izhaja ob ponedeljkih; SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-73, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN« POSAMEZNA STEV. 10 DIN leto xm kranj. sobota, 3. decembra 1960 st. 139 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1MT KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Za Dan republike, 29. november, 'je predsednik republike Josip Broz-Tito dal za jugoslovansko javnost izjavo, v kateri je najprej nanizal ogromne gospodarske uspehe, ki jih je Jugoslavija v 15 letih po osvoboditvi dosegla. Govoril je tudi o poglabljanju novih družbenih odnosov in utrjevanju mreže delavskega in družbenega, samoupravljanja. S tem v zvezi je posebej poudaril potrebo, da se zaradi izredno naglega in dinamičnega povojnega gospodarskega in družbenega razvoja spremeni tudi ustava FLRJ. »Kakor vemo, vsebujejo ti predpisi razen ustavnega zakona iz l. 19)3, sprejetega v prvem obdobju graditve delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema, tudi nekatere določbe, uveljavljene malone že pred petnajstimi leti. Čeprav smo ta sistem zadnja leta izpopolnili z vrsto posebnih zakonov, tako da ustava sama po sebi ni nekakšna znatnejša ovira za prakso, vendar čedalje bolj čutimo potrebo, da^ nastale spremembe v naši družbi in perspektive nadaljnjega razvoja fiksiramo 2 novo ustavo. To bi pomenilo ne samo okrepitev in večjo pravno stabilnost doseženega razvoja delavskih svetov in komun, marveč bi tudi omogočilo, da bi še bolj prišle do izraza perspektive našega družbenega razvoja,^ ekonomskih odnosov in socialistične demokracije. Nova ustava naj predvsem izrazi dejstvo, da se v sedanjih odnosih v Jugoslaviji zrcali tista stopnja socialističnega razvoja, ko je delo sproščeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica državljana, da dela in dobiva za svoje delo ekvivalent, skupnost pa vzame toliko, kolikor potrebuje za vzdrževanje skupnih služb in poslov. Izhodišče v ustavi mora biti človek kot proizvajalec in upravljavec, vtem ko je država samo faktor koordinacije. V tem oziru je posebno važno vprašanje funkcij, države v gospodarstvu in vprašanje plana. Na tej podlagi moramo postaviti in podrobno obdelati v ustavi družbenoekonomske odnose, kakor tudi načela in oblike mehanizma politične organizacije in organizacije oblasti ter upravljanje na vseh stopnjah — v komuni, republiki in federaciji.* Te ustavne spremembe bo moč opraviti toliko lažje, ker bo še poprej izdanih nekaj zakonov, ki bodo razčistili nekatera najvažnejša vprašanja ustavnega značaja. To so zakon o delitvi in planiranju, zakon o gospodarskih organizacijah, zakon o pravicah državljanov itd. V novi ustavi bodo tudi novi, naši sedanji stopnji družbenega razvoja ustrezajoči, predpisi o volitvah v novo Zvezno ljudsko skupščino, ker sedanji skupščini poteče mandat leta 1962. Nova ustava bo nedvomno izredno pomemben dokument našega družbenega razvoja. Omogočila bo razviti in poglobiti vse tiste elemente, ki karakterizirajo našo novo socialistično skupnost. 1111 mm i - KRANJ — Tako kot mnogi, je tudi delovni kolektiv tovarne Sava v Kranju dostojno proslavil naš največji praznik »-Dan republike.-« V obratu II so se na proslavi zbrali številni člani kolektiva. Na tej proslavi so sodelovali s pestrim programom gojenci kranjske glasbene šole, mladinski pevski zbor in recitatorji. Ob tej priložnosti so na Gašteju odprli tudi novo sodobno urejeno delavsko restavracijo, v kateri je prostora za 100 ljudi. Namenjena je predvsem za tople obroke delavcev. Postregli pa bodo tudi s kosilom in večerjo. Delavsko restavracijo je tovarna Sava zgradila popolnoma z lastnimi sredstvi in so porabili za to 5 milijonov dinarjev Veličastna proslava v Poljanah Dostupa oddolžitet Odkritje spomenika 160 padlim borcem Preko 3000 utfelšžencev Dan republike in devetnajstleinico poljanske vstaje so prebivalci Poljanske doline proslavili z veličastno proslavo ob odkritju spomenika 160 domačinom, ki so med narodnoosvobodilnim bojem darovali življenja za današnji dan. Spomenik stoji v Poljanah in so ga odkrili na Dan republike, 29. novembra popoldne. 2e v dopoldanskih urah so se začeli zbirati v Poljanah preživeli borci Cankarjevega bataljona in borci drugih partizanskih enot, ki so se med NOB zadrževale v teh krajih. Prihajale so delegacije mnogih občinskih odborov ZB z Gorenjske in od drugod. Zbirati so se začeli tudi domačini iz vseh koncev doline. Doslej ne pomnijo, da bi se kake prireditve udeležilo toliko ljudi kot se jih je zbralo pretekli torek ob novem spomeniku. Ob 14. uri je tov. Tone Peternelj v imenu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika, začel slavje. Pozdravil je vse prisotne, med njif Z okrajne konference Zveze komunistov Osnovni temeli našega komunainega sistema ni v plačanem občinskem aparatu, marveč številnih drugih organlzaciiah in organizmih družbenega življenia Vse preveč gledamo le na občino in premalo utrjujemo vse druge organe družbene samouprave. To je naša slabost. Tak jc bil eden izmed glavnih zaključkov na nedavni okrajni konferenci komunistov, ki so govorili o družbenem upravljanju v našem komunalnem sistemu. O tem je govoril že sekretar Rudolf Janko v svojem poročilu, o tem je govoril član CK ZK Slovenije Vinko Hafner in drugi delegati in gosti. Še posebno pa so o tem vprašanju govorili na komisiji za družbeno upravljanje v komunalnem sistemu. Delegati iz raznih krajev Gorenjske so pri tem govorili o mnogih pojavih, ki kažejo na to, da bodo imeli komunisti še polne roke dela pri nadaljnjem družbenem razvoju. Ko je predsednik te komisije Jakob Zen kot zadnji povzel osnovne misli iz razprav, je dejal, da je prav sedaj marsikje veliko razprav in besed o utrjevanju občinskih organov. Toda veliko premalo je narejenega, da bi utrjevali številne druge organe in organizacije, ki v celotnem mehanizmu, posredno ali neposredno vendar vključujejo državljane v krog samoupravljavcev. Kakor smo pri nas iniciativni za utrjevanje raznih forumov, smo pri razvijanju in utrjevanju družbenih organizacij marsikdaj naredili premalo. In prav ob sedanjem predlogu o reorganizaciji nekaterih občin se to zelo občutno vidi. o je kr Tako in podobno so na konferenci ZK ocenjevali način dela družbenih samoupravnih organov v komunalnem sistemu. Vse to pa, kot' so ugotavljali, je posledica osnovne slabosti: da komunisti namreč v premajhnem številu in z nezadostnim osebnim vplivom sodelujejo v teh organih. Se zmeraj je veliko komunistov, ki sploh ne sodelujejo v nobenem družbenem organu. Precej je celo takih, ki izven svojih organizacij ZK nimajo nobene družbene obveznosti, nobene funkcije in tako živijo v ozadju celotnega dogajanja. Tudi po socialni strukturi ljudje niso sorazmerno udeleženi v samoupravnih organih. Po podatkih s konference se je odstotek prebivalstva, ki se preživlja zgolj s kmetijstvom, v zadnjih letih znova občutno znižal, in sicer od 18 na 15 odstotkov. Razvita industri- ja in vse druge dejavnosti torej pri nas puščajo kmetijstvo v ozadju. Toda v samoupravnih organih se delavski element prepočasi uveljavlja. Tako imamo na primer v šolskih odborih le 20% delavstva, v krajevnih odborih 20 %, v odborih SZDL 27% itd. Tudi v skupnem delavskem in družbenem upravljanju je le 24% delavcev, ostali pa so uslužbenci, kmetje in drugih poklicev. Zato je naloga komunistov, da v samoupravne