IZ VSEBINE: - Dan odprtih vrtot \ ^ - Tabori jCT - ŠoJ^jDarajlf- Čatež V - Projekt "pnfcinimo planinske poti čistal - Nagradna križanka 1 UVODNIK Dina Pintarič Junij, za večino učencev najlepši mesec, saj poleg toplega sonca, dehteče in vabljive narave, oznanja tudi konec šolskega leta. Junij pa je v svoj objem priklical tudi tretjo številko Stezic. Osvežili smo jih oblikovno, saj je junij čas za preporod in nov začetek naših osmošolcev, katerim smo tudi namenili to izdajo. Hvala našim zvestim partnerjem, ki so nam finančno pomagali in omogočili, da vsak osmošolec ob zaključku šolskega leta prejme brezplačen izvod. In če sem v prejšnji številki razkrila naše načrte, jih tokrat uresničujemo. Učenke in učenci so se udeležili državnih tekmovanj v znanju materinščine, matematike, fizike, zgodovine, angleškega jezika... in si prislužili srebrna in zlata priznanja. Iskrene čestitke! Izvedli smo akcijo "Ohranjamo planinske poti čiste" skupaj z učenci 6. razredov. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj zelo pozitivno vpliva na naše učence in jih vzpodbuja k ohranjanju čiste narave. O tem pripovedujejo tudi članki o naravoslovnih taborih 6. razredov v Libeličah in na Vojskem, 2. razredov na kmetiji Davčen in uspešno zaključena tradicionalna šola v naravi 3. razredov. Oblikovno spremembo pa je doživela tudi šolska spletna stran: www2. arnes.si/~obistricakr, ki smo jo z 8. razredi ustvarili pri računalniškem krožku. Prvo stran je oblikovno izdelal Gregor Bitežnik, Nejc Ančimer pa ostale strani. Na novi šolski spletni strani bodo objavljena vsa obvestila, namenjena našim učencem (urniki, tabori, interesne dejavnosti...), strani namenjene staršem, zabava, povezave, igrice... Igrice in igre pa smo prikazali tudi 2. junija na dnevu odprtih vrat na temo: Igrali so se! Igramo se! Preživite lepe počitnice! P.S. Osmošolci, srečno novim znanjem naproti, stezice.os-bistrica@guest.arnes.si i «La- m ^ t Stezice IMELI SMO DAN ODPRTIH VRAT Nataša Neva, 7.a V soboto, 2.6.2001, smo na igrišču OŠ Bistrice izvedli dan odprtih vrat šole. Naslovili smo ga IGRALI SMO SE, IGRAMO SE. Sestavljen je bil iz številnih tekmovanj, ki so temeljila na starih igrah. Ob devetih smo se zbrali vsi učenci, ki smo na teh igrah sodelovali na igrišču šole. Voditeljice ekip in sodniki smo si oblekli majice naše šole in odšli na svoja mesta. Tudi tekmovalci so se oblekli v športno opremo. Cel program smo še enkrat ponovili, ob desetih pa se je začelo zares. Na tribunah so se zbrali starši učencev, mi pa smo začeli z igrami. Najprej so na atletski stezi napravili krog učenci, ki so nesli baklo in zastavo šole, nato pa smo začeli s tekmovanji. Učenci od 1. do 4. razreda so se predstavili staršem v igrah SONČEK in MARTIN KRPAN, učenci od 5. do 7. razreda pa v igrah, RISANTANC, KOZA KLANE, ŠTAFETA, PRESKAKOVANJE TEKMOVALCEV, HOJA NA HODULJAH, ZABIJANJE ŽEBLJEV in drugih. Po vsem tem pa je sledila še tekma v rokometu med učenci in učitelji naše šole. Igrali so 2-krat po šest minut, na koncu pa so učenci zmagali z rezultatom 10:5. S tem se je naša prireditev tudi končala. Obiskovalci so počasi začeli odhajati, še prej pa smo od njih prejeli veliko pohval. Ta dan smo se vsi zelo zabavali, saj smo ga preživeli zelo aktivno. Takih dni si še želimo! ŠOLSKI SKLAD Marija Klofutar V letni delovni načrt šole smo kot prednostno nalogo zapisali, da bomo za učence od 2. do 7. razreda organizirali šole v naravi, za boljše učence iz 8. razreda pa raziskovalni tabor. V šoli v naravi poleg izobraževanja predvsem vzgajamo, razvijamo sposobnosti za sodelovanje ter tako pripravljamo učence na bolj kakovostno življenje. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport delno financira eno od šol v naravi in tečaj plavanja, ostalo prispevajo starši. Ker vsi starši svojim otrokom ne morejo omogočiti sodelovanja v šoli v naravi,smo ustanovili šolski sklad. V ta sklad se stekajo sredstva, ki jih v ta namen prispeva občina in različni donatorji, denar pa zbiramo tudi z dobrodelnim koncertom Dobra volja je najbolja. V šoskem letu 2000/2001 smo pomagali 28 učencem s plačilom polovičnega zneska. Zahvaljujemo se donatorjem za njihov prispevek. Ti so: akademski slikar Dušan Premrl, daroval je dve grafiki, Krajevni odbor Rdečega križa Bistrica, Integral Tržič d.d., Leny Jeans, izdelovanje konfekcije,Mojca Dolinar s.p., Ječnik d.o.o., učila in učni pripomočki, KS Bistrica in župan občine Tržič, ki sta grafiki kupila, Vodovodne instalacije Leban, Biro Šerc, Cvetličarna Tulpa, Primož Aljančič s.p. Želimo, da bi bilo ljudi dobre volje čim več. Z njihovo pomočjo bomo še naprej lahko izvajali bogat program šol v naravi. IZDAJA: Osnovna šola Bistrica, Begunjska c. 2, 4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail: stezice@guest.arnes.si, http://www2.arnes.si/--obistricakr ODGOVORNA UREDNICA: Dina Pintarič SOUSTVARJALCI UČENKE IN UČENCI 7.razredov, ki obiskujejo računalniški krožek, Silvija Boldin in Tina Garibovič NASLOVNICA: Nina Klemenčič, 4.c OBLIKOVANJE: Maja TISK: Tiskarna Uzar NAKLADA: 300 izvodov Šolski časopis STEZICE izhaja štirikrat letno. Cena je 250 SIT. nje nas mentorjev, DA AVTORJI KAR NEKAKO PRETIRAVAJO, SAJ BILE LE -TE TUDI LETOS ODLOČNO PRETEŽKE. ,5 tizict' REGIJSKO TEKMOVANJE ZA SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE OŠ BISTRICA, 04.05.2001 Tega dne je bilo na naši šoli prvič organizirano regijsko tekmovanje za srebrno Preglovo priznanje, kjer so se naši osnovnošolci preizkusili, kako odlični kemiki so. Bil so razdeljeni v dve skupini: - učenci kemiki 7. razreda, - učenci kemiki 8.razreda. Število prijavljenih je bilo res veliko, saj se je prijavilo kar 113 sedmošolcev in 57 osmošolcev iz 35 gorenjskih šol. Učence je spremljalo približno 30 mentorjev. Uradni del tekmovanja se je pričel ob 14.45 s sproščenim nastopom naših učencev, članov turističnega krožka, ki so pri zbrani publiki poželi velik aplavz. Sledil je kratek nagovor pomočnice ravnateljice Barbke Drobnič, ki je poudarila, da mora kemik osnovnošolec vedeti res veliko, kajti naloge že zdavnaj presegajo osnovnošolsko znanje in nekatere po težavnosti spadajo celo na klopi univerze. Čas tekmovanja je bil omejen na 60 minut, naloge pa so ponovno potrdile zle slut- Učenci so bili ponovno razočarani, kajti veliko truda je potrebno vložiti, da se lahko uvrstiš na regijsko tekmovanje. 