— 279 — Novičar iz slavonskih krajev. 1% Tersta smo prejeli od čast. gosp. misionarja L, Jerana pred odhodom v Afriko pismo, v kterem nam med drugim število oseb, ki so se pridružile misionstvu, takole naznani: Pišem Vam te verstice ravno zvečer pred odhodom , poslednjo noč na suhem europejske dežele, morebiti poslednjikrat na slovenski zemlji! Smo tukaj 4 duhovni, ki smo na odhod v Afriko pripravljeni, 7 rokodelcov^ in 1 učenik; enega duhovna še jutri pričakujemo. Čez morje bo nas Llovdov parnik zastonj prepeljal. Zjutraj 27ga. Še 5. tovarš gosp. Alojzi Haller iz Tirolov je prišel danes zjutraj, tedaj nas bo vsih sku-pej 13 oseb. Mudi se mi. Z Bogom! z Bogom! itd. Luka Jeran. V Celovcu je bilo 1. dan t. m. 15 let staro dekle Zefa A. zavolj hudodelstva požiga na 4 leta v teško ječo obsojeno. Pri sodbi je izrekla, da je hišo kmeta zavoljo tega zažgala, ker jo je sin njegov za malo stva-rico razžalil; iz vsega je bilo očitno, da je izreja dekleta grozno zanemarjena bila. Iz Koprivnika na Kočevskem 25. aug. V R i b-niku blizo Planin (StockendorfJ je nekemu kmetu gad maternega vola popadel. Vol grozno otekati prične, prisad pritisne in strup se po žvinetu razširi,— pomoči nobene, in ktera je bila, so jo babe svetovale. Šestdeset rajnškov je bilo ob tla! — ker vol siromaško pogine. Tužni kmetic otrovanega mertvega vola, celega v koži, ker tudi za rabo ni bil, v jamo, pa plitvo zakoplje. Ponoči pa jaki medved iz gošave, si hrane iskat, pri voha, in preplitvo ogrebje vola zaduha, odgerne gomilo , se mert-vaščine vloti, in dobro po volji nahrani. Pa kaj! strupeni obed se medvedu slabo vspeši. Vžito s kačjim strupom navdano meso medvedu mertvaško pesem zagode,—tam obleži, in drugi dan so ga pri grobu merliča mertvega našli. — O siromak! čudno in slabo jo je tu-kej naletel! *) Ze toliko koristnega so ^Novice" zavolj gadovega strupenega vpika nam svetlo ko sonce nasveto-vale, bi se vender pomoeik pri nas povsod raBtejočega nemškega omana — inuia germanica — razglasiti mogel, pa povsod zaman, se vender še tu in tam žalostni prigodki oglašajo, da človek ali pa kako živinče po gadovem strupu pogine! — Kdor tedaj nemškega omana ne pozna, naj se konce tega le leka posluži: Na-rezi (se ve, ako je mesto vgrizka tako, da se to storiti da in pa s pametjo), strupeni vgrizek naglo z ojstrim nožičem, kterega vendar vsaki pastir v žepku ima, iztisni, kar ti je mogoče iz njega kervi, izperi potem rano dobro s svojo lastno vodo. To je pervi lek o sili. Potem teci domu, ali v kako bližnjo vas, da laškega olja dobiš. Zakuri ogenj, pogrej dobro pri žerjavki z oljem polito roko, in rahlo premaži s kačjim strupom otrovano mesto, tudi ogrevaj pri ognji strupeni otok. Ogenj in olje izvlečeta večkrat v kratkem strupenino iz rane. Potem dobi, če ti je mogoče, tobakovega ali pivnega po-pirja, ga z oljem namazi, položi na rano in dobro privezi, boš vidil, da ti bo človek ali živad, ki je pičen bil od kake strupene stvari, v kratkem okreval, in tudi bolečine manjši prestal. V tukajšnih krajih imajo abotni vračuhi — mazi-leži — nekak strelin kamen, na kterega grozne upe stavijo, ali pa nekake iztire ali izgovore — exercisme — s kterimi vse strupe in prisade pregnati vejo. Kamen je okrogloličin, kterega na vgrizek pokladajo, in se pri tem delu tako napihujejo, kakor da bi ti kamen sama živa modrost bila, in je vender le zgol nič in sleparija; morebiti bi bila konjska figa boljši, kakor tak kamen, kterega so na kaki njivi našli! — Norcem so vsi pravi na skušnje operti in pametni sveti zgol nič, in le sleparski čudeži imajo pri njih svojo veljavo in popolno pravico! Bogu se usmili! J. M. 1% Toplic na Dolenskem 18. augusta. —f— Tudi pri nas smo veseli god svitlega cesarja slovesno obhajali. Po dokončanem cerkvenem opravilu so častiti g, dehant in kanonik, Anton Strohen, ki so se ravno tukaj kopali, pri duhovščini in drugej gospodi nekaj mi-lodarov nabrali, ter vojaškim betežnikom, ki se tukaj kopljejo , zmerno južno oskerbeli. Tadaj se zbero krog četerte ure popoldne pod milim nebom v prijaznej senci košate lipe unkraj toplic. Jedo in pijo in so prav zidane volje, ter zdravice napivajo zdaj svitlemu cesarju, zdaj maršalu Radeckemu, zdaj dobrotnikom itd., vmes pa vesele pesmi prepevajo, ter češke, madžarske, slovenske in nemške. — Neke dni sem imamo pri nas silno vročino. Solnce pripeka, da vrabiči zevajo, ravno kakor o s. Jakobu. Noči pa so hladne. Kdor se ne varuje, se le lahko prehladi. Iz tega ravno se je menda bole- *) To redko prigodbo nam poterdi tudi ravno iz „Toplictt prejeti dopis, ki ga bomo drugo pot naznanili. Vred. — 280 — zen spočela, ktera blizo Id dalječ hudo razsaja. Je neka žolčna merzlica , ki človeka kar hitro potlači; ali dasi-ravno je že nekterega hudo imela, nam vendar do zdaj še nikogar ni vzela. Drugod pa je nek že marsikdo umeri za to boleznijo. — Letnja bo pri nas le bolj srednja. Stern se je slabo obnesla. Snopja je bilo več, zernja manj od lanskega. Plesnjivec nam je tu in tam tersje oblezel, sosebno brajde hudo ima, vendar ne po vsih goricah enako. Zelje in fižol je suša potlačila. Krompirjeva gnjilina se do zdaj se ni oglasila, ali červ krompir razjeda, da je joj; repo pa gosence. Sadja in prosa bo srednjo reč; le ajda obilo obeta, ako nam jo Bog nesreče obvaruje. Z Bogom! Iz Ljubljane. Nas rojak gosp. Auguštin Vidi c, sedaj e. k. izplačevavec v Celovcu, pride v ravno ti službi v Prago.