organe in druge organizacije vključujejo vse več delavcev in jih usposabljajo, da bodo čimprej aktivno sodelovali v teh organih. Toda pri tem je še precej pomanj- kljivosti celo v vrstah ZK. Posamezni komunisti, čeprav predano in požrtvovalno sodelujejo v raznih organih, nimajo posebnega vpliva in. niti uspeha prav zaradi prenizke ideološke in splošne razgledanosti. Zato so na konferenci precej govorili tudi o delavskih univerzah, preko katerih naj bi se usposabljali delavci in še posebno o individualnem študiju ter-drugih oblikah izpopolnjevanja komunistov, da bi v čimvečjem številu in tudi z ustrezno sposobnostjo še hitreje uveljavljali program ZKJ v nadaljnjem družbenem razvoju. K. M. mi posebej predsednika OLO Kranj Vinka Hafnerja, predsednika Okrajnega odbora ZB NOV Ivana Bertonclja - Johana, predsednika ObLO Škof j a Loka tovariša Nastrana in vse preživelo borce tamošnjih partizanskih enot. Za njim je govoril o zgodovini poljanske vstaje tovariš Maks Krmelj« ki je nato spomenik tudi odkril. Po odkritju so domačini — svojci padlih, predstavniki posameznih organizacij ter mnoge delegacijej položili k spomeniku nad sto vencev, tako da je bil plato pred spomenikom ves prekrit s cvetjem. Vod vojakov JLA pa je * častno salvo počastil spomin padlih borcev. V kulturnem delu programa po odkritju spomenika so sodelovali učenci poljanske šole, domači pevski zbor ter godba Ljudske milice iz Ljubljane. Proslave se je zlasti v velikem številu udeležila mladina. Mladi so tako znova dokazali, da znajo ceniti težke žrtve, ki jih je terjala ljudska revolucija in da pravilno vrednotijo pridobitve tega velikega boja. Občni 2bor sindikata prosvetnih delavcev v Skofji Loki V imenu predsednika republike so tudi ob letošnjem Dnevu republike, 29. novembru podelili mnoga odlikovanja zaslužnim državljanom, ki so se iznad svojih službenih dolžnosti posebno zavzemali za naš gospodarski in družbeni razvoj ter tako nesebično prispevali k veličastni gradnji skupne stavbe — nove Jugoslavije. da se gradnia Zdravstvenega doma v Radovljici zavlatule že tri Beta - Obvezno fiuorograflranie prebivalstva - Možnost bogateiših košeni Pred dnevi jc bila v Radovljici seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Odborniki so razpravljali o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih, o obveznem iluorografiranju prebivalstva, o statutu stanovanjske skupnosti, o poročilu Sveta za zdravstvo, o poročilu Sveta za socialno varstvo in imenovali člane v nove šolske odbore ter Izvolili nove oziroma dopolnili sestav posameznih komisij pri ObLO. Oba zbora sta razpravljala o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih in sprejela poseben odlok, ki med drugim predvideva določeno območje, na katerem morajo pridelovalci krme uporabiti na 1 ha travnika najmanj 300 kg fosfornih, 100 kg kalijevih in 100 kg dušičnih gnojil. Ce ne uporabljajo navedenih enostavnih gnojil, morajo uporabiti 400 kg mešanih gnojil s tem, da v aprilu opravijo še dopolnilno gnojenje s 150 kg dušičnih gnojil itd. Nadalje predvi- deva odlok, da morajo biti travniki prvič pokošeni najpozneje do 20. junija. Zbora sta sprejela tudi odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine starega nad 19 let. Kmetijski zavarovanci v prvem polletju niso veliko koristili zdravstvenih uslug. Na splošno je bil v primerjavi s preteklim letom zabeležen znaterf padec števila splošnih pregledov, kar vsekakor vpliva na izboljšano delo zdravnikov. Ugotovljeno je bilo, da na območju občine pravilno dela patronažna z Novim letom okrožno sodišče v Kranju in Okrajn sodišče na Jesenicah Na zadajem E&aedanju i/.vršm*- Ka svela I,RS je bil sprejet predlo« skupščinskega odloka o ustanovitvi in krajevnem območju okrožnega sodišča v Kranj" ter PredlOg odloka o ustanovitvi in krajevnem obmolju okrajnega 10-diftca na Jesenicah. Okrožno sodišče v Kranju bi poslovalo na ob-niočju okraja Kranj oziroma toč- neje povedano, na teritoriju okrajnih sodišč Kranja, Škofje Loke, Radovljice in Jesenic. — Območje novoustanovljenega okrajnega sodi ; a na Jcsenieah pa bi obsegalo samo občino Jesenice. Predvidoma bi obe sodi ci pričeli poslovati s I. januarjem 1'Jfil, vsekakor pa lahko upamo, da bo delo na sodišču redno steklo konec januarja. služba, dispanzer za žene, šolska ambulanta, dispanzer za otroke, terenske posvetovalnice itd. Zelo kritično pa sta razpravljala oba zbora o gradnji novega paviljona za zobno ambulanto in dispanzerja za žene in otroke. Gradnja tega paviljona traja že tri leta. Kaže, da gradnja še nekaj mesecev ne bo zaključena, kljub temu, da je že izčrpana predračunska investicijska vsota. Glede na to sta oba zbora imenovala posebno komisijo, ki bo raziskala vzroke počasne gradnje, ker so odborniki menili, da je treba krivca klicati na odgovor. Na isti seji so tudi sklenili, da je že v naslednjem letu treba pričeti z gradnjo novih lekarniških prostorov, ki so v Radovljici zelo potrebni. Za izboljšanje zdravstvene službe*sta zbora sprejela tudi več drugih pomembnih sklepov. Iz poročila o socialnem varstvu je bilo razvidno, da je bilo do 30. septembra letos od planiranih predračunskih izdatkov 9 milijonov dinarjev izplačanih le 5 milijonov 374.034 dinarjev, tako da ostane za četrto tromesečje še 3 milijone TS23.964 dinarjev. Socialnim podpirancem bodo dodelili v četrtem tromesečju posebne podpore za nabavo ozimnice, v kolikor pa bodo zmogli, bodo posameznim potrebnim ljudem dodelili še posebne podpore ob Novem letu. C. R. V našem okraju je bilo ob letošnjih praznikih odlikovanih 158 državljanov. Razen v Radovljici in v Zireh so odlikovanja že podelili pred prazniki. Posebno slovesno so izročili odlikovanja v Kranju, kjer je predsednik občine Franc Puhar osebno čestital vsakemu posamezniku in mu izročil odlikovanje. Prav tako je bilo tudi na Jesenicah. Z redom dela druge stopnje sta bila odlikovana dva, in sicer: direktor tovarne Tiskanina v Kranju tovariš Dušan Horjak ter direktor Gorenjske predilnice v Skofji Loki tovariš Franc Braniselj, Z redom zasluge za narod III. stopnje so bili odlikovani. 3, z Medaljo redakcija. dela 90 in z Redom dela III. stop nje 63 posameznikov. Največ in sicer 46 jih je bilo odlikovanih v Kranju, na Jesenicah 44. v Tržiču 36, v Radovljici 12, v Skofji Loki 8, v Zireh 4, v Železnikih in v Bohinju po 3, v blejski občini pa 2. Zanimivo je, da so med letošnjimi odlikovanci zastopani vsi sloji, vse dejavnosti in poklici od gospodinj in snažilk, do direktor jev, učiteljev, obrtnih delavcev in otroških negovalk. Na vseh delovnih mestih so pač možnosti, da se državljani izkažejo pri svojem de lu in to jim je bilo iz najvišjega mesta tudi priznano. Vsem odliko-vancem iskreno čestita tudi naša ¥6C na Pretekli teden je bil v Skofji Loki redni letni občni zbor sindikata prosvetnih delavcev, ki so zaposleni na šolah v Skofji Loki, Retečah in Trati. Pred občnim zborom so poslušali zelo zanimivo predavanje o pomenu spolne vzgoje v naših šolah, ki ga je imela znana pedagoginja Helena Puhar-jeva. Po predavanju se je o vsebini predavanja razvila živahna razprava. Na zboru so govorili o delu sindikata v preteklem letu. Dosedanji predsednik škofjeloške sindikalne podružnice Jože Zupančič je poročal o delu in problemih podružnice. Po poročilu so diskutantje največ govorili o sedanjem 'plačevanju prosvetnih delavcev, ki je v primerjavi