19 učencev 7. in 8. razredov se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, žal brez naše Urše Starc iz 8.razreda, ki je pokazala dovolj kemijskega znanja, a trema in bolezen sta bila tokrat njena huda sovražnika. HARMONIKARSKO TEKMOVANJE V PULI Od 24. do 27. maja 2001 je v Puli potekalo 29. mednarodno srečanje harmonikarjev. Sodelovali so harmonikarji iz Hrvaške, Avstrije, Rusije, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije in Slovenije v različnih starostnih kategorijah. Iz tržiške glasbene šole so pod mentorstvom Mirka Šlibarja sodelovali Jaša Krese iz OŠ Križe, Rok Podakar in Blaž Žnidarič iz OŠ Bistrica ter Jan Ulčnik iz OŠ Zali rovt. Njihov nastop je bil nadvse uspešen. V A kategoriji je Rok Podakar prejel 1. nagrado in zasedel 1. mesto, Jaša Krese pa je prejel 1. nagrado in zasedel 2. mesto. V B kategoriji je Blaž Žnidarič prejel 1. nagrado in zasedel 3. mesto, v C kategoriji pa je Jan Ulčnik prejel 3. nagrado. Rok in Blaž sta kot duo med komornimi skupinami A kategorije prejela 1. nagrado in zasedla 1. mesto. Rok Podakar je učenec 4. razreda, star 10 let, in se že 5 let uči harmonike. Poleg tega pleše, poje in igra pri folklorni skupini Karavanke. Glasba mu je pisana na kožo, saj zelo rad tudi poje in nastopa na različnih prireditvah. Na zadnjem gorenjskem tekmovanju je prejel zlato priznanje, na državnem zlato plaketo in na prejšnjem mednarodnem srečanju 1. nagrado. Blaž Žnidarič je učenec 5. razreda in star 11 let. Glasbeno šolo obiskuje 5 let. Zelo rad se ukvarja s športom, predvsem z atletiko. Na zadnjem gorenjskem tekmovanju je prejel srebrno priznanje in na prejšnjem mednarodnem srečanju 1. nagrado. Letos sta zelo uspešno sodelovala v duetu in kot najmlajša udeleženca zasedla 1. mesto. Za njima je veliko ur trdega dela, vendar je glasba njuno veselje. NAS RAZRED Manja Godnv, 4.b Naš razred vedno se smeji, ko veselo v šolo odhiti. Tam je Taja, ki vedno nagaja in Rok, ki vedno pije sok. Imamo pa tudi Špelo vedno lepo belo. _______________________5 ttzict BILI SMO NA čas za sPanie TABORU 2. dan 1 .DAN V četrtek, 24. 5. 2001, smo ob 10. uri prišli na kmetijo Davčen. Najprej smo pomalicali in si nato ogledali kmetijo. Šli smo v hlev, kjer smo videli deset kokoši in enega petelina. Videli smo tudi dve kravi s štirimi telički, veliko majhnih in velikih zajčkov in dva pujsa. Po kosilu smo se odpravili na Stari vrh. Hodili smo dve uri. Imeli smo kosilo, nato pa smo skupaj odšli na igrišče. Kmalu nato smo imeli malico in nato večerjo. Že je bil Zjutraj nas je prebudil zvon. Učiteljici sta nas zjutraj poklicali na jutranjo telovadbo. Dopoldan je prišla klekljarica in nas naučila delati zapestnice. Gospod Frenk Dolenc nam je naredil piščali. Zvečer smo pripravili kres. 3. DAN Zjutraj nas je zopet prebudil zvon. Ob osmih smo imeli zajtrk. Po popoldanski malici smo jahali konje. Na vrsto je prišlo kosilo in pospravljanje sobe oz. pakiranje. Prišel je avtobus in nas odpeljal pred šolo. Čakali so nas starši. TABOR NA VOJSKEM Robert Boldin, 6.c 17. 4. 2001 smo se učenci 6.c razreda z avtobusom odpravili na Vojsko. Ko smo prispeli do doma Vojsko, so nas tam lepo sprejeli in razdelili po sobah. Na dan smo imeli štiri obroke (zajtrk, kosilo, malico in večerjo). Najbolj mi je bil všeč prosti čas, ko smo igrali namizni tenis, košarko, lahko pa smo bili v sobah in počeli kaj drugega. Imeli smo tudi dve učiteljici, ki sta nas učili naravoslovja, v učilnici pa so bile v akvarijih živali. Enkrat smo šli celo kolesarit in plezat po plezalni steni. K nam je prišla tudi učiteljica, ki nas je učila klekljati. Pokazala nam je čudovite čipke in nekatere smo lahko tudi kupili. Žal ne vem, kaj se je dogajalo v soboto, ker sem šel že v petek domov. Tabor mi je ostal v zelo lepem spominu, saj sem se tam zabaval in se ob