Mladinski center je dobra rešitev Slavnostna seja, osrednji dogodek občinskega praznika Mengeš -fotogenična občina Zdravnik prof. dr. Ljudevit Merčun WTi str. 08 s P R ^^ = ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, komunalno opremljena do 30.6.2011. Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2 Cena z vključenim komunalnim prispevkom: cca. 240 EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani: www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Moravče, Zg. Tuštanj-enota dvojčka, P+M+ podstrešje, Ill.pgf, l. 2008. V pritličju so bivalni prostori z izhodom v atrij, kuhinja, sanitarije, kurilnica, v nadstropju tri spalnice in velika kopalnica. Klasične gradnja, ogrevanje predvideno na kurilno olje, dimniški priključek za kamin. Lega dvojčka je končna, odprt pogled, oddaljenost od AC 9 km, cca 25 km do Ljubljane. Dostop je raven in asfaltiran. Cena: 135.000,00 € - Mengeš, polovica hiše, 142m2 (stanovanje 94m2+delavnica 48m2), l.'53, adaptirano '93 + nedokončana stavba, gabarita 63m2 (P+1N) Eta- žno razdeljeno, parcelacija zemljišča, ločen vhod. - Kamnik, 192m2, garaža 42m2, zemljišče 494m2, K+P+1N, l.1935, nova streha l. 2001, pred cca. 30 leti menjano ostrešje in obnovljena fasada. Klet 30m2, pritličje 81m2+balkon, l.nad-stropje, 81m2 z izhodom na teraso cca. 50m2. Pod teraso je garaža, prizidana l.1980, višina 3,5m. Ogrevanje na kurilno olje. Odlična lokacija, dostop z glavne ceste, vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 230.000,00 €. - Domžale, Mačkovci, samostojna, medetažna, 278m2, zemljišče 776m2, l. 1985. PK-121m2: garaža, shramba, kotlovnica, 3 pisarne, skladišče; VP-69m2: vetrolov, predprostor, hodnik, kuhinja, jedilnica z dnevnim prostorom; medetaža - 54m2: spalnica, 2 otroški sobi, kopalnica, WC; M-34m2: hodnik, kuhinja, soba, kopalnica. Enosobno stanovanje v mansardi se uporablja kot samostojna enota s skupnim stopniščem. Klet je urejena za poslovno dejavnost. Parcela je končna. Cena: 295.000,00 € ZEMLJIŠČA: - Moravče, Zalog, zazidljiva, 929m2, voda in elektrika ob parceli. Možnost parcelacije za razdelitev na dve parceli. Lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 130.000,00 € ii^TigcAvto Prod. BURNIK Mengeš, Prešernova c. 3 Tel.: 01/729-68-70 E-naslov: menges.2485@trgoavto.si DEL. ČAS: od 8. do 18. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure VEDNO NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. KOLESA MERIDA + REZERVNI DELI; SKUTERJI SYM + REZERVNI DELI. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Z MERCATOR KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO. NOVO NOVO - SERVIS KOLES: menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča ... PO KOLO, POTREBNO POPRAVILA, PRIDEMO TUDI NA DOM. Poletne jezikovne delavnice CENTER ZA TJJE JEZIKE V juliju in avgustu Bre trti kova 1230 Domijli» tel: 01 / 721-69-13, 729 24 86, 041 / 317-444 dudel^dude.sl www.dude.sl 20.6.2011 in 4.7.2011 ^h^ft f\Jr\ ob 19.00 uri ^ / v/A / Jf ./rir .t-' \J ^o.J loi^ris Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO Naj otrok rojstni dan praznuje na prostem Otroci imajo danes veliko možnosti za praznovanje rojstnega dne. Ker na zabavo radi povabijo veliko svojih sošolcev in prijateljev, so starši vedno znova v dilemi, kako poskrbeti, da se bodo otroci dobro in varno zabavali. V poletnem času se ponuja nova možnost za kvalitetne rojstnodnevne zabave na prostem, kjer je velik poudarek, kot že samo ime pove, na gibanju in proslavljanju na prostem, v naravi. Otroci na praznovanju spoznajo veliko novega in zanimivega. Tudi otroci v Mengšu imajo možnost, da svoje vrstnike povabijo na zabavo na prostem - v bližnji športni center Harmonija v Mengšu, ker bodo zabave športno obarvane, skupaj s svojimi prijateljčki lahko odkrivajo skrivnosti Kamniške Veronike na terasi pri Kavarni Veronika v Kamniku, ali pa se podajo na vragolije v Domžale, pri športnem centru Bernarda, kjer bodo obiskali fitnes na prostem ter spoznavali rastline in živali, ki živijo ob Kamniški Bistrici. Več informacij o organizaciji zabav najdete na spletni strani: www.zabavanaprostem.si. Naj se vaši otroci dobro zabavajo, naj se zabavajo na prostem. Naročnik oglasa: Regijska tiskovna agencija — 04 Občina 06 Tema meseca 10 Mengeški utrip 16 Politika 18 Sport 21 Iz življenja cerkve 22 Kultura 26 Veliki Mengšani 28 Kuhinja 30 Pisma bralcev 32 Zahvale 32 Oglasi 35 Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Tram-puž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@ siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Mengeška godba in dirigent Dimitrij Lederer so s svojim nastopom in repertoarjem filmske glasbe navdušili v dvorani Kulturnega dom, na slavnostni seji v čast občinskega praznika. Foto: V. E. Gasilci in voda Ko zagledamo gasilce v akciji, takoj pomislimo na vodo. Pri gašenju požarov gasilci najbolj potrebujejo vodo, saj z njo gasijo uničujoče požare. Ob gašenju šele vidimo, kako pomemben zaveznik je gasilcem voda. Voda pa je lahko tudi uničujoča in škodljiva. Občina Mengeš leži ob potoku Pšata, ki je hudourniške narave. Ob večjem deževju, ko pade od 100 do 300 l/m2 vode, se nivo Pšate povečuje in se pretok v kratkem času poveča od 1,5 m3/s na 50m3/s. Pri takem pretoku struga postane premajhna in Pšata prestopi bregove. Ob hudem in dolgotrajnem deževju po Pšati dnevno preteče čez tri milijone m3 vode. Do leta 1950 so bile Topole, Mengeš in kraji nižje ob Pšati tudi večkrat letno poplavljeni. Tega leta so dogradili razbremenilni kanal med Mengšem in Kamniško Bistrico, t.i. »razbremenilnik«. Struga stare Pšate, ki poteka pod hribom čez Zaloke, pa se je začela zaraščati. Prvotni razbremenilnik od Topol do Mengša je imel zelo nizke varovalne nasipe, zato je v Mengšu ob zelo hudi poplavi leta 1968 predrlo nasip in poplavilo Mengeš, Loko, Trzin in del Občine Domžale. Za obrambo pred poplavo so se nasipi v naslednjem obdobju utrjevali in dvigovali. To utrjevanje nasipov je zaščitilo Mengeš, Loko in Trzin, kar je povzročilo zadrževanje vode na levem obrežju Pšate. Tako se ob poplavah nivo vode dvigne v Topolah za pol metra višje od nivojev, kot so bili do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zelo pomembno je vzdrževanje struge Pšate, ki je bila do nedavna zaraščena, in šele sedanji župan Občine Mengeš, g. Jerič, je poskrbel za redno vzdrževanje struge. V zadnjem času se ob strugi Pšate izvajajo razni samovoljni posegi, ki bodo ob poplavah poslabšali stanje. Zelo pomembno je tudi opremljanje gasilskih društev za reševanje ob hudih poplavah, ko voda postane gasilcu sovražnik. Prostovoljna gasilska društva so edine organizacije, ki so sposobne v nekaj minutah gasiti požare ali reševati ob poplavah. Posebno požrtvovalno so gasilci reševali ob poplavah v zadnjih letih. Mi vsi pa se moramo zavedati, da se je podnebje začelo spreminjati in da bodo požari ob hudih sušah in poplave ob deževjih še hujše, kot jih poznamo. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 15. julija. Janko Černivec Drage občanke, spoštovani občani! Tako kot vsako leto je bil tudi letos maj v znamenju občinskega praznika, rojstva našega rojaka Janeza Trdine. Osrednja kulturna proslava v kulturnem domu je bila tudi tokrat na visokem nivoju, pri čemer me je še posebej navdušil izjemen koncert Mengeške godbe, ki je izvedla program filmske glasbe. Še bolj pa sem bil navdušen nad polno dvorano, s čimer smo dokazali, da nam občanom občine Mengeš naš praznik veliko pomeni. Ob počastitvi praznika so bila občanom, ki prispevajo nekaj več energije in svojega časa za družbeno dogajanje in lepše počutje vseh prebivalcev občine, podeljena tudi občinska priznanja. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitam. V mesecu juniju bomo tudi v Občini Mengeš obeležili 20-letnico naše države. Menim, da kljub trenutnemu nezadovoljstvu s stanjem v državi ne smemo prezreti, da so bile pred dvajsetimi leti uresničene naše stoletne sanje. Sanje imeti svojo samostojno državo. Občina bo skupaj z mengeškimi veterani vojne za Slovenijo pripravila slovesno proslavo in vas, drage občanke in občani, ob tej priložnosti že sedaj vabim na proslavo. Ob vsem tem dogajanju pa nikakor ne morem prezreti velike pridobitve za naše najmlajše, to je prizidka vrtca v enoti Gobica. Vsa pohvala vzgojiteljicam, ki so tako lepo pripravile naše najmlajše za zelo prisrčen nastop ob slovesnem odprtju prizidka. Morda je v članku veliko hvale, pa vendarle. Vsem, ki kjerkoli in kakorkoli delate in s tem dodate, da se naša občina bogati na vseh področjih, je beseda HVALA najmanj, kar vam lahko rečem. Bogo Ropotar, podžupan Otvoritev prizidka k vrtcu Gobica V četrtek, 19. maja 2011, ob 17. uri, je potekala slovesna otvoritev novega prizidka k vrtcu Gobica. Zbralo se je veliko število ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali nove prostore za naše malčke. Prireditev, na kateri so s svojim programom sodelovali Mengeška godba, Pevski zbor strokovnih delavk vrtca in otroci iz Vrtca Mengeš, je povezovala Helena Urbanija. Novi prizidek je blagoslovil mengeški župnik gospod Janez Avsenik. Trak so slovesno prerezali župan Občine Mengeš Franc Jerič, ravnateljica Vrtca Mengeš, Mojca Novinec Ba-bič, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, Alenka Kovšca, in direktor Cestnega podjetja Kranj, Branko Žiberna. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev. Gradnja prizidka se je pričela v juliju 2010, projekt za prizidek je izdelalo podjetje VEMO inženiring iz Mengša. Vrtec Mengeš, enota Gobica, se je z izgradnjo prizidka povečal za 855 m2 novih koristnih površin, ki predstavljajo pridobitev šestih igralnic z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori. Projekt izgradnje prizidka je obsegal tudi izgradnjo skupnega večnamenskega prostora in prostore za vodstvo in administracijo Vrtca Mengeš. Poleg novega prizidka je bilo preurejeno tudi notranje igrišče, vhod in parkirišča ob Šolski ulici. Objekt je v dobrih osmih mesecih zgradilo Cestno podjetje Kranj, s podizvajalcem Gradbenim podjetjem Tržič. Samo gradnjo so nadzorovali nadzorniki podjetja Domplan Kranj. Notranjo opremo je izdelalo podjetje Atlas Oprema iz Ljubljane. Vrednost vseh del je 1 mio EUR, investicijo pa je v celoti financirala Občina Mengeš. Našim malčkom želimo prijetno počutje v novih prostorih. Franc Jerič, župan Ob dnevu državnosti - 25. juniju, čestitam občankam in ■iP občanom. C( Franc Jerič, župan 29. maj - Trdinov dan - praznik Občine Mengeš Občina Mengeš praznuje svoj praznik na rojstni dan pisatelja Janeza Trdine, to je 29. maja. Letošnja obeležitev občinskega praznika je potekala v soboto, 28. maja 2011, v Kulturnem domu Mengeš. Pred kulturnim domom so pred začetkom slavnostne seje igrali harmonikarji KD Mihaelov sejem, pričetek slavnostne seje pa je pripadal fanfaristom mengeške godbe. Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mengeš so bile podeljene nagrade in priznanja. Trdinovo nagrado je prejel mladi nadarjeni fotograf Jošt Franko, sledila je podelitev priznanj Občine Mengeš: bronasti priznanji Občine Mengeš sta prejela gasilec Martin Aleš in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, srebrni odličji Miro Urbanc in Peter Jemc, in sicer za zasluge na gasilskem in krajevnem sodelovanju, zlato priznanje pa je prejel Janez Černivec - za dolgoletno prizadevno delo v kraju Topole in v gasilstvu. Program sta z glasbenimi točkami popestrila Erik Košak in Miha Kosec, diplomanta glasbene akademije iz Salzburga, ter Maruša Loboda, ki je prebrala izsek iz Trdinovih del. V nadaljevanju programa je Mengeška godba izvedla nepozaben koncert filmske glasbe pod taktirko neumornega Dimitrija Ledererja, s solisti: violinistko Nežo Capuder, citrarjem Tomažem Plahutnikom in vokalistko Andrejo Marčun. Program sta povezovala Urša in Jure Sešek. Občinska uprava Redarji bodo nadzorovali hitrost Naša služba Medobčinskega inšpektorata in redarstva, skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice, s sedežem v Trzinu, od ustanovitve v letu 2006 prvenstveno deluje s ciljem preventivnega delovanja. Pri svojem delu pa, tudi na območju občine Mengeš, zaznamo zelo raznovrstne kršitve predpisov. V letu 2010 so tako najbolj izstopale nepravilnosti s področja cest, s katerimi smo se ukvarjali kar v polovici primerov. V Občini Mengeš, zaradi pomanjkanja parkirnih površin, potreba po nadzoru nad kršitvami predpisov s področja mirujočega prometa v vseh letih močno izstopa. Za rešitev problematike je občina že pred časom uredila veliko parkirno površino v centru kraja, s čimer naj bi bil problem parkiranja na najbolj zasedenih lokacijah vsaj delno rešen. Problem pa še vedno ostaja zelo pereč na Zavrtih, Levčevi, Slamnikarski, Janševi, Šubljevi in Detelovi ulici ter občasno na Liparjevi cesti in Cankarjevi ulici, ki se še zaostri v času zimske sezone, ko postane izvajanje pluženja in posipavanja občinski cest ter odvoza komunalnih odpadkov v takih razmerah zelo oteženo. Se je pa v letu 2010 zmanjšalo število zapuščenih in izrabljenih vozil ob javnih cestah, kar pomeni, da postajajo ljudje bolj ozaveščeni, klub temu pa problematika v Občini Mengeš prednjači. Delo naše službe bo v bodoče tudi nadzor nad hitrostjo vozil v naseljih, ki ga je do