z delavci v gospodarskih organizacijah še vedno slabše urejeno in zahteva skorajšnjo rešitev. Tudi vprašanje plačevanja honorarnih ur bi morali urediti za tiste, ki učijo v svoji ustanovi in za zunanje honorarne predavatelje. Razprava je pokazala, da je zelo aktualno tudi vprašanje stanovanj za prosvetne delavce in ocenjevanje prosvetnih delavcev. Govorili so o učiteljski samopomoči, ki naj bi ponovno zaživela. Sklenili so, naj bo vsak član sindikata tudi član učiteljske samopomoči. Po razpravi so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. V. R. ,iil;!iilf letno, postavno ženo in njeno, imajo potice in druge slaščice. — = morda 8-letno hčerko. Potniki njima nasproti so prav 1 »Zakaj nisi tudi ti mama spe- takrat jedli visoko, rumeno poti- M kla potice. Povsod jih imajo,* jc co. Bržčas je bil to tudi nepo- s vsiljevala hčerka vprašanje in na- sredni povod za razgovor med j§ števala družine, pri katerih so ženo in hčerko, pekli prejšnji dan, tisto dopoldne in podobno. »Ni to tak praznik, da bi pe- Nenadoma se je hčerka znova M obrnila proti materi in dejala: = »Tudi Tonček je povedal, da ti 3 nisi hotela obesiti zastave na == okno in da mi nisi spekla potice, § ker vsako leto čakaš samo na M Miklavža. Jaz pa ne maram več s tega. Hočem potico, tako kot || drugi, hočem da pečeš takrat, ko §§ pečejo drugi!* || »Glej jo smrkljo! Si vse razkle- M g »Jeseničan* tako poln, da sem ko- praznik. Ze vem jaz, kdaj speči petala, kajne? Ti bom že jaz po- 3 H maj našel stojišče med potniki v potico, boš videla,* je nadaljevala kazala, ko prideva domov, bom = H vagonu. V gneči, ki je bila, sem žena osorno in kratko v pravem ze jaz povedala Tončku in dru- H s bil prisiljen poslušati razne pri- gorenjskem narečju. gim, kar jim gre,* je začela žena §§ pj vatne razgovore. Kljub temu, da Vlak je že vozil iz Žabnice s takim glasom, da so jo začeli =3 s mi bo kdo zameril češ, da se vti- proti Loki, ko je hčerka še zmeraj vsi poslušati in vsak po svoje tudi H j kam v osebne stvari, sem se na- vztrajala, češ da naj ji kupi vsaj obsojati, ker so vso stvar razu- M menil opisati razgovor med pri- tortico v Ljubljani, ker drugi meli. -1. c. =a OTICA I Na kranjski železniški postaji kla potice. Te dni so samo tovar-f§ jc bil v ponedeljek pred prazniki ne zaprte in Šole. Ni pa to noben STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 3. DECEMBRA 1960 G0 t e d ni p o s u e tu OBISK V RIMU Državni sekretar za zunanje zadeve je v četrtek prispel na aradni obisk v Rim, V Rimu se bo pogovarjal z italijanskimi državniki o splošnih mednarodnih vprašanjih, predvsem o razorožitvi, nemškem vprašanju in evropskih gospodarskih organizacijah ter o vprašanjih, ki zanimajo obe državi glede na obojestransko željo po nadaljnjem poglabljanju že sedaj plodnih medsebojnih odnosov. S tem v zvezi posebej poudarjajo, da se bo državni sekretar pogovarjal o ratifikaciji londonskega sporazuma, ki ga Italija sicer Izvaja, ni pa ga še ratificiral parlament. Obe strani pričakujeta, da bo prvi obisk državnega sekretarja v Rimu okrepil že sedaj koristne In plodne stike med obema državama in s tem prispeval h krepitvi miru v tem delu sveta. Ljudje in dogcdki Vse kaže, da se je bonnska šlo letos konec septembra. Te- govskih stikov z vzhodnimi dr- zahodnonemških vlada odločila opustiti gospodar- daj je vzhodnonemška vlada za- žavami. krogov, sko blokado Vzhodne Nemčije, radi zaostritve berlinskega pro- gospodarskih g 5 Toda samo dva meseca sta mi- V svoji politiki zaostrevanja | tm"'J preusic-vniKi se blema omejila zahodnonemškim njia POSVET KOMUNISTIČNIH PARTIJ Po poročilih radia Moskva, je bilo v Moskvi posvetovanje predstavnikov delavskih in komunističnih partij, ki so se udeležile proslave 43-letnice Velike oktobrske revolucije. Radio poroča, da so udeleženci soglasno sprejeli izjavo komunističnih in delavskih partij ter proglas narodom vsega sveta. Doslej proglas in izjava še nista bila objavljena. NOVA VESOLJSKA LADJA V Sovjetski zvezi so v četrtek, 1. decembra, izstrelili novo, tretjo vesoljsko ladjo. Ladja tehta nad 4,5 tone. V njeni kabini sta dva psa, še nekatere živali, insekti in rastline. Namen izstrelitve je, opraviti medicinsko-biološke raziskave živih organizmov med vesoljskim poletom. Po prvih podatkih vsi aparati za ta proučevanja v redu delujejo. Vesoljska ladja bo obkrožila Zemljo v 88.6 minutah. PREKINITEV STIKOV Kongoški predsednik Kasavubu je v četrtek, 1. decembra, prekinil diplomatske odnose z ZAR. Pri tem je obtožil osebje veleposlaništva ZAR v Leopoldvillu, da so »sodelovali pri dajanju podpore uporniškim elementom.« To je že drugo veleposlaništvo, ki so ga v zadnjem času zaprli v Leopoldvillu. Pred dobrim tednom so izgnali ganske diplomate. Za občinski praznik Bohinjcev Razstav Bohinjci se že dlje skrbno pripravljajo na letošnje praznovanje svojega občinskega praznika, ki bo prihodnje dni. Prireditve v počastitev tega zgodovinskega dogodka pa se bodo letos vrstile skoraj ves december. Med njimi bo vsekakor velikega pomena razstava, ki jo pripravlja občinski odbor Zveze borcev in katere otvoritev bo prihodnjo nedeljo, 11. decembra. Preživeli bohinjski borci želijo na razstavi prikazati vse večje in manjše dogodke, ki so se dogodili med narodnoosvobodilno borbo na območju sedanje komune Bohinj. Uspelo jim je s pomočjo kranj- skega Muzeja NOB in jeseniškega muzeja, zbrati precej dragocenega gradiva, s katerim bodo izpopolnili svoje dokumente, vendar pa si želijo, da bi občinskemu zboru ZB za dneve razstave posodili dragocene fotografije in druge dokumente tudi vsi preživeli borci je-seniško-bohinjskega odreda, ki se je med NOB največ zadrževal na območju bohinjske komune. — In če bo občinskemu odboru ZB zamišljeni načrt povsem uspel, smo res lahko prepričani, da bo razstava, ki bo v prostorih LIP »Tomaž Godec« doslej morda ena najlepših prireditev v spomin na zgodovinski dan vseh Bohinjcev. ZZvlC^lo^Z^i ^lltodJ držav,janom vstop v vzhođnl đel ukre™ nT dZeg* zažeTenegt* d - oslTLm^ % skih odnosov med obema Nemci- ^riZftrLT^ VZh°dna JC bU* °b *ođelovanj» ie ™!etel na Za^ 1 iama To Je razveseliiv znak no bonnska vlada enostransko pre- prekinitvi gospodarskih stikov si- du na gluha ušesa. Se posebej g puščanja napetosti v tem delu , eosP°darske slike z Vzhod- cer v dokaj neUgodnem položa- zato, ker na Zahodu zaradi po- | sveta, ne ske jo imela izraziti prizvok ostrevanja hladne vojne, še po- konferenci »na vrhu«. Tedaj je kaj kmalu zagotovila nove vire Spričo vseh teh ugotovitev, so | sebej, če upoštevamo, da je bila zahodnonemška vlada poskušala in prav v teh dneh sklenila s se zahodnonemški državniki nuj- f trgovinska pogodba sklenjena cel° vpreči v svoj voz vse za- švedskimi firmami pogodbe za no morali odločiti za korak na- S med obema Nemčijama leta 1951. hodne zaveznike in jih prepriča- nabavo jekla in železa v letu zaj. To samo kaže, da nimajo 1 in je torej preživela najhujše ob- ti, naj tudi oni prekinejo trgov- 1961. Z gospodarskega vidika jc nobene realne osnove tiste sile, § dobje hladne vojne, blokado ske stike z Vzhodno Nemčijo. Se bil ta ukrep torej edinole v ško- ki teže k zaostrevanju mednarod- § Berlina itd. več! Tedaj so se zahodnonemški do Zahodni Nemčiji. Nobenega nih odnosov in ki žele na tej % Do prekinitve trgovinskih sti- predstavniki celo trudili, da bi dvoma ni, da