igri še marsičesa naučil. TABOR PRVE POMOČI (PP) POD STORŽIČEM Maša Švab, 7.c V sredo, 9. maja, smo se odpravili na tridnevni tabor PP. Ko smo prisopihali do doma, kjer nas je prijazno sprejela gospa Bergant, smo si z gozdarjem najprej ogledali tamkajšnji gozd in izvedeli marsikaj zanimivega o lubadarju. Med pogovorom o smreki nas je ujela toča in kasneje še dež. Ko se je vreme umirilo, nam je gorski reševalec prikazal iskanje ljudi s psi. Mislim, da se je to zdelo vsem zelo zanimivo, saj so psi iskali tudi nas, ki smo se jim skrivali po gozdu. Zvečer pa smo se zabavali ob polni luni, kjer je vsak moral oponašati sošolca, ki ga je izžrebal na listku. Naslednje jutro se je začela prva pomoč. Z medicinsko sestro smo NARAVOSLOVNI TABOR V LIBELIČAH Eva Dežman, 6.a V ponedeljek, 9. aprila, smo se ob osmi uri izpred šole odpeljali proti Libeličam. Po prihodu so nas razvrstili po sobah. Povedali so nam določena opozorila. Ponavadi je dan potekal tekoče. Zjutraj smo vstali ob sedmi uri, potem smo imeli jutranjo telovadbo in zajtrk. Do kosila sta nas vodila učitelja Dušan in Rajko, po kosilu pa Metka in Mojca. Učili smo se delati vozle, igrali smo odbojko, urili smo se v lokostrelstvu, pri orientaciji in naravoslovju pa smo delali po skupinah. Tudi plezali smo. Večerja je bila ponavadi ob pol sedmih, nato je sledila večerna animacija. V četrtek smo imeli ples, a na žalost smo plesale samo punce. Preden smo se odpravili domov, so punce jokale, da je skoraj poplavilo celo Libeliško goro. Domov smo pripotovali preko Avstrije. V Bistrici smo objeli svoje starše in se odpravili domov. najprej obnovili osnove PP, potem pa začeli povijanje s povoji. Popoldne smo se odpravili na pohod do turistične kmetije Rekar. Tu smo si ogledali njihovo črno kuhinjo, ki je bila za takratne razmere velika. Zvečer smo presenetljivo hitro zaspali že okoli enih in zjutraj nas je razredničarka Tonica Marin komaj zbudila. To jutro smo bili vsi malo živčni, saj nas je čakalo ocenjevanje. Po zajtrku smo se naučili še masaže srca in umetnega dihanja - napihovali smo "Ančko". Potem se je začelo ocenjevanje. Pri oskrbovanju ponesrečenca (sošolca) smo bili v parih, pri teoriji pa vsak sam. Moram reči, da je bila medicinska sestra zelo "fer" tako pri ocenjevanju teorije kot pri ocenjevanju praktičnega dela. Mislim, da je naš razred tabor prestal uspešno, vprašanje pa je, kaj o tem mislita gospe Bergant in Marin. Stezice NARAVOSLOVNI TABOR V LIBELIČAH Mihaela Nolimal, 6.b Bil je prav poseben tabor. Največji dosežek tabora pa je bil ta, da je naš razred končno začel delovati kot tim. Prvi dan smo se namestili in pogovorili o načinu dela. Drugi dan sta nas pedagoga - inštruktorja Rajko in Dušan razveselila, saj smo šli k Dravi ter s kanuji veslali po njej (zabavno, ali ne?). Sledil je dan lokostrelstva in plezanja; prve puščice in prvi podvigi v steni -vsem je šlo prav dobro. Naj tu omenim še naše dobre plezalce in plezalke (Jure, Kaja, Saša, Eva), ki so v trenutku preplezali vse smeri. Ogledali smo si gozdno učno pot, tekmovali v kvizu (astronomija, vozli, vezave, vrvi, orientacija). Vesela sem, da smo se v vsem dobro ujeli, tudi z razredničarko Jasno Jerman, ki nas je uspešno krotila in mirila. V ČATEŽU Eva Praprotnik, 3. Kovor V ponedeljek zjutraj smo vstali, se v Bistrico peljali, tam smov avtobus čakali, da se v Čatež peljali. V Čatežu smo se zabavali, se učili, plavali, s čolnom se po Savi vozili, grad Mokrice obhodili. V disku bilo je najbolje, tam smo vsi bili dobre volje. V Čatežu je hitro minil čas in že so starši pričakali nas. ŠOLA V NARAVI - v v CATEZ Matej Slatnar, 3.b Bližal seje 14. 