sedaj izvajala le policija. Poskusne meritve hitrosti smo v vaši občini izvedli že v mesecu februarju letošnjega leta. Izkazalo se je, da v 60-minutni meritvi kar 36 voznikov ni upoštevalo omejitve hitrosti. Na cesti, na kateri je hitrost omejena na 50 km/h, je 14 voznikov prekoračilo hitrost 60 km/h, za kar je v trenutno veljavnem zakonu zagrožena kazen 250 evrov in 3 kazenske točke, en voznik je prekoračil hitrost 70 km/h, za kar pa zakon predpisuje kazen v višini kar 500 evrov ter 5 kazenskih točk. Z novo cestno zakonodajo, ki se bo začela uporabljati z julijem letošnjega leta, bo za prekoračitev hitrosti nad 30 km/h v naselju voznik lahko kaznovan z globo najmanj 1.000 evrov, poleg globe pa še z 9 kazenskimi točkami ter prepovedjo vožnje motornega vozila. Za prekoračitev nad 50 km/h bodo vozniki poleg 1.200 evrov kazni prejeli tudi kar 18 kazenskih točk. Ker namen redarstva in občine nikakor ni izrekanje sankcij, upamo, da bo čim več voznikov ravnalo skladno z omejitvami in s tem prispevalo k splošni varnosti na cestah in v občini. Irena Karčnik, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Primer nepravilnega parkiranja v križišču Mladinski center e dobra rešitev V prostorih mladinskega centra v Kamniku sem naletela na prijazen sprejem direktorja MC Kotlovnica, Boštjana Koširja. Njihov center in rezultati dela govorijo sami zase. Njegov optimizem in entuziazem te ne moreta pustiti hladnega. Mladinski center je dobra rešitev za delo z mladimi na lokalni ravni. Mladinski center ima tudi pomemben vpliv na identifikacijo mladih s krajem in tako občine ne postajajo le spalna naselja. Z Občino Kamnik dobro sodelujemo, saj nas podpira skozi sofinanciranje programov in zagotavljanje prostora. V letu 2011 sodelujemo z Občino Kamnik predvsem pri projektih na mednarodnem področju. Na kakšen način motivirate prostovoljce za delo v mladinskem centru in kako hkrati motivirate mlade, da se udeležujejo dejavnosti? Motivacija prostovoljcev za delo v mladinskem centru ni vedno preprosta, vendar je ta dejavnost zelo pomembna za delovanje mladinskih centrov. Prostovoljci pridobijo z delom v mladinskem centru ogromno neformalnega znanja, naučijo se projektnega dela, prav tako pa imajo na razpolago prostore, kader in opremo za uresničitev idej. Torej motivacija ni pogojena z denarjem ali nagradami, ampak z uresničitvijo lastnih projektov in pridobitvijo znanj. Ali vaš mladinski center izvaja tudi neposredno ali posredno socialno delo oziroma dela tudi z mladostniki, ki so potisnjeni na rob družbe? Mladinski center se opira na vrednote, kot so: odprtost, odprava socialne izključenosti in sprejemanje kulturne raznolikosti. Na podlagi teh vrednot MC sprejema vse mlade, ki si to želijo. Čez dan zahaja v mladinski center veliko šolskih osipnikov, mladih z manj priložnostmi, katerim poskušamo pomagati po najboljših močeh. Mladinski center Boštjan Košir: »Mladinski center se opira na vrednote, kot so: odprtost, odprava socialne izključenosti in sprejemanje kulturne raznolikosti.« V Mengšu si prizadevamo, da bi ustanovili mladinski center. MC Kotlovnica v Kamniku je primer dobre prakse in zato nas zanima, kako bi na kratko opisali vašo zgodbo o uspehu? Zgodba mladinskega centra v Kamniku temelji na dolgem prizadevanju neorganizirane mladine in mladinskih društev za vzpostavitev mladinskega centra. Prvi resen izraz po potrebi mladinskega centra se je odvil pred Matično knjižnico Kamnik leta 1999, kjer je 300 mladih jasno izpostavilo svoje zahteve. Drugi pomemben korak k ustanovitvi mladinskega centra je bil projekt Odprtje mladinskega centra na kamniškem Glavnem trgu, v organizaciji Mladinskega sveta Kamnik, v letu 2004. Dejansko so na Glavnem trgu sredi zime šotorila različna mladinska društva in tako nakazala stisko glede mladinskih prostorov. Ob kasnejšem odprtju mladinskega centra v letu 2006 se je sprostilo ogromno kreativne energije mladih. Občina Kamnik in Mladinski svet Kamnik sta ustanovila skupni zavod Kotlovnica, ki je ob pomoči nevladne organizacije Kulturnega društva Priden možic naredila hitre korake v razvoju mladinskih dejavnosti v Kamniku. Kako bi kot direktor opredelili bistveno poslanstvo mladinskega centra? Poslanstvo mladinskega centra je zagotavljanje mladim prostorske, kadrovske in izobraževalne kapacitete za uresničevanje njihovih idej. Mladim organiziramo aktivnosti, ki spodbujajo širšo vključitev v družbo, spodbujamo izražanje lastne kreativnosti ter pridobivanje novih znanj. Skozi te dejavnosti mlade učimo prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, tako pridobijo občutek za skupnost in se identificirajo z okoljem, kjer živijo in ustvarjajo. V čem je pomembnost mladinskega centra za občino? Kako z občino sodelujete? Koncert v prostorih mladinskega centra MC Kotlovnica je sodeloval v skupini LAS in izdatno pripomogel k pripravi informacije stanja na področju drog v Občini Kamnik. Tu smo pripravili programe, ki naj bi zmanjšali količino škode s strani drog. Katerih dejavnosti se mladi najraje udeležujejo in na kaj ste v vašem mladinskem centru najbolj ponosni? Pri dejavnostih mladinskega centra je mladim najbolj všeč glasbena dejavnost, koncerti vseh zvrsti, nato sledijo mednarodni projekti (izmenjave, prostovolj-stvo) ter dejavnosti v okviru multimedije (fotografija, video, avdio). Posebej smo ponosni na prostovoljno dejavnost in prostovoljne akcije, s katerimi smo uredili dodatnih 350 kvadratnih metrov površin za mlade, kjer danes potekajo koncerti, video projekti ipd. Kakšno je vaše vodilo pri delu z mladimi? Mladim moramo pokazati, da za njih obstaja prihodnost tudi v domačem kraju. S tem, da jih aktivno vključimo v družbo ter jim damo pravico soodločanja pri razvoju kraja, naredimo velik korak k zadovoljstvu mladih. Blanka Tomšič Foto: MC Kotlovnica Improliga v MC Kotlovnica Anketa: Mladi potrebujejo svoj prostor V sodelovanju z Občino Mengeš in Osnovno šolo Mengeš ter v okviru diplomske naloge z naslovom Socialno delo mladinskih centrov - delo z mladostniki iz marginalnih družbenih skupin, in hkrati ob pobudah za ustanovitev MC v Občini Mengeš, je bila izvedena anketa o pomenu in potrebi ustanovitve mladinskega centra v Mengšu. Podrobna analiza je objavljena na spletni strani občine www.menges.si. Do 11. maja je bilo oddanih 427 anket, od tega jih je bilo veljavnih 377. 80,32 % anketirancev je starih od 11 do 29 let. Ali potrebujemo MC? ALI POTREBUJEMO? V % POTREBUJEMO. 77,93 NE POTREBUJEMO. 18,88 VSEENO MI JE. 3,19 Pomoč na rob odrinjenim mladostnikom, njihova socializacija in integracija v družbo, pomeni ne le zmanjšanje problematike, temveč vsesplošen razvoj in napredek. Mladi so pokazali tudi izredno kreativnost in zrelost z lastnimi idejami, kaj vse bi se lahko v MC dogajalo (objavljeno na spletni strani občine). Kaj naj bi se dogajalo v MC? Mladi, njihovi starši, stari starši in strokovni delavci v večini menijo, da v Mengšu MC potrebujemo, tako jih meni 77,93 %, 18,88 % jih ni opredeljenih in 3,19 % jih meni, da ga ne potrebujemo. Le 21 % anketirancev je odgovorilo, da niso pripravljeni delati kot prostovoljci in kar 44,29 % bi jih sodelovalo tako, da bi povedali mnenje o programu, 29,18 % pa bi jih pri pripravi programa tudi aktivno sodelovalo. Več kot 93 % bi jih obiskovalo mladinski center, od tega 60,38 % občasno. Anketiranci so kot zelo pomembno storitev, ki naj jo nudi mladinski center, izpostavili svetovanje mladim, sami pa so med drugim predlagali še uvedbo telefona za pomoč mladim, podporo pri lastnih projektih in pri odraščanju. Uvedba takšnih storitev bi bila zelo pomembna za lokalno skupnost. KAJ BI SE DOGAJALO? ŠT. ODGOVOROV Filmski večeri 284 Plesi, zabava 280 Koncerti zabavne glasbe 208 Družabne igre 190 Ustvejalne delavnice 171 Okrogle mize, predavanja 107 Debatni večer 154 Gledališke predstave 156 Fotografske idr. Razstave 149 Koncerti resne glasbe 68 Potopisna predavanja 108 Literarni večeri 83 Lan party 197 MC bi bil dobra rešitev za vključevanje mladih v razne dejavnosti v lokalni sku- pnosti, saj bi se na ta način identificirali z Občino Mengeš, preko MC bi organizirali aktivnosti, se s tem vključevali v družbo, pridobivali nova znanja in izražali lastno ustvarjalnost. Vse to pa je izredno pomembno za razvoj občine, saj so mladi gibalo napredka in razvoja. Poleg tega MC spodbuja tudi prostovoljno delo in solidarnost, kar se mi zdi zelo pomembno. Blanka Tomšič Zupan obljublja odprtje pred pričetkom novega šolskega leta »Glede na rezultate ankete, nad katerimi sem pozitivno presenečen, bo Občina pristopila k temu projektu najprej z nudenjem prostorov, v katerih se te dejavnosti lahko izvajajo. Kot župan želim, da se že v letošnjem letu, s pričetkom novega šolskega leta, aktivira tudi mladinski center v Občini Mengeš,« pravi Franc Jerič, župan Občine Mengeš. Želi si, da bi se mladinski center odprl s pričetkom novega šolskega leta, v jeseni. Do takrat bi občina zagotovila prostore, da bi se pričele izvajati dejavnosti. mmm N» Slavnostna seja, osrednji dogodek občinskega praznika V soboto, 28. maja, se je v Kulturnem domu Mengeš začela tradicionalna slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj najbolj zaslužnim občanom. Svečani dogodek se je začel že pred kulturnim domom, z nastopom veteranskega dela Mengeške godbe. Prireditev sta povezovala Urša in Jure Sešek. V prvem delu je potekala uradna podelitev priznanj, v drugem pa nastop Mengeške godbe, ki se je odpravila po poti znane filmske glasbe. Program se je končal z navdušenim aplavzom zbranih. Besedilo in foto: VE Urša in Jure Sešek sta na humoren način napovedovala glasbene utrinke iz znanih slovenskih in tujih filmov. Mengeška godba je z odličnim nastopom in posebno izbrano glasbo ter video spremljavo navdušila gledalce. Speven nastop Miha Kosca na klarinet. Miha je študent 3. letnika Univerze Mozarteum Salzburg. Občina Mengeš finančno podpira njegov študij v Avstriji. Letošnjo Trdinovo nagrado za študijske in izjemne dosežke mladih je prejel Jošt Franko za svoje delo na področju fotografije. Podelil mu jo je predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti, Matevž Bolta. Janko Cernivec je bil slavljenec večera. Za zaupanje in zlato priznanje se je zahvalil Občini Mengeš, soob-čanom in vsem zbranim. f ^ Franc Jerič je podelil srebrno priznanje Miru Urbancu. Napovedovalec Jure Sešek, v ospredju, je prebral obrazložitev za dobitnika bronastega priznanja, ki ga je prejel predstavnik Občinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Peter Jemec je prav tako prejel srebrno priznanje za svoje delo. # t i « Med podelitvijo je Maruša Loboda izvedla zanimiv literarni prispevek, ki ga je pripravila Nataša Vrhovnik Jerič. Martin Aleš je iz rok župana Jeriča prejel bronasto odličje. Uspešen zaključek tečaja za gasilce Od meseca februarja do aprila je Gasilska zveza Mengeš v prostorih PGD Loka pri Mengšu izvedla nadaljevalni tečaj za gasilca, katerega so se udeležili slušatelji iz PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu usposabljanja so se tečajniki urili tudi na praktičnih vajah in ob koncu v soboto, 16. aprila, z zaključno vajo ob in v objektu Grohar, prikazali pridobljeno znanje z različnimi taktičnimi pristopi ob gašenju travniško-gozdnega požara, v zaščiti in gašenju vnetljivih tekočin, gašenju gorečega vozila, gašenju v in na objektu, reševanju z višine s pomočjo dveh vrvi in prikazu samoreševanja z višine. Vajo, na kateri so tečajniki prikazali visoko stopnjo znanja in pripravljenost za posredovanje ob različnih vrstah intervencij, so si ogledali tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič ter predstavniki PGD in GZ Mengeš. V okviru občinskega praznovanja pa je za udeležence usposabljanja v petek, 13. maja 2011, v prostorih PGD Loka pri Mengšu in ob prisotnosti predavateljev in vodstev PGD, potekala slavnostna podelitev spričeval, diplom in činov, ki so jih podelili župan Občine Mengeš Franc Jerič, predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija in poveljnik GZ Mengeš Franc Hribar. S to slovesnostjo si je 16 tečajnikov (3 gasilke in 13 gasilcev) pridobilo naziv »gasilec«, kar pomeni, da so usposobljeni za delo v operativnih enotah za izvajanje vseh nalog gasilske službe. Novi operativni gasilci in gasilke so: - v PGD Mengeš - Matej Bergant, Sandi Jaklič, Jure Jaklič in Jure Posavec, - v PGD Loka pri Mengšu - Žana Kveder, Blaž Burgar, Anže Gorjup, Sašo Jenčič, Domen Pirnat in Matic Sašek, - v PGD Topole - Anemari Tratar, Tanja Zadrgal, Michael Anže Aleš, Rok Grilc, Gašper Hribar in Tadej Kolenc. Janez Koncilija, GZ Mengeš Obisk v imenu RK Mengeš Petega maja sva s Fanči Rožman obiskali gospo Ivanko Užmah, dan pred njenim devetdesetim rojstnim dnevom. Sprejela naju je vesela in nasmejana. Rodila se je v Mokricah, 100 metrov visoko nad Kureščkom, v gozdarski družini, kjer je bilo osem otrok. Danes živijo še štirje: brat je star 97 let, sestra 92 let in najmlajši brat, ki je star 80 let. Leta 1942 so jim Nemci pred očmi ustrelili očeta. Požgali so hišo in očeta odpeljali neznano kam. Družina se je nato še večkrat selila. Gospa Ivanka je leta 1948 prišla v Domžale, kjer se je zaposlila v tovarni Helios in delala do upokojitve. Leta 1959 se je poročila in rodila sina. Zdaj živi v