je do obnovitve osnovi kovati svoj politični ka- §f kov z Vzhodno Nemčijo je pri- prišlo do splošne prekinitve tr- pogajanj prišlo tudi na pritisk pital. S 5 let Bolnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju led niiiilišiiii v Jugoslaiiii V novem petletnem obdobju primernejši prostori - Osebju vse priznanje Prejšnji petek je osebje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju proslavilo petletnico obstoja tega zavoda in obenem počastilo tudi Dan republike. — Vse navzoče osebje bolnišnice in goste (med njimi je bil tudi predsednik ObLO Kranj Franc Puhar) je pozdravil šef bolnišnice za ginekologijo in porodništvo dr. Igor Veter. O pomenu in uspehih zavoda so spregovorili: predsednik Sveta za zdravstvo pri ObLO Kranj Alojz Zavrl, predsednik upravnega odbora Oto Pičulin in predstojnik ljubljanske ginekološke klinike — predsednik Združenja ginekologov Jugoslavije profesor dr. Franc Novak. Ustanovitev tega zavoda v novembru 1S55 je bil pomemben prispevek družbe za zdravstveno zaščito prebivalstva na Gorenjskem. Delovni pogoji tega zavoda so težki, saj je že pet let v zelo neprimernih prostorih. Prav zato zasluži kolektiv, ki je z izredno prizadevnostjo naredil več kot bi se od njega smelo zahtevati, toliko večje priznanje. Naraščajoče potrebe Kranja in njegove širše okolice po ginekološki in porodniški zdravstveni dejavnosti so prerasle obstoječe po- Svečane proslave po vsej Gorenjski Naš največji praznik — 29. november je imel letos še poseben pomen, saj smo praznovali že 15. obletnico rojstva naše republike in se ob tem spominjali 15 let naporov za obnovo in izgradnjo nove domovine. Po vseh krajih Gorenjske so bile v prazničnih dneh svečane proslave, na katerih so se prebivalci, skupaj z govornikom, ponovno povrnili na težka leta revolucije in na naporno, a uspešno pot povojne izgradnje. Vse proslave so bile organizirane v isti namen, vsem jc prisostvovalo veliko ljudi, vseeno je bila vsaka zase nekaj posebnega in je popolnoma samostojen in svojski prispevek k dostojnemu praznovanju za nas tako važnega datuma. Omenimo naj le nekatere od teh proslav. V Podnartu je bila v soboto popoldne v počastitev krajevnega praznika in 29. novembra slavnostna seja krajevnega odb .a. Po seji so imeli pred spomenikom padlih borcev na Ovsišah žalno komemoracijo. Pevski zbor Enotnost iz Kranja je pred spomenikom, na katerem je z zlatimi črkami vpisanih 37 imen padlih borcev, zapel nekaj pesmi. Po komemoraciji so imeli v Kulturnem domu v Podnartu svečano proslavo po kateri so bili nagrajeni najboljši šahisti in strelci, ki so v tednu krajevnega praznika osvojili prvo mesto. Na Bledu so imeli proslavo v soboto zvečer. Na njej je govoril sekretar Občinskega komiteja Albin Jensterle. Program pa so lepo izvedli recitatorji in moški pevski zbor, ki je zapel več partizanskih pesmi. Na radovljiški proslavi je o pomenu praznovanja 29. novembra govoril sekretar komiteja Franc Jere. Po govoru je dramska skupina KUD Tomaž Linhart uspešno uprizorila dramsko delo Kurent. Med posameznimi dejanji je radovljiški oktet zapel nekaj pesmi. Tudi v Skofji Loki je bila proslava v soboto zvečer. Na njej so sodelovali dijaki gimnazije, Glasbene šole in učenci osnovnih šol, Člani Svobod in moški pevski zbor iz Virmaš. Krajevne proslave pa so bile tudi v Godešiču, Poljanah, Gorenji vasi, Trebiji in Sovodnju. Ob istem času je bila tudi proslava v Železnikih, za katero so pripravili pester program učenci osnovne šole, uvodni govor pa je imel sekretar ZK Ciril Jelovšek. Na Jesenicah so v počastitev Dneva republike v Cufarjevem gledališču uprizorili ameriško dramo Globoko so korenine. Ta uprizoritev je bila v vsakem pogledu izredno kvalitetna. Pred predstavo, s katero so jeseniški gledališč-niki res navdušili številne obiskovalce, je predsednik ObLO Jesenice France Treven izročil odlikovanja predsednika republike najzaslužnejšim železarjem in občanom, nakar je spregovoril o važnosti praznovanja. Proslava je bila svojevrstna, vendar zelo kvalitetna. Vse jeseniške šole so imele v soboto interne šolske proslave. Gimnazija, tehnična srednja šola in metalurška šola to imele skup- no zelo kvalitetno proslavo v Cufarjevem gledališču. Tedaj je prvič nastopil 100-članski gimnazijski pevski zbor, ki mnogo obeta. V Šenčurju je bila proslava na sam predvečer 29. novembra. Program zanjo sta pripravili dramska in pevska sekcija Svobode, skupaj z osnovno šolo Šenčur. Na tej proslavi je prvič nastopil pevski oktet, ki je žel veliko priznanja. Tudi Zabnica je ob praznovanju 29. novembra stopila v vrsto tistih, ki so rojstvo nove Jugosla- vije svečano praznovali. Skozi vse dni praznovanja se je vrstil kulturni in družabni program. Osrednja proslava — svečana akademija je bila v soboto zvečer v Zadružnem domu. Zelo pester in obširen program je pripravila osnovna šola. V nedeljo zvečer so na žabni-škem odru v Zadružnem domu igralci KUD Jože Papler iz Bes-nice uprizorili dramo Sveti plamen. Dvorana je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so si želeli ogledati to igro. Poleg tega, da so Svobode na posameznih terenih Kranja in v bližnji okolici priredile svoje proslave, na katerih so sodelovali njihovi člani in učenci osnovnih šol, je bila v Kranju v počastitev Dneva republiko še svečana akademija, na kateri so uspešno sodelovali pevci ljubljanske Opere, recitator Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in orkester kranjske glasbene šole. » goje dela v stari stavbi. Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da so že pričeli z gradnjo nove stavbe, ki bo skupaj z Zdravstvenim domom, novo zobno ambulanto, reševalno postajo in lekarno sestavljala velik zdravstveni center na Zlatem polju. Profesor dr. Franc Novak je v svojem nagovoru izrekel osebju te bolnišnice izredno priznanje za velike uspehe. Omenil je, da je ob ustanovitvi te bolnišnice dvomil, da bo v tako neprimernih okoliščinah, v kakršnih je začela z delom, lahko uspešno skrbela za tako občutljive organizme, kot so matere in novorojenčki. — Toda osebje bolnišnice, pod požrtvovalnim vodstvom dr. Igorja Vetra, je svoje naloge neverjetno uspešno opravilo in bolnišnico uvrstilo med najboljše ginekološke bolnišnice v državi. Profesor dr. Novak je med drugim povedal, da prav v kranjski ginekološki bolnišnici odkrijejo največ zgodnih, še ozdravljivih, rakastih obolenj. — Zaradi tega ima neprecenljivo korist vsaka posamezna žena, obenem pa seveda vsa družba. »Prav kranjska bolnišnica za ginekologijo in porodništvo je dokaz, da za dobro delo niso važni prostori, ampak duh, ki v teh prostorih vlada.