5. in vsi smo bili že zelo nestrpni. Zelo smo se veselili šole v naravi. Z učiteljico smo se domenili, da se zberemo ob 8. uri. Hitro smo se posedli v avtobus, pomahali staršem v slovo in se odpeljali v Terme Čatež. Vozili smo se dve uri. Iz avtobusa sem takoj vzel svojo potovalko in odšel k učitelju Petru po ključ od naše hišice. Poiskali smo hišico številka 32 in odklenili vrata. Pogledal sem, kje bom spal, kakšna je kopalnica, omare in okolica naše hišice. Z Maticem in Juretom sem odšel na sladoled. Potem smo se malo kartali, saj smo imeli s seboj veliko različnih vrst kart. Ob 13. uri smo šli na kosilo, ki je bilo zelo dobro. Popoldne smo imeli preizkus znanja plavanja. Razdelili so nas v skupine . Jaz sem bil v A skupini, Morski psi. Dobili smo plavalne kapice, da smo se ločili od drugih skupin. Naš učitelj plavanja je bil Dane. Prvi dan je hitro minil in zvečer smo utrujeni kmalu odšli spat. Zjutraj nas je prebujala naša učiteljica. Nato smo šli na jutranjo telovadbo, potem smo se umili in pozajtrkovali. Dopoldan smo imeli en dan najprej plavanje in potem pouk, naslednji dan pa smo se z a in c razredom zamenjali. Kopali smo se v zunanjih bazenih, se vozili po toboganih. Enkrat pa je malo deževalo in smo se kopali v notranjem bazenu. Najbolj mi je bila všeč hitra reka, džungla in počasna reka. Vsak dan smo šli tudi na izlet. V torek smo si ogledali grad Mokrice, kjer imajo največje igrišče za golf. V sredo smo šli v muzej Brežice in se z brodom peljali čez reko Savo. V četrtek smo šli na grič svetega Vida, od koder je bil zelo lep razgled. Ze je prišel četrtek zvečer, ko smo imeli poslovilni večer v disku. Zadnji dan smo spraznili hišice, po kosilu pa smo imeli tekmovanje in učitelj Peter je najboljšim plavalcem podelil diplome. Ob 15. uri smo se odpeljali domov v Tržič. V Čatežu je bilo zelo lepo. V ČATEŽU Sašo Smolej, 3. Kovor V Čatežu smo uživali, učitelje z vodo polivali. Bolj mokri smo bili, bolj smo vriskali. Žal prehitro prišel je dan, ko smo potovalke spakirali in jo na Gorenjsko popihali. Ko smo do Bistrice prispeli, so našim staršem srčki zapeli. ŠOLA V NARAVI Maja Bajd, 3.b V četrtek smo šli v disko. Tam še nikoli nisem bila, zato me je zelo zanimalo, kako je. Prejšnje dni smo se veliko pogovarjali o tem. Ko je nastopil pričakovani dan, smo se lepo oblekli, dekleta pa smo se tudi naličile. V disko smo se odpravili ob sedmih zvečer. Prostor je bil zelo vroč, temen, po stenah in stropu so bile razne svetlikajoče luči. Glasba je bila glasna in dobra, lahko pa smo jo tudi sami izbirali. Plesala sem z Juretom, Nastja pa z Anžetom. Imeli smo se zelo lepo in čas je prehitro minil. Ob desetih smo zapustili disko in odšli spat. Tako se je zaključil četrtkov dan. V petek smo vsi komaj čakali, da gremo domov, saj smo že pogrešali svoje starše. V ČATEŽU Martin Bodlajj, 3. Kovor Čatež je lep kraj, rad bi šel še kdaj nazaj. Teden hitro je minil, ko sem se plavati učil. Učenje bilo je težko delo, vendar bo sadove imelo. Peljal nas je brod čez Savo, imeli čudovito smo zabavo. Šli smo tudi v grad Mokrice, tam spotaknil sem se ob stopnice. Tudi v disko smo zavili in se noro veselili. Čatež je res lep kraj, rad bi šel še kdaj nazaj. Stezict 8.a 8,a - naš razred želja, bridkosti, a tudi veselja. 