje volne En odrezek 310 m dolg zadostno za moško obleko stane samo grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (15) 236 priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgust Biasnikovi nasledniki