« je zaključil svoje besede profesor dr. Novak. Zaradi takih uspehov in priznanj smo lahko toliko bolj veseli, da se pripravljajo novi, primernejši prostori, kjer bo bolnišnica lahko še bolje opravljala svoje naloge. S. M. Nova vozniška dovoljenja Kranj - V nedeljo, 27. novembra jc bilo v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju zborovanje, ki sta ga organizirala Društvo šoferjev in avtomehani-kov Slovenije — podružnica Kranj in komisija za prometno varnost ObLO Kranj za vse šoferje in av-tomehanike. Predsednik podružnice Vinko Mravlje je pozdravil nekatere g°" ste, ki so se udeležili zborovanja. Več kot 300 poklicnim šoferjem, ki so se udeležili zborovanja, je šet odseka za promet ONZ pri OLO Kranj, Adolf Stopar, govoril o posameznih zanimivostih našega pr°" meta. Navzoči so tovarišu Stopar-ju zastavili več vprašanj, na katere jim je dal potrebna pojasnila« nato so predvajali še prometno-vzgojne filme in razdelili vsem poklicnim šoferjem nova vozniška dovoljenja. ran Nova avtobusna Trnovec — Na Dan republike je bila v vasi Trnovec v Ločniški grapi nad Medvodami pomembnejša slovesnost, ko je prvikrat pripeljal v ta kraj avtobus redne proge na relaciji Ljubljana—Medvode —Sora-Trnovec. Popoldne je lepo okrašen avto- ¥ Senšuriu poseben prispevek za g rad m o zadružnega doma Na zadnjem zboru volivcev v Šenčurju so ljudje precej grajali način, kako se je delo na njihovem zadružnem domu pred leti ustavilo in ne gre naprej. Dom je bil dograjen v surovem stanju že leta 1952 in je še danes tak, čeprav so volivci na svojih zborih večkrat zahtevali, naj bi se gradnja nadaljevala in tudi dajali ustrezne predloge. To pot so volivci izvolili nov gradbeni odbor. Ta je imel že dve seji. Kot so sklenili, bodo z gradbenimi deli pričeli prihodnje leto. Sredstva bodo najprej poiskali pri samih prebivalcih. Zmenili so se, Tudi v Železnikih so pokazali human odnos do sočloveka 25. in 26. novembra se je mudila v Železnikih ekipa Zavoda za transfuzijo krvi LRS. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je imela ekipa polne roke dela dva dni. Od 397 prostovoljnih krvodajalcev jih je bilo 62 zaradi slabega zdravja odklonjenih. Pred tem je bila krvodajalska akcija v Poljanski dolini, kjer je bila udeležba zelo zadovoljiva. Zato je bilo pričakovati, da bo ta humana akcija tudi v Železnikih in bližnji okolici doživela uspeh. Upi Zelezničanov niso razočarali. Ekipa je delovala v osnovni šoli v Železnikih od zgodnjega ju- KLUBSKIPROSTORI V KROPI V počastitev letošnjega Dneva republike so v Sindikalnem domu v Kropi svečano odprli klubske prostore, ki jih je zgradila sindikalna podružnica Plamen v Kropi za klubsko delo sindikata, kakor tudi za delo ostalih množičnih organizacij. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki 14 množičnih organizacij v Kropi. Predsednik sindikalne podružnice Plamena Stanko Ilabjan je ob tej priložnosti poudaril namen in potrebo na novo odprtih klubskih prostorov, ki naj bi služili za kulturno-pro-svetno izživljanje članov vseh množičnih orgarizacij v Kropi. C. R. tra do poznega popoldneva. 355 zdravih krvodajalcev je darovalo okrog 108 litrov krvi. Krvodajalska akcija v Železnikih je bila samo del velike akcije, ki bo zajela vso Gorenjsko. Predvideva se, da se bo tej masovni akciji odzvalo okrog 5000 ljudi. Krvodajalcem smo zastavili nekaj vprašanj, zakaj so se odločili za odvzem krvi. »Pri zadnjem porodu sem dobila dveh otrok. »Ta kri ml je rešila življenje. Takrat sem se šele zavedela velikega pomena krvodajalske akcije. Sedaj sem že dvakrat dala kri.« Starejši delavec je dejal, da čuti, da je dolžan pomagati človeku v nesreči. »Ne vem,« je pristavil, »kaj se še meni lahko zgodi.« Mnenje uslužbenca pa je, da bi se moral vsak zdrav človek odzvati humanemu dejanju, ker lahko transfuzijo krvi,« je dejala mati 3 del krvi reši življenje sočloveku. naj bi zbor volivcev odobril določen odstotek za kmetovalce na njihovo davčno osnovo, za zaposlene delavce pa na njihove prejemke v podjetju. Predlog bodo dali v pretres in odobritev prvemu zboru volivcev. Na določeno pomoč pa računajo tudi pri občini. Tako bi v dveh ali najkasneje v treh letih končali to veliko stavbo, ki jim bo močno koristila. ODBOR SZDL SO POMLADILI BRITOF - Pred Dnevom republike je imela osnovna organizacija SZDL Britof svoj redni letni občni zbor. Po izčrpnem poročilu predsednika organizacije, Mirka Kerštajna, se je razvila živahna razprava. V njej so govorili o komunalnih in drugih problemih vasi, tako n. pr. o gradnji kanalizacije, o gradnji prostorov za družbene in politične organizacije in klubskih prostorov, ki bi jih lahko zgradili pri že obstoječem gasil proga bus pričakalo večje Število ljudi iz teh krajev, med njimi tudi več vidnih političnih in drugih javnih delavcev. Po proslavi so se domačini z avtobusom odpeljali v Med1 vode na osrednjo proslavo ob Dne vu republike. Ljudje iz tega i", okoliških krajev so si že dalj časa želeli, da bi skozi njihove krajO peljala redna avtobusna proga, k°r tudi iz teh krajev odhaja čedalj3 več ljudi v službo in učencev v" šole. S pomočjo občine in podjetja Ljubljana Transport se jim je želja uresničila. Do sedaj s° morali prenekateri vaščani vsak dan v dolino s kolesi ali celo pe^ Avtobusna proga bo imela veli^ pomen tudi za turiste, saj je Loč" niška grapa po svojem lepem KoZ" jeku in Govejku znana številnim prebivalcem kranjskega in ljub" ljanskega okraja. V pomladanskih dneh prihaja tudi po več sto lju" di naenkrat' sem na izlet. Avtobus bo sedaj vozil le do Trnovcn, tO je 7 kilometrov iz Sore. Ko bodo uredili še kakih 1000 m ceste do Topola, bo proga lahko krožna* kakor si prebivalci tudi želijo. -nn OTROŠKO IGRlSCE IN PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO Tra'1 svoJe Prejšnji teden so so na zbrali starši, ki pošiljajo malčke v vrtec. Pogovorili so se o nekaterih problemih dela >n življenja v varstveno vzgojni ustanovi v Skofji Loki. Upravnica J3 poudarila, da so sedanji prostor1 skem domu In za katere imajo že|te ustanove premajhni in da bo nekaj finančnih sredstev. Tu naj bi zgradili tudi javno kopalnico. Posebej so se dotaknili dela mladinske organizacije, TVD Partizan, Rdečega križa in gasilskega društva. Sklenili so, da je treba dati mladini več mesta v SZDL. Izvolili so nov devetčlanski odbor, v katerem so predvsem mladinci, med njimi kar pet članic. -an treba ta problem kmalu re*iti. " Prav tako vrtec močno pogreša tudi otroško igrišče. Se letos nameravajo začeti z urejevanjem prostorov pred vrtcem, kjer naj bi bilo igrišče. Govorili so tudi 0 pripravah za Novoletno jelko 1° še o nekaterih drugih nalogah. " Razgovor vzgojiteljskega osebja 3 starši je bil zelo koristen in bi bil° dobro, če bi se še večkrat pono Med otvoritvijo c.roškega zavetišča na Ravnah pri Tržiču ste v Ravnah pri Tržiču Za praznik republike so v delavskem naselju na R'.vnah Pr' Tržiču odprli otroško zavetišče »Tončke Mokorelovc«. Tu bo bucl* sedaj prostor 25 predšolskih otrok, sčasoma pa se bo ?jno;rl '>'.vo*t zavetišča še povečala. Da je to naselje res potrebovalo to vrsi"0 ustanovo, nam povedo številke, da je od 1100 prebivalcev Raven kar 396 otrok. Ob tej priliki so odprli tudi klubsko sobo, kjer bodo prebivalci lahko prebirali dnevno časopisje in revije ter imeli razno seje in sestanke. Največ zaslug, da so lahko odprli in izročili svojemu namenu te prostore, ima Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Tovarna finega pohištva, Lesnoindustrijsko podjetje Trži? ln Občinski ljudski odbor. Nerazumljivo pa je, zakaj ostala tržiška podjetja niso pokazala pravega razumevanja. Prostore j« predal svojemu na* menu predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Lovro Cerar. Ob tej priliki je govoril o delu Sta* novanjske- skupnosti Ravne tudi njen pred^djjiji ]QyA J^ajj K§' pr-ivmk./' SOBOTA, 3. DECEMBRA 1960 gospodarstvo ■TKAN k 3 Dva Dve najvišji odlikovanji (Red dela II. stopnje), ki sta bili med 158 odlikovanji v našem okraju podeljeni ob Dnevu republike, sta Prejela tovariša: Dušan Horjak, direktor tovarne Tiskanina v Kranju ter Franc Braniselj, direktor Gorenjske predilnice v Skofji Loki. Obiskali smo ju in se pogovorili z njima o nekaterih najaktualnejših problemih v obeh podjetjih. DELAVCI VSE DOBRO RAZUMEJO Čeprav tekstilni strokovnjak, je Dušan Horjak šele pred dvema letoma in pol znova prišel med tekstilce v tovarno Tiskanina v Kranju. Takrat je bil tamkajšnji »direktorski stolček« zelo bodeč. Na trgu je bilo mnogo težav s prodajo izdelkov, kolektiv je »slovel.