Loki pri Mengšu, pri sinovi družini, kjer zelo lepo skrbijo zanjo. Na koncu obiska sva ji zaželeli še dobrega zdravja in se zahvalili za prisrčen sprejem in klepet. Milena Vode, OO RK Mengeš junij 2011 Fotografija: Mlajše pionirke: Urška Brumec, Kaja Slabajna, Kaja Sadar so zasedle 1. mesto. Mlajši pionirji: Miha Jerič, Urban Ručigaj, Matej Cimer-man in rez. Jan Sašek so prav tako zasedli 1. mesto. Starejše pionirke: Neža Testen, Saša Lukan in Kaja Ručigaj so zasedle 13. mesto. Starejši pionirji: 1. ekipa - Blaž Slabajna, Nejc Loboda in Martin Kunavar so zasedli 1. mesto - ter 2. ekipa - Anže Testen, Matevž Potočnik, Špela Loboda, ki je dosegla 16. mesto. Mentorji: Robert Ručigaj, Žana Kveder, Brane Malus, David Bizjak, Sašo Jenčič, Mateja Urh, Boštjan Čebulj, Anže Kveder in Matic Sašek. Mladi loški gasilci spet slavili Da se v Loki z mladimi gasilci odlično dela, je že dolgo znano. Kljub otroški živahnosti in zasedenosti z drugimi dejavnostmi, dosegajo izredne uspehe. Ko gre zares, so nepremagljivi, kar so dokazali tudi zadnjo majsko soboto, ko so v Komendi na gasilskem tekmovanju v orientaciji za regijo Ljubljana III (območje od Litije do Kamnika) slavili v treh kategorijah od šestih. Mlajše pionirke, mlajši pionirji in starejši pionirji so premagali vso konkurenco ter se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 17. septembra 2011 in v organizaciji GZ Cerkno na smučišču Črni vrh nad Cerknim. Še posebno velja poudariti 1. mesto starejših pionirjev, saj so zmagali in ubranili prehodni pokal že drugo leto zapored. Ekipi mlajših pionirjev in pionirk sta se na sam vrh zavihteli prvič. Ni jim bilo lahko postati prvak med 93 ekipami, ki so se vse po vrsti pripravljale na zmago in uvrstitev na državno prvenstvo. Preostali dve ekipi sta dosegli 13. (starejše pionirke) oz. 16. mesto (starejši pionirji - druga ekipa). Prav močna želja po uspehu in seveda znanje, ki ga loškim gasilkam in gasilcem ne manjka, sta pripeljala tri naše ekipe na vrh, za kar si zaslužijo vse čestitke tudi njihovi mentorji. Nasploh so se vse ekipe Gasilske zveze Mengeš prikazale v odlični luči. Na tekmovanju sta sodila tudi dva naša sodnika: Robert Ručigaj in Andrej Brojan. Besedilo: Jože Brojan in David Bizjak Foto: PGD Loka AIA v Arboretumu AIA se je v petek, 29. aprila, v okviru predstavite Občine Mengeš predstavila v Arboretumu v Volčjem Potoku. Mladi plesalci so se udeležili predstavitve kljub slabemu vremenu in šolskim počitnicam, za kar jim gre vsa pohvala. V soboto, 7. maja, pa so plesalci zaplesali v nabito polni dvorani na odprtju 20. državnega prvenstva v namiznem tenisu za mladince in mladinke, ki je potekalo v športni dvorani v Komendi. Skupaj z Mengeško godbo in folklorno skupino, ki je zaplesala venček gorenjskih plesov, so mladi plesalci s temperamentnimi gibi popestrili otvoritev državnega prvenstva, ki jo je zaključil podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar s slovesnim govorom. Blanka Tomšič Otvoritev motoristične sezone in blagoslov motorjev v Mengšu Za začetek motoristične sezone smo se na sončno soboto, 2. aprila 2011, člani AMD-ja odpravili na kondicijsko vožnjo po Krasu, ki naj bi obsegala cca. 350 km. Pot nas je vodila iz Mengša proti Ljubljani in po avtocesti do Vrhnike. V Logatcu so se nam pridružili še trije motoristi in pot smo nadaljevali skozi Hotedrščico, Godovič, Idrijo, Cerkno, Slap ob Idrijci in končno prispeli do Mosta na Soči. Sledil je kratek postanek za kavo in prigrizek ob idiličnem jezeru. že čisto prazne rezervoarje in pot nadaljevali po ovinkastih cestah skozi Šempeter, Komen, Dutovlje, Divačo in Kozino. Ustavili smo se v Gradišču, kjer smo napolnili še naše prazne želodčke. Zdaj je bil že večji del poti za nami in sledil je povratek proti domu, in sicer čez Pivko, Postojno, Unec, Cerknico in vzpon na Rakitno, kjer smo se ustavili še na kavi. Povratek v Mengeš je bil okoli 18. ure. Za nami je bil res lep in adrenalina poln dan. Motoristi smo ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, zato ni nenavadno, da se število udeležencev blagoslova iz leta v leto povečuje. AMD Mengeš je tudi letos organiziral blagoslov motorjev, motoristk in motoristov. V sredo, 13. aprila, smo se v zelo velikem številu zbrali pred društvom AMD in se v sprevodu odpeljali do cerkve, kjer nas je pričakal mengeški župnik Janez Avsenik. Vožnja z motornim kolesom ni le način premikanja, je dejal, temveč tudi enkraten občutek pustolovščine, svobode in sprostitve ter način življenja. Prinaša pa tudi tveganje, ki ga mora vsak motorist dobro poznati, je opozoril. Župnik se je sprehodil od motorja do motorja in ga poškropil z blagoslovljeno vodo. Po opravljenem obredu blagoslova nam je zaželel srečno vožnjo in razdelil podobice, kot simbol za srečo. Katja Pogačar Župnik Janez Avsenik se je sprehodil od motorja do motorja in jih poškropil z blagoslovljeno vodo Vsi polni energije smo spet zajahali svoje jeklene konjičke in pot nadaljevali ob strugi Soče do Kanala, Anhovega in Deskel do Solkana ter Nove Gorice. V Gorici smo napolnili Spretnostna vožnja za stare motocikle in stare traktorje V soboto, 14. maja 2011, je Motosekcija Veteran ŠD Topole organizirala že šesto zaporedno tekmovanje v spretnostni vožnji za stare motocikle in traktorje. Priprave na prireditev so stekle že v zimskem času, ko smo se zbirali na sestankih in se dogovarjali, kako bo vse skupaj potekalo. Miličnik pred izzivom osmice Mengšan Traktorist pred problemom prenosa steklenice Obisk slovenske večnamenske ladje Triglav Veterani vojne za Slovenijo in častniki iz domžalskih območnih združenj smo se odpravili na Triglav. Na tistem, ki je tam gori v Julijcih, smo bili že mnogokrat, a tokrat smo izbrali najnovejšo pridobitev Slovenske vojske, VNL-11 Triglav. Pobližje nas je z njo seznanil ladijski poročnik Ražman, povedal je tudi, da imajo vsak mesec kar nekaj rednih vaj, ki jih izvajajo na odprtem morju - v mednarodnih vodah Jadranskega morja. Z njo so pluli iz Črnega morja, odkoder je ladja prišla v Luko Koper, kjer ima svoj privez. Z njo dlje, kot do Otrantskih vrat, še niso bili. S polnimi zalogami goriva premaga tudi Atlantik. Plovilo je namenjeno predvsem nadziranju slovenskega akva-torija, poleg tega pa bo nudilo podporo potapljačem in sodelovalo pri iskanju in reševanju na morju ter pomagalo pri naravnih in drugih nesrečah na morju. Med drugim bodo oprema in zmogljivost ladje v pomoč pri čiščenju in zajezitvi večjih onesnaženj morja ter ob morebitnih požarih na trgovskih ladjah. Ladja bo namenjena tudi prevozu opreme in ekip za gašenje ter za prevoz ponesrečenih na kopno. Na ladji bodo prakso opravljali dijaki pomorske šole in študenti pomorske fakultete. Nekateri so vendarle upali, da _ Red je red in kot tak velja tudi za posadko ladje in tako ni bilo nič s plovbo do Pule in preizkušanjem potrpežljivosti naših južnih sosedov ^ Trdno smo ostali na privezu in kasneje na kopnem ob pomolu koprske luke. Pred »desantom« na ladjo TIGR in spomenik v Ospu Iz Kopra smo se odpeljali v Osp (ker ni plovne poti med krajema, smo morali z avtobusom). Tajnik društva TIGR Primorske, Lucijan Pelicon, nas je popeljal v zgodovino, v leto 1921, ko so italijanski fašisti izvajali pritisk nad Slovenci, tedanjimi prebivalci Julijske krajine. Bližale so se parlamentarne volitve in fašisti so z vso vnemo širilo svojo propagando po slovenskih vaseh. Ljudje so se temu po svojih močeh upirali, tako je padla tudi prva žrtev med našimi rojaki v Osapski dolini. Kasneje je iz tega uporništva leta 1927 nastala organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). To je bila prva antifašistična organizacija v Evropi. SMRT FAŠIZMU - geslo, ki ga je za časa druge svetovne vojne prevzela vsa uporna Evropa. Da so bili to prvi in zares izjemni patrioti in domoljubi, ki so se izogibali civilnim žrtvam, nam pove dejstvo, da so že leta 1938 načrtovali atentat na Mussolinija, ki je obiskal Kobarid, vendar ga niso izvedli, ker bi morali žrtvovati tudi skupino šolskih otrok. Ti-grovci so svoje poslanstvo nadaljevali tudi leta 1941, ko so se pridružili partizanskemu boju. Zato spoštujmo državni praznik 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini. Za izjemno gostoljubnost v Gabrovici in Ospu, neposredno pod Kraškim robom, se zahvaljujemo tudi našemu rojaku Stanetu Volmajerju in Dariju iz Ospa. Besedilo in foto: J. Gregorič, OZVVS Domžale Tako kot prejšnja leta je bilo tudi letos prizorišče dogajanja športno igrišče v Topolah. Organizatorji smo se zbrali že zjutraj, da smo postavili progo za voznike starodobnikov, pripravili mize in klopi za obiskovalce ... in upali, da bo vreme zdržalo. Ob 13. uri se je začelo. Po prijavi so imeli vsi udeleženci na voljo dve poskusni vožnji, tako so se lahko seznanili s progo in poskusili najti zmagovalno linijo. Ob 15. uri je bil uradni trening zaključen in potem je šlo zares. Prvi mopedist je pritisnil na štoparico in odpeljal svojo vožnjo. Drug za drugim so se nato tekmovalci zvrstili na progi in merili svojo spretnost. Obiskovalci so ob progi spodbujali voznike in voznice, dogajanje na poligonu pa so ves čas spremljali sodniki. Slednji so imeli kar nekaj dela, saj se je v petih kategorijah zvrstilo kar 36 voznikov, in sicer 21 v kategoriji do 50 ccm, pet šoferjev se je pripeljalo z motorji do 250 ccm, trije pa so imeli še za kakšen ccm večji motor. Nastopila sta tudi dva traktorista, tekmovanje pa je polepšalo še pet voznic motociklov. Ko so vsi odpeljali svojo vožnjo, je sledila razglasitev rezultatov. Vsak izmed udeležencev je prejel spo- minsko medaljo in malico, najboljši v vsaki kategoriji pa tudi pokale. Po podelitvi priznanj je sledilo družabno srečanje in tako smo uspešno, v lepem vremenu, pripeljali do konca še eno spretnostno vožnjo. Besedilo in foto: Anton Kunstelj Tekmovalec je polno skoncentriran na vožnjo. Trdinov pohod nekoliko drugače Zagotovo je kdo ob pogledu na našo planinsko zgibanko s seznamom aktivnosti za letošnje leto trdil, da se planinci, kljub načrtovani turi na Kobariški stol, na zadnjo majsko deževno soboto nikamor niso odpravili. Res je, da smo bili prisiljeni, tako kot lansko leto, spremeniti cilj izleta, a važno je, da nismo ostali praznih rok. Še več, na koncu se je izkazalo, da smo se potepali s pomočjo mini avtobusa in tako uživali ob pogledih skozi okna na premočene doline in višine, tam na obeh bregovih naše prelepe Soče. Na seznamu je bilo napisanih 13 udeležencev, ob uri odhoda pa se je nabralo natančno toliko pogumnežev, kot če bi prvotni številki odstranili številko ena. Ja, dva vodnika sva poskrbela za tri, ki niso obupali nad vremenom in vseeno s pomočjo celotne »bojne« opreme za dež upali, da bo prosti dan uspel vsaj deloma v planinskem duhu. Po prijetni vožnji do Mosta na Soči sva z Jožetom dorekla, da zaradi dežja, nizke oblačnosti in vetra ni druge možnosti, kot da spremenimo izletno točko. Po strmem pobočju na desnem bregu Soče smo se visoko povzpeli, vse do grebena Kolovrata, kjer je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Ogledali smo Skupina pred enim od tunelov v muzeju na prostem na grebenu Kolovrata si muzej na prostem, kjer je italijanska vojska nekdaj zgradila obsežen sistem obrambne črte, od koder so opazovali soško bojišče od Krnskega pogorja do Banjške planote. Naslednjo ogledno točko smo dosegli na vrhu Kuka, s širnim razgledom vse do morja in oblačnega grebena Kobariškega stola. Krožna vožnja do Kobarida in nismo še zaključili - vsi »lačni« svežega zraka - še slikanje pod strmim ostenjem slapu Kozjak. Nekoliko drugače smo doživeli sobotni izlet, ampak da ostali vestni planinci nadoknadite zamujeno, vas v mesecu juniju vabimo na Ciprnik, razgleden vrh nad kranjskogorskimi smučišči in dvodnevno 5. Etapo SPP od Jezerskega preko Storžiča do Tržiča. Nika Zavašnik Turistično društvo Mengeš - vsi na trim Turistično društvo Mengeš je ob občinskem prazniku Občine Mengeš v nedeljo, 29. maja 2011, med 9. in 12. uro, organiziralo akcijo "Vsi na trim", ki poteka že 30 let. Članice in člani UO našega društva, ki je zadolženo tudi za vzdrževanje vadbenih orodij in urejenost trim steze, smo pred vstopom na stezo postavili informacijsko postajo, z namenom, da ugotovimo, kako obiskana je naša trim steza na Gobavici in kako so z njeno urejenostjo zadovoljni uporabniki. Povedati moram, da smo bili nad obiskom presenečeni, saj je v tem kratkem času trim stezo prehodilo ali preteklo in obiskalo še Mengeško kočo kar 320 obiskovalcev. Nekateri so trim stezo pretekli dvakrat ali celo trikrat in na posameznih postajah napravili tudi vse predpisane vaje. Z urejenostjo trim steze so bili obiskovalci zadovoljni. Bilo pa je tudi nekaj predlogov o namestitvi nekaj novih telovadnih orodij. Obiskovalci so prišli iz kar 24 različnih krajev bližnje in daljne okolice Mengša. Nekateri obiščejo trim vsak dan, drugi dvakrat tedensko, ostali nekajkrat mesečno, ponavadi konec tedna. Prihajajo posamezniki, zakonski pari, zelo veliko je mladih družin in mlajši otroci si zelo radi ogledajo tudi živali pri Mengeški koči. V gostišču se je možno odžejati in okrepčati, v tem času pa tudi posladkati s sladoledom. Na Gobavici poteka tudi gozdna učna pot, na kateri je možno spoznati različne vrste dreves, katerih imena so napisana na tablicah, pritrjenih na drevesih. Bogata je tudi podrast. Ob zaključku pohoda smo vsakemu udeležencu izročili spominsko značko, najstarejšima udeležencema in najštevilčnejši družini pa spominska darila. Vsi so se pri nas lahko tudi odžejali z brezalkoholnimi pijačami in posladkali z drobnim pecivom. Razdelili smo tudi najnovejši prospekt Mengša, ki ga je izdalo naše društvo. Pohvaliti se moramo, da je prospekt natisnjen tudi v nemškem in angleškem jeziku. Tako se bomo tudi v bodoče lahko predstavili na najrazličnejših prireditvah doma in v tujini ter seveda v naši informacijski pisarni v Mengšu. Za uspešno opravljeno akcijo se zahvaljujemo članicam in članom UO Turističnega društva, za lepe fotografije pa Franciju Zabretu in ostalim fotografom. Francka Trobec, Turistično društvo Mengeš junij 2011 u pri" 90-letniku Jožetu ngoliču Jože se je rodil 2. marca 1921, v družini Ingolič, kot enajsti od trinajstih otrok. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju. V gimnaziji je bil njegov profesor brat Anton Ingolič - slovenski pisatelj. Ta ga je tudi vzpodbujal, da je nadaljeval s študijem, čeprav je njegov oče želel, da bi bil mizar. V Mariboru je dokončal trgovsko akademijo, v Beogradu pa višjo ekonomsko šolo. Leta 1941 je bila njihova družina izseljena v Srbijo. Tam se je pridružil partizanom in se je v Slovenijo vrnil šele leta 1945. V Sloveniji je bil najprej v službi kot direktor planske komisije Slovenije, nato član Izvršnega sveta LRS, v Beogradu direktor planske komisije, član Zveznega izvršnega sveta ter zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jugoslavije. Pozneje je kot ambasador služboval v Etiopiji, Jemnu in Kuvajtu. Leta 1982 se je, star 61 let, upokojil. Bil je politik in diplomat in poleg zahtevnih službenih dolžnosti tudi ljubiteljski lovec. Veliko življenja je preživel v tujini in v Ljubljani, približno 30 let. V Ljubljani se je tudi poročil in imel družino. Sin in hči, oba ekonomista, živita s svojima družinama v Ljubljani. Ima tudi štiri vnuke in enega pravnuka. Po smrti žene je nekaj let živel sam, ko pa je spoznal gospo Marinko Kosmatin, tudi vdovo, se je z njo poročil. Sedaj živi v Mengšu že več kot 12 let. Zelo je zadovoljen s svojo drugo ženo, ker lepo skrbi zanj in za njun lepi dom. Na njegov 90. rojstni dan sva ga obiskali Stanka Müller in Majda Trobec, članici odbora RK Mengeš. Zaželeli sva mu, da bi dolgo časa ostal tako čil in zadovoljen s svojim življenjem. Majda Trobec, OO RK Mengeš Obisk iz Kulturno-turističnega društva Ceker Fokovci V soboto, 21. maja, smo pred gasilsko-godbenim domom sprejeli naše prijatelje iz Turističnega društva Ceker Fokovci iz Prekmurja. Turistično društvo Mengeš že kar nekaj časa goji prijateljske stike s tem društvom. Spoznali smo se v letu 2010, na prireditvi Pod mengeško marelo. V istem letu smo jih z upravnim odborom našega društva tudi obiskali. Letos so nam vrnili obisk in zanje smo pripravili celodnevni program ogleda Mengša in okolice. Dobrodošlico in pogostitev z bizgecem, kar naj bi bila tudi naša izvirna turistična ponudba, smo imeli v godbenem domu. Sledil je ogled mengeških znamenitosti. Pred spomenikom Janeza Trdine so nas pričakali učenci Osnovne šole Mengeš z mentorico prof. Ljubico Rožman in nam prikazali del Trdinove poti. Sledil je ogled trgovine Melodija. Na poti v cerkev sv. Mihaela nas je spremljalo prisrčno zvonjenje pritrkovalcev KD Mihaelovega sejma. Gospod Franc Blejc nas je pozdravil in povabil na ogled zvonika. Po ogledu župnijskega doma, kjer smo prisostvovali vaji naših godbenikov, smo si ogledali še cerkev in nato odpeljali do gradu Jablje. V Harmoniji smo se po ogledu tega rekreativnega centra in manjšem prigrizku odpravili v stari del mesta Kamnik in na izvir Kamniške Bistrice. Izlet, ki ga je odlično vodila naša članica, gospa Nika Mušič, smo na veliko zadovoljstvo vseh udeležencev zaključili na Mengeški koči. Zorka Požar Slovenija praznuje -20 let samostojne države Prvi znani zapis v slovenskem jeziku je nastal pred letom 1000, vklesan pa je na spomenikih v Brižinu na Bavarskem. Na enem je zapis, ki se glasi: »Ako bi ded naš ne bil grešil, bi v veke mu bilo živeti, starost bi ga ne prijela, nikoli bi tuge ne imel niti solznega telesa nikdar,« ... in v nadaljevanju »Oni so namreč lačne nasičevali, žejne napajali, bose obuvali, nage odevali, bolnike v božjem imenu obiskovali, zmrzlega ogrevali, tujca pod krove svoje sprejemali, v temnicah v železne verige vklenjene obiskovali in v božjem imenu tolažili.« Torej že pred dobrimi 1000 leti so v pridigi o pokori učili, takrat verjetno še plemena, kako je potrebno ravnati v življenju, da bomo dolgo in dobro živeli. Zgodovina Slovenije v srednjeevropskem prostoru je zelo pestra, kot majhen narod smo bili vseskozi v primežu velikih narodov in državnih zvez, na stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Toda kot narod smo, navkljub težavam in bremenom, preživel in ne klonili. Prve večstrankarske volitve leta 1990 so na novo premešale karte, predstavniki krščanske demokracije na Slovenskem so prevzeli pomembne položaje v izvršilni veji oblasti, ki je leta 1991 ob podpori slovenskega naroda izpeljala osamosvojitev Slovenije iz nekdanje Jugoslavije. Bila je potrebna velika mera odločnosti in poguma. Tudi na občinskem nivoju, takrat še v Krajevni skupnosti Mengeš, je večji del vodstva predstavljal ideje in program krščanske demokracije ter sodeloval v podpori in obrambi osamosvojitve Slovenije, kasneje pa aktivno sodeloval tudi v pripravah za ustanovitev Občine Mengeš, ki je nastala tri leta po osamosvojitvi. V trenutkih prelomnih odločitev smo v preteklosti znali stopiti skupaj, krščanska demokracija pa je imela viden prispevek v teh idejah in udejanjanjih. Rezultate teh odločitev uživamo še danes (plebiscit, osamosvojitev, vstop v EU, NATO, uvedba evra Tudi Občinski odbor N.Si - krščansko ljudske stranke Mengeš na ravni občine ne želi delati politikantstva ali razdorov, saj podpira predloge, ki jih oceni za dobre, za takšne, ki pomenijo prispevek v mozaiku trajnostnega razvoja Občine Mengeš. Stanje duha in ekonomsko stanje v Sloveniji ni rožnato, zato danes marsikdo izmed nas to 20-letnico državnosti obeležuje z globokim razočaranjem in grenkobo v srcu. Kot da je laž postala krepostna vrednota in da je poudarjeni plenilski individualizem ključ za rešitev prihodnjih težav, v katerih se nahaja slovenski narod. Mnogi danes ne vidijo prihodnosti ali pa ne najdejo poti iz vsesplošne apatije, saj ne vidijo opore, na katero se je v težkih časih potrebno zanesti. Občečloveške vrednote, ki so na svetu uveljavljene od nastanka civilizacije, so kot zimzeleno rastje, ki kljub snežni odeji vztraja v svoji zeleni obleki. In te vrednote, ki so jih vklesali na Brižinske spomenike, veljajo in štejejo še danes in so ključ do izhoda iz krize, duhovne in materialne. Zato ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije upamo, da se bodo z vrnitvijo Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke na aktivno prizorišče iskanja in udejanjanja skupnih interesov in koristi v naša življenja vrnile tudi vrednote, saj so nam te v dobri 1500-le-tni zgodovini slovenskega naroda pomagale in bile v oporo, da smo kot Slovenci stali in obstali. Franc Malus, predsednik OO N.Si Mengeš Kaj menijo Mengšani? Kako bi ocenili kulturno udejstvovanje Mengšanov v domačem kraju? Je kulturnih prireditev dovolj? Na kateri ste bili nazadnje prisotni tudi vi? Koncert Mengeške godbe Občina Mengeš podpira kulturne prireditve, še posebej glasbene prireditve, saj je Mengeš glasbeno mesto. Udeležba je kar dobra, moram pa reči, da bi lahko bila boljša. Zadnji kulturni dogodek, ki sem se ga udeležila, je bil koncert Mengeške godbe v okviru slavnostne seje. Koncert je bil kvaliteten in želim si več takih dogodkov. Kar se tiče kulturnih dogodkov v Mengšu, je izbira kar precejšnja, saj se vsak teden kaj dogaja, pa tudi kvaliteta je na nivoju. Vesna Marija Sešek Dobro delovanje kulturnih društev V Občini Mengeš se redno odvija veliko kulturnih dogodkov. Tu ne gre le za prireditve ob različnih praznikih, kot recimo ob občinskem prazniku, ko je slavnostni seji sledil res dober koncert Mengeške godbe. Poleg tega so tu redni koncerti mnogih zborov, ki delujejo na območju naše občine oziroma župnije. Posebej pa bi lahko izpostavil delovanje kulturnih društev, ki z razstavami, simpoziji, predavanji in drugimi prireditvami skrbijo, da lahko Mengšani vedno izbiramo med različnimi kulturnimi dogodki. Matevž Bolta Vse najboljše, Slovenija SDS Zdaj si že prava mladenka. Spomnim se večera tvojega rojstva, takrat sem sedela pred televizorjem in spremljala dvig zastave, razmišljala kje je moj oče - bil eden od mož, ki takrat niso bili doma s svojimi družinami, pač pa so branili našo samostojnost. Takrat smo vsi sanjali sanje o uspešni, samostojni državi. Pa so te sanje, ki smo jih sanjali takrat, danes resničnost ali še vedno sanje? Danes so se trud osamosvojiteljev in naše sanje sprevrgle v moro, ki jo živimo. Zgodovina tvojega rojstva se po dvajsetih letih prireja. Danes je samo po sebi umevno, da si se rodila in da je danes dejstvo, da smo Slovenci takrat dosanjali svoje sanje, sanje ki smo jih sanjali že stoletja. Pa tem še zdaleč ni bilo tako. Za glavne osamosvojitelje se danes proglašajo ljudje, ki so bili v tistem času v tujini ali pa so zelo glasno nasprotovali osamosvojitvi. Država dobrega potenciala in odličnih možnosti pa je danes dežela životarjenja in depresije, kjer moralna načela ne pomenijo nič. Bremeni se malega človeka - človeka, ki je bil pred dvajsetimi leti pripravljen umreti zate. Kako naprej? Bom čez deset, dvajset let še vedno pisala isto? Mar ni čas, da se postavimo zase in za svojo samostojno domovino? Mar ni že čas, da končno res zaživimo in zadihamo v svoji domovini brez pritiska in sence preteklosti? Živimo na prepihu Evrope, v delu, ki nam omogoča izvoz in trgovino s popravki davčne politike, pa bi lahko ponovno privabili investitorje in tako odprli nova delovna mesta ter vlili upanje ljudem, da pa le ni prepozno in da je v tej naši prelepi državi še prihodnost. Sprašujem te, ljuba moja Slovenija, kakšne sanje sanjaš ti zame? Marija Vesna Sešek, predsednica OO SDS Mengeš Kulturnih prireditev je dovolj Kulturnih prireditev je v naši občini dovolj, in sicer več kot v drugih primerljivih občinah. Mengšani smo tradicionalno naklonjeni tako organiziranju kakor tudi udejstvovanju na kulturnih prireditvah. Zasluge za to imajo raznolika kulturna društva, ki delujejo v občini. Pri tem je pomembno, da imamo že skoraj 10 let ustanovljeno Zvezo kulturnih društev, ki prispeva k uspešnemu delovanju društev. Poleg njihove dejavnosti je opazno tudi delovanje "Špas teatra", ki je znan po celi Sloveniji. Nazadnje sem bil prisoten na odlični prireditvi, in sicer na koncertu Mengeške godbe ob Trdinovem dnevu, prazniku Občine Mengeš. Peter Gubanc Občankam in občanom iskreno čestitamo ob 20. rojstnem dnevu naše Slovenije — dnevu državnosti in želimo prijetno praznovanje ob visoko dvignjenih slovenskih zastavah. SDS Občinski odbor SDS Mengeš Pred dvajsetimi leti je Slovenija stopila na samostojno pot. Ta pot naj nas pelje tudi v današnjih časih v narodovo svetlejšo prihodnost. Vsem občankam in občanom čestitamo ob letošnjem prazniku. OO SLS MENGEŠ Vsem občankam, in občanom, čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti. mM LIOTA ZA OBCMO MENGBi Lista za Občino Mengeš Vsem občankam in občanom čestitamo ob 20. obletnici samostojne države Slovenije! OO N.Si Mengeš - krščanske ) ljudska stranka Čestitamo Vam ob 20. obletnici uresničitve tisočletnega sna Slovencev! Po dvajsetih letih je pred nami pravi razvojni izziv — s sposobnostjo, poštenostjo in delavnostjo ga uresničimo! Dan državnosti naj bo obsijan s svetlobo ponosa, vznesenosti in novega upanja. mag. Tomaž Štebe Operativna skupina Civilne iniciative Mengeš in lista AVK v Svetu Občine Mengeš »ZA Alpsko Vodo izpod Krvavca« v Sesti košarkarski turnir Na sončno soboto, 7. maja 2011, se je na Topolskem, v spomladi preurejenem igrišču, odvijal že šesti košarkarski turnir trojk v okviru Občine Mengeš. Letos se je vidno dvignila kakovost in raznolikost udeležencev, saj so se poleg domače ekipe turnirja udeležile tudi košarkarsko prekaljene ekipe iz Ljubljane, ki so vajene trde in disciplinirane igre. Igra se je zaradi malega števila udeleženih ekip odvijala po načinu vsak z vsakim. Kakovost prvouvrščenih ekip je razvidna v dejstvu, da je bila velika razlika med zmagovalnima ekipama v primerjavi s tretjeuvrščeno domačo ekipo. Zmagovalna ekipa iz Ljubljane, United colors (Igor Deškovič, Anže Volovšek, Matej Guček in Matej Jarc), je brez poraza končala turnir in drugouvrščeno ekipo, ki prav tako prihaja iz Ljubljane, Zmagovalne tri ekipe Osama bin Whoo (Marko Sosterič, Miško Kajumov, Primož Skrjanec, Anže Birk), v finalni igri premagala za las. Obe pa sta bili za razred boljši od domače ekipe Čmrljev (Aleš Černivec, Gregor Černivec, Rok Rebolj), ki prvih dveh ekip ni uspela premagati. Besedilo: Aleš Černivec, Sd Topole Foto: Miran Grilc, Sd Topole 20. državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke 7. in 8. maja je namiznoteniška sekcija Športnega društva