21 učencev nas je bilo -vsak s svojim načinom življenja. Vsi smo se zelo trudili, da bi učiteljem kaj znanja nudili. Lepo oceno si dobil, ali pa voljo do učenja zgubil. V dnevih, ko težko smo poslušali, smo se kar v sanjski svet podali. Takrat učiteljica svoj nagovor ustvari, nas pa realnost po glavi udari. Bilje tudi tak dan, ko nisi bil čisto nič zaspan. Med uro si se razgovoril, da te je učitelj iz razreda napodil. Le angelski obraz si si nadel in učitelj seje takoj razvnel. Nasmehnil seje iz srca in skoraj dal ti šusa dva. Vseeno leta prehitro so minila, a sreča nas nikdar ne bo zapustila. / 8.b' ^ Željko s šolo se ne obremenjuje, :'V, ob koncu leta nove si načrte kuje. Denis iz našega razreda na balinanje prisega. Branko nekoč bo slaven "fuzbaler'1, pri igri vedno igral bo fer. Miha zgodovine se boji, pri zemljepisu skupaj spravi le za tri. Urban leksikon je pravi, saj vse odgovore ima v glavi. Jan preplezal bo gore sveta, a najlepše, pravi, je doma. Žiga v razreduje priljubljen, kar naprej v Sabino je zaljubljen. Anja umetnica je v razredu, nihče ne moreji slediti v tem pogledu. Ana, je ljubezen čisto spremenila, zato tudi kakšno slabo ocenoje dobila. Tina ples s petjem je združila, marsikje je nastopila. Špela vsa je šolska leta preplesala, a s spričevalom se je tudi izkazala. Tina vsak dan pri računalniku sedi, namesto enega ata kar tri račune dobi. Ivana snov pri angleščini prav vso obvlada, druge predmete ima malo manj rada. Dragana zdravnica rada bi postala, da tabletke bo ljudem dajala. Silvija pa vedno vse obvlada in sošolcem tud pomaga rada. Anela se po hip-hopu in ravuje vrtela, na žurkah vednoje blestela. Katja hitro govori, človek komaj ji sledi. Urša mične je postave, ampak tudi bistre glave. Rok z nasmehom gledal je v svet, včasih ujel kak neženje pogled. Saša rada gre na sladoled, Gazi da jih vedno pet. Uroš plesni mojster je v razredu, vedno dobra mesta na tekmovanju je dosegel. Sabina vedno modi je sledila, kar je trendi, je nosila. 'i ZA 7. RAZREDE: - vedeti moraš, da ocene niso najbolj pomembne v življenju, - ne meči se v tla zaradi neuspehov, - ko ti gre vse narobe, se obrni na prijatelja, - ne pusti, da bi te učitelji spravili ob živce, - verjemi, da si enako dober kot ostali in da imaš vse možnosti za uspeh, - uživaj vsak dan. P.S. Sodeluj pri Stezicah! Stezice govori, a kljub vadbi v šoli ne popusti. Motor Denis in Matej Zoran oba imata, v prostem času se vozita, kot bi bila bogata. Nežna, tiha, pogosto v kotu sedi, naša Manca, ki kar hitro zardi, a je dobra v atletiki. Tu seji pridruži še Kristina, ki bi zaradi dobrih rezultatov lahko postala fina. Uroš naš je dobro znan, saj z dobro voljo in smehom bi bil lahko sprejet v cirkuški stan. Bratje, sestre....groza, tarna naš Matej Zupan, kije sporočil, da seje za računalništvo odločil. Gledališče v naši šoli ni neznano, saj preko turističnega krožka in igralke Maje dobro je poznano. Matic plezalec resje pravi, ki v šolskih medjih kmalu se predstavi. Glejte, tu 8.c se vam predstavlja, ki od osnovne šole danes se poslavlja. Malo nas je res, a držimo skupaj kakor močna pest. Meli in Jure - naša večna tekmovalca, v rock 'n rollu vedno prava zmagovalca. . '•* *■1 ‘s J 8.d 'a ^ 8.dje razred pravi. Na šoli vsakega lepo >