-Po malone najnižjih prejemkih in Po največji fluktuaciji med kranjskimi podjetji. »Najbolj sem pomišljal, če bom uspel, da omogočim temu kolektivu, da se dvigne med specializiranimi tovarnami tiskanega blaga na vodeče mesto z najbogatejšo izbiro različnih vrst blaga najboljše kvalitete. Vse drugo se že ob tem reši.« Tako je povedal tovariš Horjak o njegovih mislih, ko je prihajal v ta kolektiv. Ta naloga je Že delno izpolnjena, vendar še ne Povsem. Potem je pripovedoval še o samoupravnih organih, o rekonstrukcijah in podobno. »Pride morda kdaj do trenutnih razlik v stališčih med upravo podjetja in samoupravnimi organi? Razlike namreč, da eni bolj zagovarjajo investicije za rekonstrukcijo in stroje, drugi pa se bolj na- gibajo k vlaganjem za stanovanja in za večje prejemke?« »Delavci zelo dobro razumejo prve in druge potrebe,« je odgovoril tovariš Horjak. »Samo raztol-mačiti je treba. Prav tako se oni zavzemajo za stroje, za mehanizacijo in rekonstrukcijo podjetja, er vedo, da je v tem zagotovilo olgoročnejšega napredka, zago-ivilo za večjo produktivnost in Icladno s tem tudi za večje osebne ohodke in izboljšanje življenjskih razmer. Ce se kolektivu pravilno tolmači razne težave in probleme podjetja, če se jih seznanja s stanjem ožje in širše skupnosti ootem,« kot je dejal, »ne more priti ib nasprotnih stališč med upravo odjetja in samoupravnimi orga--i, ker je to isti kolektiv z istimi kupnimi interesi. »KRIVA VERA« NA TRATI Tudi kolektiv Gorenjske prednice na Trati pri Skofji Loki je zadnjih šestih letih, odkar je tam irektor tovariš Franc Braniselj, oživel marsikatere spremembe, ki o globoko odjeknile med delav-tvom. Toda največ govore o se-smurnem delavniku, ki je malone e zmeraj izjema pri nas. Uvedli jo ga na predlog direktorja pred dobrima dvema letoma. Takrat so prenekateri na Trati in v Loki, pa tudi v Kranju in v Ljubljani dvo- Novi sprejeti zakon o organizaciji PTT Je porok za hitrejše in uspešnejše delovanje te panoge našega pspodsrstva Pred kratkim je bil sprejet zakon o organizaciji jugoslovanskih Pošt, telegrafov in telefonov. Ker ta zakon nedvomno nalaga večje Pristojnosti tudi okrajem in ko-niunam, je prav, da o njem spregovorimo nekaj besed tudi v našem listu. Kakor je znano, je bil sedanji Ustroj PTT strogo centralističen. •To pa se je v več primerih izkazalo kot negativno. Prav zaradi tega določa zakon decentralizacijo in prenos pristojnosti na republiko in komune. Istočasno pa se bo prenesla na komune odnosno lokalne organe tudi naloga za pospeševanje te dejavnosti. Komune in republike bodo v bodoče gledale na PTT promet kot na svojo organizacijo in ne več kot na zvezno ustanovo. Odslej bodo lokalni organi zadolženi za nadaljnji razvoj, krepitev in modernizacijo omenjene dejavnosti. Prav zaradi omenjene pristojno- Osebna potrošnja v prvih devetih mesecih letošnjega leta Po podatkih, s katerimi razpolagamo, so bila vsa razpoložljiva sredstva prebivalstva skupaj 4 s potrošniškimi krediti za okoli (118 odstotkov višja kot v istem (I obdobju lani. Tudi dohodki pre-(I bivalstva, primerjani z istim ob-4 dobjem, so se povečali za 18 od-i stotkov, dohodki na podlagi pokojninskih in drugih socialnih dajatev za okoli 16 odstotkov, osebni prejemki delavcev v gospodarskih organizacijah, ki se štejejo kot materialni stroški, pa za 42 odstotkov. Vsa razpoložljiva sredstva prebivalcev iz razmerij z družbenim sektorjem so znašala v devetmesečnem razdobju okoli 942 milijard nasproti 800 milijardam lani. * Osnovan bo muzej denarnih zavodov LRS Ze v letu 1945 je bila izražena pri takratnem SNOS želja, da bi osnovali občasno razstavo zgodovinskega gradiva Denarnega zavoda Slovenije. Ta težnja se je pozneje še večkrat pojavila, dokler ni bil konec leta 1959 s strani Centrale Narodne banke v Ljubljani imenovan Pripravljalni odbor za ustanovitev bančnega muzeja. Odbor je pričel z delom že januarja 1960. — Tako lahko upamo, da bomo Slovenci v kratkem dobili stalno razstavo o razvoju bančništva in hranilni-štva na Slovenskem. Dve leti pristanišča v Kopru Prve dni decembra letos slavi i koprsko pristanišče dvoletnico) svojega obstoja. Pred dvema le- ( toma je bil namreč izročen prometu prvi privez za ladje dolge i in velike obalne plovbe. Obstoj i koprskega pristanišča nam opra-| vičujejo naslednje številke: vi prvih desetih mesecih leta 19591 je znašal skupni promet pri sta-1 nišča 52.847 ton, medtem, ko je| v istem obdobju letos znašali 121.742 ton (indeks porasta 2301 odstotkov). Dvoletni razvoj pristanišča pa je označen tudi z| ustanovitvijo številnih špedicij-1 skih, transportnih in agencijskih) podjetij v Kopru. ... IN V TUJINI Na Poljskem so odkrita velika' nahajališča bakrene rude. Poljski geološki inštitut za metalurgijo je odkril v Spodnji Slcziji' izredno bogata nahajališča bakrene rude. Priprave za izkoriščanje so že v polnem teku, vendar bo izkoriščanje možno' šele čez nekaj let. Ko bo rudnik' deloval s polno zmogljivostjo, b'o( Poljska postala od uvoznika izvoznik bakra. V zahodnih državah je zadnja' leta vse večja poraba aluminija. Potrošnja le-tega je dosegla v letošnjem tretjem kvartalu približno 163.000 ton, kar je za 101 odstotkov več kot v istem ob-' dobju lani. Slavfe v „Triglavu" Hiter napredek proizvodnje Novi načrti Skupno s praznovanjem Dneva republike so preteklo soboto v tovarni pil »Triglav« v Tržiču slovesno proslavili tudi desetletnico Prvega delavskega sveta. Takrat je bilo v kolektivu le 12 delavcev. Tudi prostori niso bili primerni za delo. Odločili so se za. novo gradnjo. Ze leta 1954 so se preselili v nove tovarniške prostore in od tedaj dalje je proizvodnja zelo hitro naraščala. Leta 1951 so izdelali 206.000 raznih pil v vrednosti 50 milijonov dinarjev, letos p* je njihova proizvodnja narasla že na 665.000 pil v vrednosti 98,715 milijonov dinarjev. Poleg pil nameravajo začeti izdelovati tudi žage za železo, po katerih je veliko povpraševanje. ZGRADILI SO NOV MOST Sora — Pred prazniki so izročili prometu nov železobetonski most čez potok Ločnico v Ločniški grapi nad vasjo Soro. Most je bil do sedaj lesen in izrabljen. Sodaj je cesta sposobna tudi za težji avtobusni in tovorni promet. Most je zgradilo Komunalno podjetje iz Medvod. sti so pogoji za nadaljnji razvoj PTT službe zelo ugodni. Ze letos smo pričeli z nekaterimi pomembnimi nalogami. V okviru zelo ugodnih pogojev smo dobili za 33 milijard deviznih dinarjev kredita za izvajanje že postavljenih programov. Iz teh sredstev gradimo magistralne linije, avtomatske medmestne centrale in ostale telefonske naprave. Poglejmo še, kaj predvideva perspektivni plan za PTT. Dokončanje že začetih del in redno obratovanje dosedanjih zmogljivosti je glavna naloga bodočega perspektivnega plana. Nič manj pa ni pomembna zgraditev 15 medmestnih tranzitnih telefonskih central. Ta graditev naj bi zagotovila pomembno povečanje telefonskih zmogljivosti. Verjetno se bodo komu zdele te