Partizan Mengeš, pod pokroviteljstvom Občine Mengeš, v Komendi organizirala 20. državno prvenstvo za mladince in mladinke posamezno, dvojice in mešane dvojice. Tekmovanje je uspešno vodilo vodstvo tekmovanja - Tone Gostiša in Jože Mlakar, delegat NTZS, Miro Leskovec, in vrhovni sodnik -mednarodni sodnik Janez Stibrič. Na turnirju je sodilo 21 sodnikov NTS Edigs, za dobro počutje pa sta skrbela redarja in medicinska sestra. Na tekmovanju je nastopilo 46 tekmovalcev in 40 tekmovalk iz 23 slovenskih klubov, v tekmovanju dvojic je v mladinski konkurenci nastopilo 32 dvojic, pri mladinkah 20, v kategoriji mešanih dvojic pa 39. Najboljšo uvrstitev je dosegla Kaja Skok v igri mešanih dvojic, vsi ostali pa so dosegli pričakovane rezultate, saj je večina tekmovalcev šele prvo leto v mladinski konkurenci. Najprej je tekmovanje potekalo po skupinah, najboljša dva pa sta se uvrstila v finalno skupino, kjer je tekmovanje potekalo na izpadanje. Prvi dan je tekmovanje potekalo od 10. do 21. ure, v nedeljo pa so se igrali polfinalni in finalni dvoboji v vseh kategorijah. Po organizacijski plati je tekmovanje odlično uspelo, pokazalo pa se je, da je dvorana v Komendi premajhna, saj smo morali del tribun umakniti, da smo lahko postavil predpisane igralne ringe. Ob odprtju tekmovanja sedaj že nekaj let tradicionalno nastopijo veterani Mengeške godbe, plesalke in plesalci AIA in Folklorna skupina Svoboda Mengeš. Vse prisotne je nagovoril podžupan Občine Mengeš in jim zaželel uspešne tekmovalne rezultate. Po odigrani državni himni pa je odprl tekmovanje. Zahvaljujemo se Občini Mengeš in vsem številnim dona-torjem za finančno pomoč. Zbrana sredstva bomo namenili zagotovitvi še boljših pogojev za delo. Besedilo in foto: Jože Mlakar Ogrevanje pred pričetkom tekmovanja ■¿.i Podžupan Bogo Ropotar odpira državno prvenstvo. Mengšani odlični na TOP 12 Slovenije Na Ptuju je bil 21. in 22. maja 2. TOP turnir Slovenije za člane in članice, na katerem so nastopili Klemen Jazbič, David Orešnik in Andraž Avbelj. Na turnirju nastopijo najbolje uvrščeni na točkovnih lestvicah Namiznoteniške zveze Slovenije. Razdeljeni so v dve jakostni skupini. Sistem tekmovanja je naporen, saj vsak igralec igra z vsakim in tako odigra enajst dvobojev. Klemen Jazbič je tekmoval v 1. jakostni skupini in osvojil 3. do 4. mesto. David Orešnik je v drugi jakostni skupini osvojil zlato medaljo za prvo mesto, Andraž Avbelj pa bronasto medaljo za 3. mesto. David in Andraž na stopničkah To je največji uspeh Mengšanov v članski kategoriji. Uspeh je dopolnila tudi Natalija Lužar, ki je svoje prve uspehe dosegla v našem klubu, sedaj pa tekmuje za NTK Ljubljana, in sicer z osvojitvijo zlate medalje za prvo mesto. Mlaj, Jože Mlakar ZAGI PING ali Mednarodno prvenstvo Zagreba e »malo evropsko prvenstvo za mladino« Od 13. do 15. maja je zagrebški Dom sportova že 58. zapored gostil mlade namiznoteniške igralce in igralke iz evropskih držav Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Francije, Norveške, Albanije, Makedonije, Romunije in Slovenije. Prijavilo se je preko 900 tekmovalcev, ki so merili moči v posamični in ekipni konkurenci. Mladi namiznotenisači iz Mengša so se v prvi polovici maja pospešeno pripravljali za to veliko tekmovanje, ki zaradi svoje številčnosti in kvalitete slovi kot »malo evropsko prvenstvo«. V kategoriji najmlajših kadetov so ekipno in posamezno nastopali: Tim Pavli, Matej Prezelj, Peter Topič, Jan Fink, Žan Stankovič, Tilen Šalja in Bor Rutar. Slednja sta v konkurenci 48. ekip osvojila odlično 5. mesto. Med 206 posamezniki pa so dosegli štiri uvrstitve med 32 najboljših posameznikov. Za mlajše kadete so nastopali: Nejc Erjavec, Rok Hribar in Martin Peterlin. V ekipnem delu so zasedli 17. mesto od 40., v posameznem pa 17. (Nejc) in dvakrat 65. mesto (Rok in Martin) od 182 prijavljenih. Mengeške barve sta zastopala še dva mladinca: Tomaž Prezelj in Žiga Erjavec ter dve mladinki: Kaja Skok in Neža Špenko. Obe ekipi sta se uvrstili v sobotno finalno tekmovanje. Med posameznicami je Kaja dosegla končno 17. mesto in Neža 25. med skupno 38 tekmovalkami. Pri fantih je v močni konkurenci 75 prijavljenih Žigi uspelo doseči 33. in Tomažu 49. mesto. Za 14 perspektivnih igralcev so v odličnem vzdušju in navijaškem duhu skrbeli starši, za vodenje pa z največjo mero požrtvovalnosti in strokovnosti trener David Orešnik. Tridnevno tekmovanje je ponudilo obilo nepozabnih tekem in cilj mengeške odprave je bil dosežen: sodelovati, zmagovati in nabirati izkušnje. Skupaj bomo pridno trenirali še naprej, da se drugo leto vrnemo in naberemo še nekaj pokalov. Bilo nas je dovolj in bili smo dovolj dobri, da so nas opazili Besedilo in foto: David Orešnik 12. pokal Loke v metanju podkev V soboto, 7. maja 2011, smo v ŠD Loka organizirali že dvanajsti pokal Loke v metanju podkev. V prekrasnem vremenu se je zbralo čez 20 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili posamično (člani in članice) ter v dvojicah. Posamična tekmovanja smo odigrali po Bergerjevem sistemu oziroma vsak z vsakim. Najlepše igre so pokazali igralci, ki sodelujejo tudi v medobčinski ligi. Najboljši in najsrečnejši je bil Marjan Vrhovnik (v Loki in bližnji okolici znan tudi kot Zlata roka) in je tudi vodilni po osmih krogih v tekmovanju za najboljšega posameznika lige. Vendar pa mu ni šlo vse tako gladko, saj je izgubil tekmo z »večno drugim« Mitjem Lukanom. Na koncu sta oba imela po en poraz, tako da je odločala boljša razlika v igrah. Prav isto se je zgodilo pri članicah, kjer je svoj prvenec dočakala Andreja Anžlovar, ki je bila ob istem številu točk prav tako boljša po drugem kriteriju (boljša točkovna razlika). V dvojicah je sodelovalo 8 parov (sodelujoče smo žrebali med sabo) po sistemu na izpadanje. Tu sta slavila Martin Ravnikar in Matjaž Anžlovar. Vsi najboljši so bili nagrajeni z lepimi pokali. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka Zmagovalec med člani Marko Adlešič Začela se je nova perioda treningov in tekmovanj na plastiki Naj se pa na kratko vrnem na podelitev priznanj za preteklo sezono, ki so jo priredili 13. maja v Mislinji. Omenim naj, da je bil Jaka Kosec v vseslovenskem pokalu skupno drugi, Rok Ogrinc in David Korošec pa sta bila vsak v svoji kategoriji uvrščena na tretje mesto na regijski ravni. V vmesnem obdobju pa so predstavniki kluba v šoli Mengeš priredili zanimivo predstavitev kluba, načina treninga, opreme in vsega, kar mladež zanima. Predstavljena je bila tudi zgodovina kluba, predvsem pa smučarski skoki kot nadvse atraktiven in zanimiv šport. Predstavitve so se udeležili učenci od tretjega do šestega razreda. Skupno so jih našteli kar 280. Posebno zahvalo za pomoč in sodelovanje pri predstavitvi si zaslužita ravnatelj šole, gospod Burkeljca, pomočnica ravnatelja gospa Pinter in seveda vsi športni pedagogi. Naj tudi jaz na tem mestu povabim vse pogumne fante in dekleta, da se aktivno vključijo v delo, treninge in tekmovanja v najuspešnejšem športnem kolektivu v občini. Najenostavneje je, če prideš v spremstvu enega od staršev v telovadnico Osnovne šole Mengeš, vsak ponedeljek ob 16.30, ko je na programu suhi trening. Smo bili pa v klubu precej zadržani in kar malo razočarani nad izborom in sestavo državnih reprezentanc, ki nas bodo predstavljale na tekmah v mednarodnem merilu. Izbor so opravili novi zvezni trenerji na ravni Smučarske Zveze Slovenije. Tako je bil Matjaž Pungertar, kljub svojim zimskim uspehom v celinskem pokalu, uvrščen le v B-reprezentanco, Jaka Kosec pa je zgolj pridruženi član mladinske ekipe. Z ozirom na njune rezultate smo pričakovali več, a očitno je nekaj mest ponovno dodeljenih dosedanjim članom ekip, s čimer jim vodstvo SZS daje priložnost za minule uvrstitve. Kljub temu upamo, da bosta naša tekmovalca, kakor tudi ostali naši mlajši upi, zavzeto nadaljevala svoje delo, saj verjamemo, da njihov čas še prihaja. Podrobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: skakalni-klub-menges.s5.net. Besedilo: Jože Trplan Foto: Matija Šarc ■JiT.,1 Maj časti Marijo Dogajanje v Župniji Mengeš Minil je mesec maj, za mnoge najlepši mesec v letu, za nas kristjane pa Marijin mesec. Marija je naša mati. Je ženska in zato nam, pevkam noneta Vigred, še posebej blizu. Nekako se v težavah najlažje obrnemo k njej: kot mama k mami, kot ženska k ženski, saj nas bo gotovo znala najbolje razumeti. In v nedeljo, 22. maja, smo se obračali k njej s pesmijo in besedo, posvečeno njej. Vsaka pesem je bila kot molitev - prošnja k njej, zahvala, vzklik veselja ^ V pesmi so molili: otroški pevski zbor Angelčki, Šmarn'ce bend, kvartet MI, nonet Vigred, Mladinski zbor Sv. Mihaela, Mengeški zvon in Mešani zbor Sv. Mihaela. Po končanem koncertu smo se nastopajoči in poslušalci zadržali v atriju župnišča. V sproščenem klepetu in ob obloženi mizi nam je dan kar prehitro minil. To je bil eden tistih dni, ki jih je naredil Gospod. Koncert je omogočila župnija Mengeš, organiziral pa Ženski nonet Vigred. Majda Hribar, Nonet Vigred v Prošnje procesije I. do 30. 6. ob 19.00 Vrtnice pri sveti maši v cerkvi svetega Mihaela. Prebirali bomo o sveti evharistiji in duhovništvu, ki sta vrtnici Jezusovega srca. Kakor imamo v maju šmarnice, ki so posvečene Mariji, tako imamo v juniju vrtnice na čast Srcu Jezusovemu. Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji. Sto let pozneje so jo začeli uvajati pod imenom »vrtnice« tudi pri nas. Po večdesetletni prekinitvi zaradi povojnih razmer so vrtnice v Cerkvi na Slovenskem pred nekaj leti zopet zacvetele. II. 6. 2011 ob 20.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi svetega Mihaela. 12. 6. 2011 ob 10.00 Binkoštna nedelja - Maša za bolnike in srečanje bolnikov v župnijski cerkvi svetega Mihaela. Gost bo lazarist Roman Travar, urednik revije Prijatelj. Po maši druženje in pogostitev pred cerkvijo. V primeru slabega vremena bo druženje v župnijskem domu. V ponedeljek, torek in sredo pred praznikom Gospodovega vnebohoda, ki ga letos praznujemo 2. junija, so prošnji dnevi. V naši župniji so na te dneve tako imenovane prošnje procesije, pri katerih molimo in prosimo za blagoslov dela na polju in vsakega drugega človeškega dela. Z molitvijo litanij vseh svetnikov in rožnega venca smo v zgodnjih jutranjih urah hodili po naših ulicah, mimo polj in sadovnjakov ter prosili blagoslova. Po procesiji je bila maša z nagovorom. Gospod župnik je v nagovoru vsakemu dnevu dal svojo vsebino. Na prvi prošnji dan smo v podružnični cerkvi v Loki prosili, naj bo vsako naše delo posvečeno, pa naj bo to delo v tovarni, delavnici, pisarni, biroju, trgovini, šoli ali pa učenje in študij. Drugi dan smo se zbrali v Grobljah in molili za delo in delavce v Gospodovem vinogradu ter prosili, naj jim pridruži še novih delavcev. Še prav posebej smo molili za blagoslov našega bogoslovca Matevža, ki naj bi že drugo leto imel novo mašo, in sestre Salomeje (Sandre), ki je v noviciatu pri klarisah v Nazarjah. Tretji dan je bila procesija v Mengšu, iz cerkve mimo vežic, po drevoredu in nazaj v cerkev. Prošnje in molitve tega dneva so bile namenjene za blagoslov dela na naših poljih. Sveti Benedikt, ustanovitelj benediktincev, je svojemu redu postavil vodilo: Ora et labora - Moli in delaj! Današnji človek vse preveč računa le na svoje znanje in tehniko, iz vsakodnevnih dogajanja pa vemo, kako včasih, kljub vsej tehniki, znanju, človeškim prizadevanjem in naporu ne uspemo, kot bi želeli. Veliko je stvari, ki niso odvisne le od nas samih. Lepo je, da se tega zavedamo in zato svoje delo izročamo Bogu. Tako so delali naši predniki in tako je prav, da ravnamo tudi danes. V prošnjih dnevih pokažemo, da zaupamo v svoje delo, znanje in tehniko, hkrati pa ponižno priznavamo, da je še nekdo nad nami, ki vsem našim naporom in prizadevanjem daje rast. f " a Besedilo: Anica Skok Foto: A. in J. Skok 18. 6. 2011 ob 08.00 43. romanje invalidov, bolnikov in starejših na Brezje. Odhod avtobusa izpred župnijske cerkve. Avtobus bo ustavil tudi pred Domom počitka. 18. 6. 2011 ob 19.45 Etiopija pri nas doma v Župnijskem domu svetega Mihaela. Prostovoljki Aleksandra Ogrin in Breda Konjar bosta z nami delili izkušnje tritedenskega bivanja v sirotišnici med etiopskimi otroki. 20. 6. 2011 ob 20.30 Večer molitvenih plesov v Župnijskem domu svetega Mihaela. Maša za državo v župnijski cerkvi svetega Mihaela, po maši na samostanskem vrtu posaditev in blagoslov lipe ob 20. obletnici naše države, nato v Župnijskem domu svetega Mihaela koncert narodnih in domovinskih pesmi, ki jih bodo izvajali mladi župnije Mengeš. 26. 6. 2011 ob 08.00 Slovesno praznovanje praznika sv. Rešnjega telesa in krvi v župnijski cerkvi svetega Mihaela. Po maši zunanje praznovanje s procesijo svetega Rešnjega telesa po malem Mengšu. 4. 7. do 28. 08. 2011 Večerne svete maše ob 20. uri. 9. 7. 2011 ob 21.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi svetega Mihaela. f Mengšan Uspešen filmski koncert Mengeške godbe V mesecu maju ima godba veliko vaj in nastopov, ki jih tudi letos ni manjkalo. Najbolj pričakovan pride po navadi ob koncu meseca, saj je za godbo že tradicionalni. Letos smo se odločili, da vas popeljemo v filmski svet in vam zaigramo skladbe iz filmskih uspešnic. V soboto, 28. maja, smo imeli v kulturnem domu v Mengšu v okviru občinskega praznika koncert filmske glasbe, na katerega smo se pripravljali zadnje mesece. Napovedovalca filmskih uspešnic sta bila Urša in Jure Sešek. Najprej sta z godbo Otroški pevski zbor OŠ Mengeš, pod vodstvom Nataše Banko, in Mengeški črički Andreje Polanec Kolenc skupaj zapela pesem Gremo v kino. V skladbi Schindlerjev seznam je glavno vlogo prevzela mlada violinistka Neža Capuder. Nato je sledilo še nekaj tujih filmskih uspešnic, med njimi tudi zelo prepoznavni Pirati s Karibov. Skladbo Cvetje v jeseni je na citrah oplemenitil Tomaž Plahutnik, Ne čakaj na maj pa je odlično zapela godbenica Andreja Marčun. Za konec ni manjkalo nekaj hitrejših ritmov v skladbi Soul Bossa Nova. Če ste nadvse prijeten koncert zamudili ali pa bi se nam radi na filmskem potovanju pridružili še enkrat, ste vljudno vabljeni na ponovitev v soboto, 11. junija 2011, ob 20.30 uri, pred Harmonijo v Mengšu. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. Poglejte tudi na našo spletno stran www.mengeska-godba.si, kjer boste našli nekaj slik in posnetkov z našega koncerta. Maja Keržič, Mengeška godba V nedeljo, 8. maja, je imela godba kar dva nastopa. V čudovitem sončnem jutru smo v Trzinu na Florjanovem sejmu najprej igrali na procesiji do cerkve, kjer je bila maša, nato pa smo imeli na sejemskem prostoru še krajši koncert. Popoldne nas je čakal nov nastop. Igrali smo v Gradežu, kjer smo imeli v vasi koncert. Prijetno druženje se je na žalost predčasno končalo zaradi dežja, ki kar ni hotel ponehati. Četrtek, 19. maja, pa je bil dan, ko je potekala slovesna otvoritev novega prizidka k vrtcu Gobica. Godba je s svojim igranjem popestrila uvod in zaključek, vmes pa so imeli svoj nastop tudi otroci iz vrtca. Mengeš - fotogenična občina Mengeš je čista, urejena in zelo fotogenična občina. Tako je avtor fotografske razstave Mengeš - portret iz zraka, Primož Hieng, med drugim povedal na odprtju razstave, ki so jo pripravili v razstavišču Občine Mengeš, na Slovenski 30. Hieng je dodal, da je vesel, da so se tudi na občini Mengeš odločili, da s fotografskim aparatom ustvarijo podobe občine iz ptičje perspektive. »Mengeška občina ima številne zasebne stanovanjske hiše, nekaj stolpnic, tri gradove, nekaj cerkva in najvišjo točko, Gobavico, kjer je znana in priljubljena Mengeška koča,« je povedal avtor fotografij. »Nekaj je tudi industrijskih objektov, opazil pa sem, da veliko pozornosti namenjajo športnim dejavnostim. Čeprav je občina majhna, se nenehno spreminja in razvija.« Mengeš - portret iz zraka: Cerkev v Loki. Foto: Primož Hieng Mengšan Fotografije iz zraka so bile posnete junija lani, še preden se je začela gradnja mengeške obvoznice, ki bo precej spremenila življenje v mestu. Prav ob fotografiranju iz zraka so bili na delu še arheologi, ki pa na tem območju niso imeli posebne sreče. Ob odprtju razstave je spregovoril tudi župan Franc Jerič. Med drugim je dejal, da je bil zelo prijetno presenečen, ko je videl fotografije Primoža Hienga, ki jih je posnel iz helikopterja Letalske policijske enote s pilotom Matejem Zrimškom. Za ta podvig je avtorju iskreno čestital. Odprtje razstave, ki ga je povezoval podžupan Jože Vahtar, so s svojo glasbo pospremili člani zasedbe Robeldule. Fotografije Mengša iz ptičje perspektive bodo v času uradnih ur na ogled do septembra, v prvem nadstropju občinske stavbe. Janez Novak Foto: Primož Hieng junij 2011 Likovniki spet uspešni Na gradu Štatenberg je do 27. junija 2011 odprta razstava Zlate palete Slovenije za realizem. Tudi na to razstavo se je naše društvo uvrstilo v solidnem številu. Slikarski realizem je ena najstarejših zvrsti likovne umetnosti in prevladujoča v likovnih društvih. Vendar se v posameznih delih čuti vpliv različnih stilov, ki so v sedanjem času priljubljenejši od realizma, kot posledica vplivov mentorjev, trenda, iskanja drugačnosti, morebitni površnosti časa, v katerem živimo. Realizem pomeni prikaz resničnega, edino vodilo je vnos osebnih čustev, tako kot slikar zna in zmore. Priznanja za slikarstvo realizem za leto 2011 so prejeli: Darko Crnkovič, Vlado Fejzič, Ljubomir Kovačevič, Irina Nogra-šek, Milica Tomšič in Barbara Rabič. Barbara Rabič Milica Tomšič: Igra s piščalko. Foto: Milica Tomšič Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekani e Tokrat je bila gostitelj župnija sv. Martina iz Doba in tu je zapelo deset zborov, od tega trije mladinski. Predstavili so se mladinski zbori iz župnij Jarše, Vir in Brdo, otroški zbori pa so bili še iz župnij Dob, Domžale, Mengša, Ihan, Jarše, Brdo in Vrhpolje. Otroški pevski zbor Angelčki iz Mengša nam je ob spremljavi Urške Žnidar na klavirju, Tomaža in Katje Škrlep na kitari in Tine Brvar na flavti ter pod vodstvom Urške Žnidar zapel Franca Gačnika - Mariji in Tee Vindiš Mar-čič - Rad bi bil kot Jezus. Zapeli so še na koncu revije, ob litanijah, skupno z vsemi pevci, in sicer Frančiškove litanije ter prisluhnili šmarnicam o angelčku Sarafinčku in njegovem obisku v bolnišnici. Ob njihovi vsebini je do- mači župnik Jure Ferlež potrkal malce tudi na naša srca in na naš odnos do tistih, ki so v bolnišnici, osamljeni, zapuščeni ... Prelepo popoldansko druženje, ko je zunaj pihal močan veter, ki je prinesel tudi nekaj kapelj dežja, smo zaključili s pogostitvijo v veroučnih prostorih in ob prijetnem klepetu. Drago Juteršek iJ Čeprav majhni po številu pevcev, niso pevci otroškega zbora iz Mengša prav nič zaostajali za številčnejšimi zbori Likovni tabor za otroke OŠ Mengeš Od leve proti desni: Milica Tomšič - mentorica, Miha Jerič, Tim Gonza, Bor Rutar in Dejan Zarič V soboto smo članice Likovnega društva Mengeš z otroki OŠ Mengeš izvedle ustvarjalni tabor. Nanj se je zaradi sočasnih dejavnosti prijavilo le manjše število otrok, so pa bili ti zelo uspešni. Daljši dvodnevni tabor bomo izvedli tudi v jesenskem času. Na tem taboru smo slikali na prava slikarska platna in s pravimi umetniškimi barvami, kar je bilo fantom v neizmerno zadovoljstvo. Začetna delovna vnema ni popustila vse do končanja dela, kar je trajalo debele tri ure. Z nasveti smo mladim ustvarjalcem pomagale skozi zagate slikarskega ustvarjanja in priznati moramo, da smo bili na koncu vsi zadovoljni. Na slikarskem taboru so sodelovali: Miha Jerič, Bor Rutar, Dejan Zarič in Tim Gonza. Mentorstvo je prevzela Milica Tomšič s sodelavkami: Ino Malus, Moniko Zabret in Barbaro Rabič. Milica Tomšič Primožev večer, kakršnega še ni bilo Prva junijska sobota je ponovno postregla s prekrasnim večerom v loški cerkvici ob praznovanju zavetnika sv. Primoža. Kulturno društvo Antona Lobode je že 17. zapored pripravilo Primožev večer, ki je bil letos lokalno obarvan, saj sta ga sooblikovala dva domača zbora, OPZ Lastovke in Pevska skupina Rž. Čeprav nam vreme pred začetkom koncerta ni bilo ravno naklonjeno, je bila prireditev lepo obiskana in žal je lahko tistim, ki so ostali doma. Zamudili so glasbeni večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. prepeva in neguje slovensko ljudsko in umetno pesem pod mentorstvom Barbare Justin. Njihov program je zajemal štiri pesmi - Ena ptička, Planike, Ko čutiš to in Ti si moja ljubezen - in bili so nagrajeni z lepim aplavzom. S premiernim koncertom pa se nam je predstavila pred dobrega pol leta ustanovljena Pevska skupina Rž, ki jo vodi Andrej Ropas, donedavni član Slovenskega okteta. To je bil nastop, ki ne bo pozabljen. Kljub kratkemu stažu skupnega dela je bil njihov nastop po mnenju obiskovalcev in poznavalcev tega žanra vrhunski. Toliko zadovoljstva na obrazih občinstva, ploskanja in odobravanja, mislim, da kar zahtevne publike, še ni bil deležen nihče v 17-letni zgodovini naše prireditve. Večernica, Pa se sliš', Dečva, poglej me prav, Nocoj pa, oh nocoj, So še rož'ce u hart'lnu žavovale, Pozimi pa rožice ne cveto, Venci veili, Čej so tiste st'zdice, Mrzel veter tebe žene, Rož, Podju-na, Zila, Pesem o rojstvu in Slovenska dežela so bile ljudem tako znane in tako blizu, da so zraven tudi prepevali in uživali v prečudovitem večeru. Ob koncu prireditve, ki je zaradi navdušenja kar ni hotelo biti konec, se je nastopajočim zahvalila predsednica KD Antona Lobode in predsednica ZKD Občine Mengeš Nataša Vrhovnik Jerič, ki je poleg šopkov pevovod-jem in voditeljici podelila monografijo o Janku Testenu vsem nastopajočim. Seveda pa preden smo se prijetno razpoloženi razšli, ni manjkal tradicionalni Angelček, ki smo ga družno zapeli ob dobrotah loških gospodinj pod milim nebom. Jože Brojan Pevska skupina Rž je s svojim nastopom navdušila občinstvo Za uvod v prekrasen večer so poskrbele mengeške pritrko-valke - Francka, Joži in Irena, ki so s pesmijo zvonov vabile k pobožnosti in slavju. Ko je v zvoniku odbila 19. ura, se je v čast loškega patrona začela sv. maša, ki jo je daroval dr. Bogdan Dolenc, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in trzinski duhovni pomočnik. V pridigi je poudaril pomen praznovanja in skrb domačinov za ohranjanje tega izročila. Po sv. maši nas je v glasbeni svet zborovskega petja popeljala voditeljica Maruša Loboda. Najprej se nam je predstavil Otroški pevski zbor Lastovke, ki že peto leto ustvarja, Na poti zgodovine in kulture otroške folklorne skupine Mengeš v Višegradu "Na začetku vseh stez in poti, v jedru same misli o njih, stoji ostra in neizbrisljiva pot, ki sem jo prvič prehodil. Bilo je to v Višegradu so besede Iva Andrica (1892-1975). Pot Mehmed paše Sokolovica nas pelje od male vasi Sokolovici v bližini Višegrada. Od tu je bil mali Bajica Sokolovic na silo odpeljan v Istanbul, da bi postal janičar. Tam je dobil ime Mehmed, vzgojen v islamu in vpisan v vojaško šolo. Hitro je napredoval v vojni in politični službi in na vrhuncu svoje slave postane veliki vezir otomanskega cesarstva. Višegrajski ples Naše potovanje se je začelo 12. maja 2011, ob 5.30. Zbrali smo se pred kulturnim domom, srečno pot nam je prišel zaželeti gospod župan, Franc Jerič. Med potjo smo se ustavili v Sarajevu, na znameniti Baščaršiji, in po 13 urah vožnje zagledali naš cilj. ^Ko smo stopili iz avtobusa, smo bili veseli, da zopet vidimo svoje prijatelje. Naslednji dan smo se odpravili v Srbijo. Tam smo se dve uri in pol peljali z vlakom, ki mu je ime Ciro. Potem smo odšli v vas slavnega Emirja 'Kustorice, zgrajeno iz samih lesenih hiš. N a poti domov smo se ustavili še v samostanu Dobrun. Tega večera pa še ni bilo konec. Pri eni od naših hiš so se nam pridružili Makedonci, nato pa še otroci iz Višegrada. Skupaj smo se naučili plesati njihov ples. Naslednji dan smo se zbudile razigrane, saj je bil pred nami nastop. Zala Svete, 4. b Na stara leta se je hotel prikloniti svojemu rojstnemu kraju in se je odločil, da bo zgradil veliki kamniti most, ki je bil dokončan leta 1571. Danes most velja za veliko kulturno znamenitost, leta 2007 je bil uvrščen v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Življenjska pot pisatelja Ivo Andrica je malega dečka pripeljala v Višegrad, kjer se je naučil pisati in kjer je tudi končal osnovno šolo. Zahvaljujoč romanu Na Drini cupri-ja je postal Višegrad svetovno razpoznaven, leta 1961 pa je za to delo prejel Nobelovo nagrado za književnost. Tudi mi smo se podali na pot otroške folklorne skupine iz Mengša proti Višegradu, ki se nam bo zagotovo zasidrala globoko v naša srca. Našo pot smo zaključili z mislijo: "Da boš lahko razumel kulturo drugih narodov, se moraš najprej naučiti spoštovati svojo lastno". Zato se skupaj z mladimi folkloristi s ponosom trudimo spoznavati to našo bogato slovensko dediščino, ki je živela z našimi predniki pred sto in več leti. Hvala vsem, ki ste nas podprli in pomagali pri organizaciji gostovanja - Osnovni šoli Mengeš, Občini Mengeš, KUD Svoboda Mengeš, Zvezi kulturnih društev Občine Mengeš, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Domžale ter Čebelarstvu Blejec za darila. Boštjan Svete Pe esem, vse do d loma Po zajtrku smo imeli najprej vajo, nato pa sta šla naš učitelj ter podžupan cMengša na sprejem k županu ^Višegrada. Tam je naš podžupan govoril slovenski jezik in prav vse države so ga razumele. Okoli 14. ure smo se zbrali na mostu in odšli v povorki do telovadnice, kjer je bilo vse lepo pripravljeno za nastope folklornih skupin iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne gore in nas iz Slovenije. ^^ nedeljo zjutraj je bilo na vrsti slovo od naših prijateljev. Med vožnjo domov smo se tako smejali, da smo bili rdeči kot paradižniki. Smejali smo se še in še in še in še. Ko smo prišli čez mejo v Slovenijo, smo prepevali slovenske pesmi, kot so: Slovenija, od kod lepote tvoje, Za Slovenijo živim^ ¡Kmalu smo prispeli v naš kraj, v Mengeš, se poslovili od šoferja in se mu zahvalili za vožnjo ter da smo srečno in varno prispeli. Jerca Potočnik, 4. b VELIKI MENGSANI J K \ Ljudevit Merčun v mlajših letih. Slika je verjetno nastala v času študija na Dunaju ali v času dela v Splošni bolnišnici Maribor. Zdravnik prof. dr. Ljudevit Merčun 18. avgusta 1900 se je v Mengšu, v hiši na današnji Prešernovi cesti 10, rodil zdravnik internist, prof. dr. Ljudevit Merčun. Ker se je družina zaradi očetovih službenih obveznosti preselila na Štajersko, je klasično gimnazijo končal leta 1919 v Mariboru. Merčunovi so bila zavedna družina in tako se je Ljudevit odločil za študij medicine v Ljubljani, na