planirane gradnje preobsežne in plani preveč optimistično postavljeni. Toda, če hočemo, da se bo naša PTT služba po tehniki in delu približala PTT službi v tujini, s katero se iz dneva v dan srečuje, je nujno, da zahteva planirana investicija znatna vlaganja. Ob upoštevanju sedanjih razmer so investicijski krediti razumljivi in upravičeni. ZADRUŽNIKI V VOKLEM Ze več kot mesec dni se v Vo-klem precej govori o združitvi njihove kmetijske zadruge z zadrugo v Šenčurju. Komentarji so zelo različni. Nekateri menijo, da to ne bo dobro in zaskrbljeno vprašujejo, kje naj bi bil potem sedež in podobno. Drugi, zlasti navadni kmetje, pa mislijo, da bo potem moč bolje razporejati mehanizacijo, da bo manj upravnih stroškov in da se bo močnejša zadruga lahko bolj posvetila proizvodnji. Sedaj je tam dobro urejeno pridelovanje semenskega krompirja in mleka. mili v uspeh tega načina in menili, da je to neka nova, nezakonita »kriva vera«. Predpisi namreč takrat tega sploh niso dovoljevali. Slo je v glavnem za zaposlene žene. Te sedaj delajo intenzivno samo po 7 ur v treh izmenah. Štiri proste ure (od 1 do 5 ure zjutraj) pa izkoristijo za vsakodnevni sistematični pregled strojev in pripravo dela. Čeprav predilke sedaj delajo manj časa, je delovna storilnost znatno narasla, dvignili so se prejemki, vsi so zadovoljni. Toda v začetku, ko so začeli v kolektivu govoriti o tem skrajšanem urniku, takrat so bili celo v kolektivu proti. Niso verjeli, da bi lahko prav toliko naredili in so zato logično računali tudi na manjše prejemke. Drugo kar jih je motilo je bilo nedeljsko delo. Da bi ženam zagotovili redno prehrano in nočni počitek, so morali urediti FRANC BRANISELJ tako, da ima vsak teden določena izmena prosti dan v soboto, v nedeljo dopoldne pa mora. na delo. Danes se žene same sebi čudijo zakaj so pred leti tako ne- zaupne do tega predloga. Ko smo se o tem razgovarjali tudi z direktorjem je povedal, da so prav s takratnim novim načinom dela, ko so dobesedno kršili zakon o osemurnem delavniku in uveljavili načelo nagrajevanja po delov-r"m učinku in ne po opravljenih urah, kršili tudi plačilni sistem. Zato je tam bilo nagrajevanje po enoti proizvoda dokaj urejeno, ko so po drugih kolektivih začeli o tem šele razpravljati. Prav tako so tam že decentralizirali delavsko upravljanje na obrate. Centralni delavski svet je že junija letos izročil obratnim komisijam (tako iz skromnosti imenujejo te izvoljene organe, dasi imajo značaj obratnih delavskih svetov) notranjo delitev dohodka, sprejemanje in odpuščanje delavcev itd., za kar drugje še pričakujejo navodil in predpisov. Tako nekako »ilegalno« se v Gorenjski predilnici razvijajo samoupravni organi, se dviga produktivnost in prejemki zaposlenih. Dviga se samozavest delavcev in enotnost kolektiva v celoti. .V ozadju pri vsem tem pa je njihov direktor, ki je znal stvari postaviti tako kot je bilo treba. Delavci ga zato tudi spoštujejo in so ga prav za to tudi predlagali za odlikovanje ker vedo, da njihovi uspehi niso samo plod golega dela, temveč v precejšnji meri tudi plod dobrega operativnega vodstva. Rahel jesenski dež sili do kosti. Stojimo pred zaprtimi vrati male trgovinice v Lu-šah (Selška dolina). »Prosim, prosim! Kar notri!« se oglasi izza okna. Trenutek nato stojimo ob pultu v trgovini in pogovor steče o tem in onem. »Ste prišli zaradi tovarne? Ljudje dosti govorijo o tem in težko čakajo, še zlasti žene. »Vsak dan jih je več. Prihajajo in sprašujejo, če se lahko že vpišejo,« je zvedavo začela pogovor prodajalka. Potem so svoje k razgovoru dodali ostali; pogovor je stekel o vremenu, o šoli, o prodaji krompirja, pač o vsem kar tare ljudi tod okoli. Dolina proti Lušam in Lenartu, ki se iz Selške odcepi proti Pra-protnem, je dokaj zapuščena — skoraj taka kot pred vojno. Vsaj tako trdijo ljudje. Prebivalci morajo peš ali pa s kolesi pet pa tudi več kilometrov do Praprot-nega. Vsaj trideset jih je iz te doline, ki se vozijo s kolesi vsak dan na delo v LIP ali Čevljarsko podjetje na Cešnjici, nekateri pa tudi v tovarno NIKO v Železnike; najmanj petdeset, večidel žena pa bi se rado še zaposlilo. No, pa je pred kratkim po dolini zašumelo, da kani-jo v teh krajih postaviti tovarno. Vest je bila nekje resnična, želje mnogih pa so ji pridrje svoje. Potem so prišli gospodarstveniki in se ob ogledu kraja in prostorov niso nič kaj navdušili; ne zaradi interesov industrije, marveč zaradi koristi prebivalcev Obratni delavski sveti se bodo lahko uveljavili samo z večjo ekonomsko osnovo In z zavestno pomočjo vseh organizacij v podjetju V zadnjih letih so se v posameznih večjih podjetjih razvili obfatni delavski sveti. Potreba po teh ganih se je zlasti pokazala ob decentralizaciji podjetij na manjše ekonomske enote, oziroma ob uveljavljanju novega načina nagrajevanja po enoti proizvoda. Vloge obratnih delavskih svetov so zelo različne. Ponekod jih delavci že imajo za samoupravni organ, drugod pa so ti obratni delavski sveti le bolj na papirju. Nekaj pa je neizpodbitno: da so namreč obratni delavski sveti že dokazali nove možnosti za vključevanje še večjega kroga neposrednih proizvajalcev k odločanju, da se je s tem delavsko samoupravljanje še bolj približalo delavcem. Hkrati pa se je tudi pokazalo, da so ti organi po obratih marsikje našli nove »skrite rezerve* in zelo povečali interes delavcev za boljše gospodarjenje v določenem obratu in v kolektivu kot celoti. Precejšnja težava v dosedanjem razvoj obratnih delavskih svetov je v tem, da so rasli preveč ločeno v vsakem podjetju in obratu, da niso izmenjavali doseženih izkušenj. Posebnih predpisov o teh organih doslej ni bilo in posamezniki, ki jim morda ni bilo niti pri srcu, da bi se samoupravni organi v resnici uveljavljali, so se zmeraj sklicevali na to, da je pač treba počakati toč-nejših navodil, da ni zakonskih Predpisov itd. Tudi to je ponekod zaviralo hitrejše uveljavljanje samoupravnih organov v obratih. Hkrati s tem pa so tudi nekatere politične in družbene organizacije v delovnih kolektivih prepuščale ta razvoj stihiji. Sindikalne organizacije s komunisti na čelu so premalo odločno zahtevale prenašanje določenih pristojnosti na obratne delavske svete. Taki in podobni so bili zaključki nekaterih diskutantov, ki so v komisiji za delavsko samoupravljanje na okrajni konferenci Zveze komunistov pred kratkim razpravljali o teh vprašanjih in tolmačili izkušnje posameznih kolektivov. Večina govornikov je razpravljala prav o problemih obratnih delavskih svetov. O tem so govorili delegati: Boris Pertot in Vili Tomat iz Kranja, delegati Črv, Irmovšek in Triler z Jesenic, delegat Likar iz Škofje Loke, zatem Pepca Jež in Ivan Celestina iz Kranja, delegat Benedičič iz Tržiča in drugi. V jeseniški železarni, kot je bilo razumeti v razpravi, imajo več izkušenj z obratnimi delavskimi sveti. Najprej so tam izvolili 24 obratnih delavskih svetov. Pred 4 leti so te obratne delavske svete reorganizirali v grupne delavske svete, ki jih je bilo 11. Toda tudi grupni delavski sveti, kakor prej obratni, so samo životarili in so jih zato opustili. Posebna komisija, ki je raziskovala vzroke neuspeha obratnih in grupnih delavskih svetov, je predlagala, naj bi znova izvolili take organe, toda s širšo proizvodno osnovo. Tako so predlanskim znova izvolili 4 obratne delavske svete. Ponavljala se je skoraj ista slabost — brez