takrat novo ustanovljeni in nepopolni Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je eden prvih študentov medicine na tej fakulteti v okviru Univerze v Ljubljani. Po opravljenem prvem rigorozu se je prepisal na Medicinsko fakulteto na Dunaju. V dokumentih te fakultete je zabeleženo, da je promoviral 15. maja 1925. Kot mlad zdravnik in zaveden Slovenec se je po uspešno končanem študiju vrnil v Maribor k družini. V Mariboru se je tudi zaposlil kot pripravnik na internem oddelku Splošne bolnišnice Maribor. Tam je postal sekundarij, nato pa si je leta 1927, zaradi potrebe po novih znanjih in izzivih, poiskal zaposlitev na ljubljanski interni kliniki. Po treh letih je postal asistent in leta 1937 primarij. Želja po znanju ga je vodila po različnih internih klinikah: na Dunaj, v Berlin, Pariz in London. Na teh klinikah je videl, kako se je takrat zdravila sladkorna bolezen, saj obstaja zelo malo podatkov o tem, kako se je ta v tem času zdravila pri nas. Med svojim delom se je posvečal predvsem endokri-nologiji, boleznim presnove, med njimi še posebej sladkorni bolezni. V preučevanju sladkorne bolezni je opravljal pionirsko delo v Sloveniji in s tem tudi v tedanji Jugoslaviji. S tem je postavil temelje moderni diabetologiji v Sloveniji. Natančno je proučeval tudi dietetiko. Poleg raziskav presnove se je ukvarjal s prenosom in etiologijo akutnega epidemičnega hepatitisa. Njegov tedanji predstojnik, prof. h. c. dr. Ivan Jenko, je kmalu spoznal, da je zelo sposoben in predan poklicu, zato mu je puščal proste roke in tako spodbujal njegovo ustvarjalnost. Po osvoboditvi leta 1945 in ustanovitvi popolne Medicinske fakultete v Ljubljani je Ljudevit Merčun postal izredni profesor za interno medicino (predaval je poglavja iz endokrinologije, metabolizma in gastroenterologije) ter desna roka novega predstojnika, akademika prof. dr. Igorja Tavčarja. Skupaj z njim je tudi pisal učbenike za interno medicino, ki so bili v uporabi vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je prvi predsednik Internistične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, nekaj časa pa je ob rednem delu na interni kliniki bil tudi predstojnik pediatrične in infekcijske klinike. Prof. dr. Ljudevit Merčun je bil pobudnik za ustanovitev ambulant za sladkorne bolnike, sprva v Ljubljani, nato pa po celotni Sloveniji. Ustanovil je dietetično in diabetično kuhinjo v ljubljanski bolnišnici, kjer je še pred vojno prirejal tečaje za Hiša na Prešernovi cesti, kjer se je rodil Ljudevit Merčun sestre, bolničarje in drugo osebje. Toda Ljudevit Merčun ni ostal le pri predavanjih. Zavedal se je, da lahko znanje hitreje in uspešneje širi prek objav strokovnih člankov in knjig. Zato je prvi priročnik Prehrana v zdravju in bolezni objavil že v samozaložbi leta 1939, poleg tega pa še pet učbenikov skupaj s prof. dr. Igorjem Tavčarjem: Klinika želodca in črevesja (1947), Klinika presnove (1948), Klinika endokrinih žlez (1948), Klinika pljuč (1948) in Klinika prehrane (1952). Njegovi študentje se ga spominjajo kot izjemno strokovno razgledanega predavatelja, človeško dobrega, očetovsko razu-mevajočega in predanega učitelja. Njegova predavanja so bila privlačna tako za študente kot za specializante, ker je med predavatelji izstopal po nazornosti in praktični uporabnosti za hospitalno-klinično in ambulantno prakso. Zelo radi so ga imeli tudi njegovi bolniki. 20. junija leta 1954 ga je v prisotnosti hčere Nine v pogorju Storžiča prizadela kap, kateri je tudi podlegel. Prezgodnja smrt je prekinila izjemno ustvarjalno pot prof. dr. Ljudevita Mer-čuna, prvovrstnega slovenskega internista, enega naših prvih endokrinologov in začetnika diabetologije. Tako tudi ni dočakal ustanovitve Društva diabetikov Slovenije oktobra 1956, katerega pobudnik je bil skupaj z nekaterimi drugimi diabetologi. Občina Mengeš je ob stoletnici rojstva prof. dr. Ljudevitu Mer-čunu na rojstni hiši postavila spominsko ploščo, ki sta jo svečano odprla tedanji minister za zdravje Republike Slovenije dr. Andrej Bručan in župan Mengša mag. Tomaž Štebe. Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo diabetikov Slovenije Tržič pa vsako leto v mesecu juniju organizirata spominski Mer-čunov pohod od Koče pod Storžičem do mesta, kjer je leta 1954 preminil prof. dr. Ljudevit Merčun. Na tem mestu je bila leta 2004, ob petdesetletnici njegove smrti, postavljena tudi spominska plošča. V prvem zakonu so se prof. dr. Ljudevitu Merčunu rodili trije otroci, hčerki Dagmar in Nina ter sin Janez. Štiri mesece po rojstvu sina Janeza je soproga umrla, tako da mu je otroke pomagala vzgajati druga žena. V tem zakonu sta se jima rodila Spominska plošča na rojstni hiši, odprta ob stoletnici rojstva Ljudevita Merčuna sin Andrej (zdravnik v Bolnišnici Valdoltra), ki je tragično preminil v prometni nesreči leta 1983, in hčerka Maja. Vseh pet otrok je bilo deležnih klasičnega šolanja. Pri Merčunovih nista bila tuja niti posluh do klasične literature in glasbe. Tako je bilo tudi učenje tujih jezikov sestavni del popotnice za boljši svet, saj so vsi otroci naredili uspešne kariere. Merčunovi so bili vedno zavedni Slovenci in tako jim v času starega režima ni bilo vedno lahko. Sin Janez je bil leta 1952 zaradi političnih vzrokov obsojen in je prebil leto in pol v mariborskem zaporu ter je pozneje diplomiral v Beogradu, ker so mu v Sloveniji onemogočili dokončanje šolanja. Leta 1964 pa sta s soprogo legalno emigrirala v Švico. Izjemna človeška, zdravniška, raziskovalna in pedagoška pot prof. dr. Ljudevita Merčuna nam nalaga častno dolžnost, da se ga nenehno spominjamo kot izjemnega internista, endokrino-loga in vzgojitelja mladih zdravnikov, pa tudi kot pomembnega pisca učbenikov za študente ljubljanske medicinske fakultete. Razgovori z njegovimi bolniki povedo, kako blag in tenkočuten zdravnik je bil, kako se je znal poglobiti v življenje in bolezen svojih varovancev in kako velik je bil njegov etični čut. Kruta usoda mu je namenila le kratko življenje. Odšel je veliko prezgodaj, da bi lahko izpolnil svoje strokovno, znanstveno in pedagoško poslanstvo. Toliko nedokončanega je ostalo ob sicer zelo uspešnem ustvarjalnem opusu. Tako tudi letos Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo diabetikov Tržič organizirata tradicionalni Merčunov pohod, ki bo v soboto, 18. junija. Kot vsako leto bo potekal od Koče pod Storžičem v več smereh, ena tudi do spominske plošče, kjer je leta 1954 preminil prof. dr. Ljudevit Merčun, katerega življenjski in strokovni moto je razviden iz njegove misli: »Poglej prste, vidiš, da je vsak drugačen, prav taki smo ljudje, niti dva človeka nista enaka, s tem ti mislim povedati, da vsaki sladkorni bolnik je drugačen in zato mora biti vsak bolnik tudi zdravnik zase.« Besedilo in foto: Štefan Markovič Del udeležencev Merčunovega pohoda leta 2008. V ospredju je Maja Merčun, najmlajša hči Ljudevita Merčuna (šesta z leve). ccvirkovka Med praznične stare mengeške jedi spada tudi ocvirkovka, ki jo poznajo marsikje po Sloveniji. Toda naša ima določene značilnosti, ki jo ločijo od drugih. Prijazna gospodinja iz Loke je za nas spekla pravo ocvirkovko in jo ponudila skupaj z rdečim vinom cabernet sauvignon. Od svoje stare mame Francke je dobila recept, ki se prenaša iz generacijo v generacijo. Stara mama vse sestavine uporablja po občutku in praksi, a je njena ocvirkovka vseeno najboljša na svetu, pravi gospodinja. Malce težje pa je povzeti recept, ki je brez podanih količin žal neuporaben. Priprava Najprej pripravimo testo. V večjo skledo damo moko. Vanjo naredimo jamico in vlijemo toplo mleko, kvas in sladkor. Sestavine zagrebemo in pustimo vzhajati 2 minuti. Na rob posode z moko nasujemo sol. Vse skupaj zmešamo in zgnetemo, dokler testo ne postane gladko in se loči od posode in rok. Testo pustimo vzhajati 20 do 30 minut. Vzhajano testo vzamemo iz sklede in ga razvaljamo na debelino enega centimetra. Površino namažemo s kislo smetano. Nanjo raztresemo pogrete in zdrobljene ocvirke in koščke narezane suhe klobase. Testo z nadevom zvijemo v rolado s pomočjo prta. Rolado položimo v pekač in jo pokrijemo. Pustimo vzhajati 10 minut. Nato testo na več mestih večkrat prebodemo z vilico. Tako omogočimo enakomerno pečenje. Pekač damo v razgreto pečico in približno eno uro pečemo na 200 stopinjah. Ko je ocvirkovka pečena, jo narezano na rezine ponudimo z rdečim vinom. Sestavine (za 8 oseb): Testo: 1 kg moke ^ l mleka 5 dkg kvasa 1 žlička sladkorja 1 žlička soli 7 dkg masla ali olivnega olja 3 rumenjaki Nadev: 1 kisla smetana 22 dkg ocvirkov 1 žlička drobtin 1 suha klobasa .r ^ i t ■. \ \ - NATEČAJ Predstavite svojo najljubšo jed! Vabimo vas, da se pridružite natečaju Moja najljubša jed. Pokličite nas in pri vas bomo poskusili, poslikali vašo spe-cialiteto in objavili recept v Mengšanu. Veseli bomo tudi tradicionalnih jedi, ki so povezane z Mengšem in okolico. Na koncu leta bomo razglasili najzanimivejši recept in ga nagradili. Vašo jed lahko prijavite na tel.: 041/490-844 ali mengsan@menges.si. \ Zahvala Letošnje leto je še posebej namenjeno dobrodelnosti. Ne gre le za dobrodelnost, izrečeno v besedah ali napisano na listu papirja, ampak za konkretno pomoč človeku v stiski, katere je bil deležen g. Lukan iz Mengša. G. Lukan je v začetku letošnjega leta s strani lastnika stanovanja prejel sodbo za izselitev zaradi neprimerne rabe stanovanja. Glede na to, da Center za socialno delo Domžale že dolgo časa pozna omenjenega in je seznanjen z njegovo težko življenjsko situacijo, smo se skupaj s Župnijsko Karitas Mengeš odločili, da mu pomagamo, da ostane v stanovanju, v katerem živi že zelo dolgo časa in mu predstavlja dom, neodvisnost ter samostojnost. Z delom v stanovanju smo pričeli tako, da smo za g. Lukana poiskali začasno namestitev. Sprejele so ga sestre Misijonarke ljubezni v Ljubljani, ki so mu nudile brezplačno hrano ter bivanje in se jim za njihovo pomoč iskreno zahvaljujemo. V dveh mesecih intenzivnega in požrtvovalnega dela je stanovanje popolnoma obnovljeno in na novo opremljeno. Delo so opravljali prostovoljci kot tudi zunanji občasni prostovoljci Župnijske Karitas Mengeš ter posameznika, ki sta opravljala delo v splošno korist. Stanovanje je bilo potrebno najprej izprazniti. Občina Mengeš je krila stroške prevoza in odvoza kontejnerja, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Hvala občanoma za vse opravljene ure, prevožene kilometre, nesebično pomoč in dobro voljo ter delo, ki sta ga opravila v okviru opravljanja dela v splošno korist. Zahvala velja tudi gospodu župniku v Mengšu, ki nam je do-brovoljno odstopil prostor za začasno skladišče za shranitev vrednih predmetov iz stanovanja g. Lukana ter pripeljanega pohištva, ki so ga prijazno podarili dobri ljudje. Hvala tudi Rdečemu Križu Mengeš za finančno pomoč. Levji delež dela pa so seveda opravili prostovoljci ter zunanji občasni prostovoljci Župnijske Karitas Mengeš. Sodelovali so pri izpraznitvi stanovanja in odvozu. Vsa ostala dela, ki so se opravljala po tem, ko je bilo stanovanje že izpraznjeno, so dejansko opravili prav prostovoljci Župnijske Karitas Mengeš ter njeni občasni zunanji sodelavci. Stanovanje so popolnoma očistili, skrbeli so, da so v stanovanje nemoteno prihajali mojstri, ki so na novo položili ploščice, tla v dnevni sobi, kuhinji in predsobi, poskrbeli za montažo pohištva, popravilo vodovodnih inštalacij, napeljave električne energije, zamenjavo okenske police, nabavo gospodinjskih aparatov, kot so hladilnik, štedilnik ter bojler, in druga hišna dela. Seveda so poskrbeli tudi za prevoz pohištva in ostale opreme od darovalcev do skladišča in od tam v stanovanje. Opravljali so vlogo koordinatorja in telefonista, da je delo potekalo nemoteno in usklajeno ter finančno podprli celoten projekt. Brez njih tega ne bi zmogli. Ob pisanju te zahvale nam zmanjka besed, s katerimi bi se radi zahvalili vsem in za vse, kar ste storili v teh dveh mesecih. Vsak od vas je pripomogel k izpolnitvi zastavljenega in brez vseh vas nam resnično ne bi uspelo. Hvala vam za vse vaše ure, ki so se včasih zavlekle dolgo v noč, telefonske klice, ki ste jih opravili, prevožene kilometre, finančno pomoč, čas in delo, ki ste ga opravljale in opravljali v želji, da pomagate človeku v stiski. Prisrčna hvala vam za vašo nesebično pomoč, potrpežljivost, dobro voljo in zgled nam vsem, da je prostovoljstvo res živo in dejavno ter v današnji družbi še kako potrebno, še večje pa je sporočilo vsem, ki so potrebni pomoči in sicer, da se zavedajo, da niso sami. G. Lukanu ste tako prižgali novo iskro - ostal bo v stanovanju, ki mu pomeni dom, neodvisnost in samostojnost. Še enkrat iskrena hvala, da je ta iskra zaža-rela v njegovih očeh. Albert Einstein pravi: »Naj bodo dobri in pošteni ljudje še tako brez moči, je samo zaradi njih življenje vredno življenja.« Prav s temi besedami bi se vam radi še enkrat zahvalili in poudarili, da je prostovoljno delo v Občini Mengeš neprecenljivo in udejanjeno v pravem pomenu besede, kar gre velika zasluga prav Župnijski Karitas Mengeš, njenim prostovoljcem in zunanjim občasnim sodelavcem. Za vse smo vam tako mi, kot tudi g. Lukan, iskreno hvaležni. Marta Hočevar, univ. dipl. soc. del., CSD Domžale Ureditev cestišča, prometne signalizacije in kanalizacije na koncu Testenove Ponovno pišem, da opozorim na problem ureditve križišča na koncu Testenove ulice. Križišče je neurejeno, saj nima pasu za zavijanje na levo - na Testenovo ulico, prav tako ni ne pločnika ne kolesarske steze vsaj do križišča z Grajsko cesto v Trzinu. Prav tako ni označenega prehoda za pešce vse od bivšega Jan bara v Trzinu. Cesta je zelo prometna, naj poudarim, da je na tem odseku omejitev hitrosti 70km/h, kar je popolnoma nesprejemljivo, saj je to še vedno naselje. V jutranjih konicah je vključitev na glavno cesto s Testenove skorajda nemogoča oziroma skrajno nevarna, kar se bo z zgraditvijo obvoznice mimo Mengša še poslabšalo, podobno velja tudi ob popoldanskih konicah pri zavijanju na Testenovo. Zato sprašujem, kakšna rešitev je predvidena za ta odsek, kajti obvoznica je rešitev za Mengeš, kar pa se tiče Loke, zadevo prometno zelo poslabšuje, saj se bodo hitrosti, in prav tako količina prometa, povečale, da ne omenjam neustrezne ureditve za kolesarje in divjad, kar pa je tema kakšnega od prispevkov v prihodnosti. Kanalizacijo za tri hiše na koncu Testenove »gradijo« že od leta 1985, naprej pa je še vedno niso zgradili. No, sedaj je menda v letnem načrtu, vendar mislim, da morajo lastniki teh hiš in tudi vsi lastniki zemljišč, po katerih bo gradnja potekala, vsaj okvirno izvedeti, kdaj bo ta gradnja potekala, če sploh, in kakšna finančna sredstva bodo potrebna za priključek na kanalizacijo. Morda je to znak, da to ne bo realizirano še kar nekaj časa. Še eno vprašanje, ki mi ga je zastavil eden od znancev iz Mengša. V Mengšu so oziroma še gradijo stanovanja med Slovensko cesto in Zavrtmi - na področju stare pivnice. Pri delih je bilo deloma poškodovano cestišče in tudi pločnik na Zavrteh. Res je izvajalec deloma popravil nastalo škodo, vendar je namesto robnikov iz granita, ki so bili so razmeroma novi in nepoškodovani, vgradil navadne betonske. Zakaj je temu tako in kje so sedaj ti, še popolnoma uporabni, granitni robniki? Aleksander Sešek Drage občanke, spoštovani občani! Mnogi iz Velikega Mengša, ki smo se dolga leta sprehajali po »zgornjem« drevoredu, smo bili močno ogorčeni, ko je bil najprej zaprt vhod med nekdanjo Zoro in Semesedikami. Ampak ker je tu šlo za zasebno zemljišče, smo se nekako sprijaznili s tem. Ponovno pa smo bili močno presenečeni, ko je podjetje Izolit, ki se sicer ukvarja z izobraževalno literaturo, predvsem za devetletko, dobesedno ogradilo svojo, pri tem pa še nekaj državne zemlje. Mnogi, ki smo vse svoje življenje hodili po drevoredu, smo bili močno presenečeni, da nam lahko tako enostavno nekdo zapre drevored, ki niti ni njegova last. In tako smo bili prikrajšani za še eno pot, ki je nekdaj bogatila naš kraj. Poleg tega tu ne gre le za še eno zagrajeno pot. Območje, ki je sedaj močno nasuto in dvignjeno, je bilo tudi poplavno območje Pšate. Sedaj, ko tega ni več, in v primeru velike vode, ta ne bo izbirala novega travnika, ampak si bo utrla pot, kjer jo bo lahko. In eden izmed objektov, ki je na tej poti, je tudi Vrtec Mengeš, enota Gobica. Srčno upam, da do tega ne bo prišlo in so moje skrbi odveč. Ampak ob takšnem razvijanju dogodkov se človek resnično vpraša, ali je napredek res koristen. Sicer si je nastalo situacijo ogledala tudi inšpekcija, katere odgovor se še čaka. Ampak če si nekdo ogradi državno zemljo, se lahko vprašamo, kolikšno pozornost bo namenil poročilu inšpekcije, ko bo to prišlo. Matevž Bolta oblazinjeno pohištvo M: 051/ 877 920 info@groseU.si Koledar prireditev v Občini Mengeš - junij, julij 2011 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR junij 10.-12.6. 2011 17.00 PROPAGANDNI TABOR Pred OŠ Mengeš Društvo tabornikov RUP Mengeš junij 11.6.2011 10.00 SPREHOD OB PŠATI - GALERIJA NA PROSTEM Drevored v Športnem parku Mengeš Likovno društvo Mengeš junij 11.6.2011 9.00 DRUŽINSKI PING-PONG Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš junij 11.6.2011 9.30 TENIŠKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA MENGŠANI - NEMENGŠANI Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš junij 11.6.2011 13.00 TEKMOVANJE V VLEČENJU B-TLAČNEGA VODA V Topolah PGD Topole junij 11.6.2011 10.00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI IN BALINARSKI TURNIR V DVOJICAH Športni park Loka pri Mengšu ŠD Loka pri Mengšu junij 17. in 18.6.2011 15.00 in 8.30 ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V TENISU Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš junij 17.6.2011 20.00 LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA Grad Jablje Mešani pevski zbor SVOBODA junij 18.6.2011 10.00 TEKMOVANJE SKATERJEV (GAME OF SKATE) IN PREDSTAVITEV GLASBENE SKUPINE Športni park Mengeš ŠD Urban folk junij 18.6.2011 10.00 SREČANJE NA VASI - SLIKARSKI EX TEMPORE Kmetija Skok v Loki pri Mengšu Likovno društvo Mengeš junij 18.6.2011 14.00 24. MEDDRUŠTVENO ČLANSKO TEKMOVANJE ZA POKAL LOKE Športni park Loka pri Mengšu Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu junij 18.6.2011 14.00 OBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE MENGEŠ 2011 ZA ČLANICE IN ČLANE Športni park Loka pri Mengšu Gasilska zveza Mengeš junij 18.6.2011 19.00 GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM SAŠA AVSENIKA Športni park Loka pri Mengšu Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu junij 23.6.2011 21.00 KRES V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI Športni park Mengeš KD Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš junij 24.6.2011 19.00 20. OBLETNICA DRŽAVNOSTI SLOVENIJE Pri GASILSKO-GODBENEM domu v Mengšu Občina Mengeš in OZVVS julij 1.7.2011 20.00 KONCERT KD MIHAELOV SEJEM OB 5. OBLETNICI DELOVANJA HARMONIKARJEV IN ANSAMBLA KOSCI Grad Jablje Kd Mihaelov sejem julij 17.-24.7. 2011 10.00 LETNI TABOR Pred GD Mengeš Društvo tabornikov RUP Mengeš Koledar prireditev do konca leta 2011 je objavljen na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si, pod rubriko "aktualno". Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil in odšel k Bogu naš dragi oče, brat, dedi, stric in tast Miroslav Posavec Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, darovane sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za ganljivo Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga boste, tako kot mi, pogrešali. Sinova Mirko in Roman z družinama POLETNI PLANINSKI TABOR NA BOVŠKEM 2011 30. julij-7. avgust 2011 Tudi letošnje poletje nas čaka družba planinskih vodnikov in preživljanje počitnic nekoliko drugače, v naravi brez sten in vsakdanjih nepotrebnih težav. Spomnimo se Soče, Triglavskega narodnega parka, Koritnice, Kanina, ja, prav ste uganili - letošnji tabor preko tedna se bo odvijal v Bovcu! In priključite se nam, stalni ali novi, saj bomo skupaj spoznali, da drži trditev domačinov, ko pravijo, da je Bovško čudolepa pokrajina, polna navdiha. Kje in kdaj bo tabor? Letos bomo taborili na Bovškem in to od sobote, 30. julija, do nedelje, 7. avgusta 2011. Kaj bomo na taboru delali? Vsak dan se bomo odpravili na turo v okolici tabornega prostora. Kadar tura ne bo prezahtevna, ali pa če nam bo ponagajal dež, bomo dan zapolnili s čim zanimivim, zabavnim in poučnim. Po dolgem in počez bomo spoznavali Bovško, z ogledi ali naravnih znamenitosti ali kulturne dediščine, kot na primer z obiskom muzeja. Dan bo še bolj pester, zato ne bomo pozabili na popoldanske aktivnosti: plezalni vrtec, plavanje, ustvarjalne igre, športne igre in turnirji, družabne in zabavne igre itd. En dan, nekje v sredini tedna, je namenjen počitku, ko se bomo učili o orientaciji v naravi, gorskem svetu, prvi pomoči, varovanju v gorah, nato pa izvedli še orientacijski tek po skupinah! Vsak večer, če nam bo vreme to dopuščalo, nas bo spremljal večerni ogenj in trenutke pred spanjem bomo popestrili s kakšnimi družabnimi igrami in petjem ob spremljavi kitare. Komu je tabor namenjen? Pridruži naj se nam vsak, ki bi poletni teden rad preživel nekoliko drugače in bolj sproščeno - na prostem v planinskem svetu, ki ima rad naravo in mu je planinstvo v veselje! Ali na tabor lahko pridem s starši? Otroci, mlajši od 8 let, naj pridejo s starši oz. drugo odgovorno osebo, tudi starejši lahko pridejo s starši in starši lahko pridejo brez otrok! Kako je s hrano? Za tople obroke v taboru in malice na turah bo poskrbljeno. Hrane bo dovolj in dobra bo, predvsem za utrujene planince, jedli pa bomo iz posod in s priborom, ki jih bomo prinesli s seboj. Kje bomo pa spali? Spali bomo v šotorih, za katere bo poskrbljeno (šotor lahko prineseš tudi sam), obvezno pa imej s seboj toplo spalno vrečo (lahko še dodatno odejo) in spalno podlago. Ostale informacije pri Gašperju, tel.: 031/622-757, Boštjanu, tel.: 041/602296 ali Niki, tel.: 041/325-456 in na spletni strani www.pd-menges.si. Prijave pobiramo do 29. junija 2011, ko bo ob 19. uri na Mengeški koči informativni sestanek. Prijavi se čim prej, da si zagotoviš svoj prostor! Veselimo se novih doživetij v tvoji družbi in vesel planinski pozdrav od Mladinskega odseka PD Janez Trdina Mengeš POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC MAJ Ponedeljek, 18. april 2011 Ob 6. uri je v vrtcu Sonček zaradi počene vodovodne cevi prišlo do poplave. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole, ki so zaprli dotok vode in z vodnimi sesalci očistili prostore. Gasilska zveza Mengeš Ansambel SASA AVSENIKA v Loki pri Mengšu Kdaj: sobota, 18. junija 2011, ob 20. uri. Kje: prireditveni šotor na športnem igrišču ob cesti Na gmajni. Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu. Hkrati vas vabimo na ogled 24. meddruštvenega članskega tekmovanja za POKAL LOKE, ki bo potekalo od 14. ure dalje. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Vabimo loški gasilci! petek, 17. junij 2011, oS> 21. uri Najcup vstopnic po telefonu: Nakup vstopnic preiiogpleta; 051 /61 61 51 (Marjana) 051 /61 41 41 (Urša) vsakdanod9.do12.uninoil16.do19.ura www.studenec.net Cena vstopnice: 15€ OGLASI Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem na Slovenski cesti 28 v Mengšu. 1. Predmet razpisa je: poslovni prostor v velikosti 29,04 m2, ki se nahaja v 1. nadstropju, na naslovu Slovenska c. 28, Mengeš. Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno mirno dejavnost. 2. Prostor je urejen in neopremljen, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je 5,11 EUR/m2. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz so dnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - Predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne. - Jamstvo za resnost ponudbe v višini 445,00 EUR mora biti plačano na račun 01100-0100001698 do 30. 6. 2011. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu; - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju; - število na novo odprtih delovnih mest; - občani Občine Mengeš; - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri; - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na občini Mengeš, tel.: 724 - 7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih pro storov v najem, z oznako »Oddaja poslovnih prostorov«, do 4. 7. 2011, do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 3520-22/2011 Datum: 1. 6. 2011 Občina Mengeš Franc Jerič, župan Kulturno društvo MIHAELOV SEJEM Mengeš vabi na iiOlBM , harmofflkarskfig» "a v petek, 1. julija 2011, ob 20. uri, v gradu Jablje. Vstopnine ni. SERVIS in PRODAJA Hribarjeva 38, Mengeš Tel 01/ 729 13 03 e-ma/l avs mengesl^sfo/ net h ftp www sharp-seivis.si Odprto od9 - 72 rnod J5 - ISufG mengšan glasilo občine mengeš perje pri repi domišuav puho-glavec, gizdalin jap. nabir. biserov igralka dagover švedski otok očka (liubk.) vlak, ki vozi po lokalnih progah surovina zaopu osve&lna pijača anton voonik londonski zvon pregljeva povest nekdanja glasbena skupina prodajalna knjig gruzinski sklada-teu takta-švili boštjan lajovic špela rozin ciril kosmač kal, brst nekdanja tv napovedovalka (andreja) bošnjaš. moš.ime travnata stepa finsko moš.ime krajši objav-ueni članek americu mickin ženin iz linhartov. komedue reka v južni norveški est. pis. (andres) rodbina (rezuans.) vinko ošlak hrvaško žens. ime močan pas za prenos pri strojih epska pesnitev trava druge košnje vpitje na koga itallian. jezero velike vodne ptice z dolgim vratom mesto na okinavi del hlač it. tiskov. agencija pasenje živali avtor štefan markovič norina radovan nace •pogov.) drugi rimski papež reka v franclii priprava za pisanjj. kon ičikava danska igralka nemega filma (asta) prebivalka irske marat safin tone novak klic volu desno njiva na kateri je rasla ajda, ajoišče manj znano ansa, llano, nid, nielsen, nova britanija, saal ameriški filmski igralec (james) otok, atol v otočju tuamoto prebivalec starodavne aonue Rešitev majske križanke je: MENGEŠ PRAZNUJE. ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Občina Mengeš in Zveza veteranov vojne za Slovenijo - sekcija Mengeš vabita vse občanke in občane na osrednjo občinsko PRIREDITEV OB 20-LETNICI DNEVA DRŽAVNOSTI. Prireditev bo v petek, 24. junija 2011, ob 19. uri, pred Gasilsko-godbenim domom v Mengšu. Program bodo oblikovala mengeška društva. Po programu bo predvajan posnetek Trzinske borbe, ki je bila 26. junija 1991. Po prireditvi ste vsi občani vabljeni na druženje in golaž. Vljudno vabljeni!