ekonomske osnove niso bili zanimivi. Letos so vsakemu od teh svetov izročili po 4 milijone dinarjev za male investicije. Večina teh svetov je ob vsestranskem sodelovanju delavcev ta sredstva zelo ekonomično potrošila. Toda niti sedanja oblika ne ustreza več. Delitev sredstev vsem enako v obliki »poklonov« ni stimulacija za prizadevanje. Za nadaljnji razvoj teh samoupravnih organov se tam kaže nujna potreba, da najdejo svobodnejše in vzpodbudnejše organizacijske oblike in večjo ekonomsko osnovo. O tem je govoril zlasti delegat Zdravko Črv; Ciril Triler, prav tako iz železarne Jesenice, pa je predlagal, naj bi razen sedanjih pristojnosti, ki jih že imajo ti organi, osnovali pri teh obratnih delavskih svetih tudi razne komisije kot na primer: disciplinsko in tarifno komisijo, komisijo, ki bi se bavila z obratnimi sredstvi in podobno, kar naj bi zajelo še večji krog delavcev v samoupravne organe in hkrati utrjevalo pristojnost teh svetov po obratih. Hkrati pa naj bi ti obratni delavski sveti dobili besedo o delitvi dohodka in gospodarjenju sploh. Splošna misel je bila, da so vse to šele prve izkušnje in da je treba obratnim delavskih svetom prepuščati vse večjo ekonomsko osnovo. Sindikalne organizacije, zlasti pa komunisti, b'i morali odklanjati vsake tehnokratske tendence in ovire za svobodni in življenjski razvoj organov delavskega samoupravljanja sploh. „Rade Končar" TvorniG električnih strojeva ZAGREB OBVESTILO Sporočamo vsem lastnikom naših serijskih izdelkov na področju LRS, da smo podjetju Elektrotehnično podjetje, Kranj Gregorčičeva cesta 3, telefon 22-65, 21-97 prepustili servisno službo za popravila naših serijskih Izdelkov in sicer malih elektromotorjev do moči 30 kW, srednjih elektromotorjev do vključno velikosti »46« in močnostnih transformatorjev do moči 1000 kVA. Prosimo zainteresirane ustanove, podjetja in privatnika, da se zaradi popravil na naših izdelkih v bodoče obračajo direktno na omenjeno podjetje, ki bo vsa servisna popravila izvrševalo v sodelovanju z našo tovarno in po naši tehnični dokumentaciji. Gornje se nanaša samo na izvengarancijska popravila, dočim bo garancijska popravila Se nadalje izvrševala nafia tovarna v Zagrebu. samih. Prevoz surovin in izdelkov v dolino in iz nje bi zaposlenim odVzel dokajšen del njihovega zaslužka. Bili so mnenja, da-je treba iskati tako dejavnost, ki bo v končnem izdelku vsebovala čim manj surovin in čimveč vloženega 'dela. Kljub dobri volji rešitve niso našli, ni lahka stvar odločati o takih stvareh -to še posebej zato, ker bi vsaka naglica in nepremišljenost bila v škodo ljudem; saj končno ne gre za trenutno rešitev, ampak za perspektivo ljudi te doline. Ko smo odhajali, smo srečali pred trgovino majhno deklico. Nekje od Lenarta je doma. Povedala nam je, da hodi v šesti razred — toda v Loko. Ob petih zjutraj mora zdoma. Uro hoda do avtobusa in prav toliko na- zaj. To ni malo... Povedala § nam je, da jih je še dvanajst, s §} katerimi se vozi v Skofjo Loko, s 10 pa jih iz te doline mora v šo- 9 lo v Bukovščico. V dolini na Le- s nartu je samo nižje razredna šo- B la. Potem je prišla še neka žena B in dejala, da naj napišemo tudi S to, ko že ravno pišemo o teh B krajih, da tu ni kruha, mesa... = Včasih prinese meso ali kruh B mlekar iz Železnikov. Težko je || tod po teh osamljenih krajih... § Drugod, bliže industriji se vse S to kar mi iz dneva v dan doživ- ji ljamo hitreje spreminja in raste. j| Prav zato pa v njihovi dolini S plaho, a često sprašujejo, kako B je s tistimi delovnimi mesti in B če se že lahko vpišejo - tja... §§ v tovarno ... čeprav teh mest še B sploh ni. 4-fI1 STRAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA, 3. DECEMBRA 1966 NAROČITE G LAS • •"•"»i 9 9 9 9 mm naroči G LAS ssm naročite G LAS G LAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI m 0 L I OGLASI PRODAM Prodam nov moped Colibri — s prevoženimi 1500 km. — Spodnje Duplje 54 4423 Po nizki ceni prodam rabljeno spalnico z mrežami. K. M. Grenc št. 22, Sk. Loka — pri Gradisu 4431 Prodam motorno kolo, znamke DKW 200 ccm, model 1939. Zasav- Za pitanje prašičev samo R E D IN ker pospešuje debeljenje ska cesta 33, Orehek, Kranj 4468 Kuhinjsko kredenco prodam zaradi selitve. Naslov v oglasnem oddelku 4510 Po ugodni ceni prodam lep travnik v Tenetišah (6400 m2) in nov električni kuhalnik na 4 plošče. Naslov v oglasnem odd. 4511 Prodam 500 kg drobnega krompirja. Britof 83, Kranj 4512 Prodam dobro kravo, ki bo čez mesec teletila. Sp. Besnica 50 4513 Prodam težkega konja, 7 let starega. Tenetiše 28 4514 Ugodno prodam osebni avto — model 1955. Naslov v oglasnem oddelku 4515 Trgovsko podjetje „•UNIVERZAt" JESENICE sprejme: 1. TRGOVSKEGA POMOČNIKA železninske stroke 2. DELAVCA za pomožna dela v trgovini in 3. VEC DELAVCEV za prekladanje kuriva in gradbenega materiala. Samska stanovanja zagotovljena. Osebni dohodek po Tarifnem pravilniku. Nastop je mogoč takoj. — Prošnje pošljite na upravo, Jesenice, Cesta Bratstva in Enotnosti 8. Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za Inštruktorje tekstilne stroke v Kranju razpisuje na podlagi 33. člena pravil Centra naslednji RAZPIS PROSTEGA DELOVNEGA MESTA programerja (glavnega Inštruktorja) Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali tekstilni tehnik z 10-letno prakso na vodilnem mestu v tekstilni industriji. Prednost imajo pedagogi, inženirji ali ekonomisti s prakso v tekstilni stroki. Zahteva se znanje vsaj 1 svetovnega jezika. Plača po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Sprejeti kandidat bo skupno z * išjimi inštruktorji poslan na dvoinpolmesečno študijsko potovanje v inozemstvo. Za ostale pogoje naj se interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 33. Razpis se zaključi 15 dni po objavi v dnevnem časopisu Delo in Glasu, oziroma takoj, ko bo delovno mesto zasedeno. OBVESTILO Vse cenjene odjemalce obveščamo, da bomo vršili letno inventuro v naslednjem času: V KRANJU - glavno skladišče: od 1. do 15. decembra; skladišče tehničnega blaga: od 1. do 10. decembra; trgovina na drobno: od 26. do 31. decembra. NA PIVKI - glavno skladišče: od 14. do 22. decembra. Cenjene odjemalce prosimo, da se pravočasno oskrbi jo s potrebnim blagom, ker med inventuro ne bomo izvrševali naročil. Veleželeznlna MERKUR — Kranj Al mira .ni.sk.. mo««™ mzgodbo za večer«. Prav gotovo i je film v tej svoji meri, navkljub i nekaterim izredno primitivnim irešenim konfliktom (ki so posle-i dica scenarija in ne režije) po-i vsem uspel. V primeri s tujimi i filmi podobnega žanra, ki jih po-i gosto gledamo na naših platnih, (je verjetno omenjeni slovenski (film celo nekje nad povprečjem (običajnih kriminalnih zgodb. De-(lii bi lahko očitali, da je s svo-,jim uvodom verjetno začel preširoko, če je imel namen izključno seči po zgodbo vohuna x-25; ■ če pa je režiser hotel s svojim fil-, n'.om povedati še kaj več, se je , to izrodilo. v TI SI MOJA PESEM - Zahodnonemški film režiserja Paula ■ Martina, je v teh dneh na sporedu v Skofji Loki. Ze od nekdaj :so veljali nemški filmi, še zlasti | revijski, za osladne. Film »Ti si i moja pesem«, pa predvsem po .zaslugi prikupne muzike in petja Katarine Valente, ki je v filmu, pokazala, da zna tudi dobro zaigrati, spada med boljša tovrstna dela nemške kinematografije, ki smo jih imeli priliko videti v zadnjih letih. Ce odštejemo ste-! vilne majčkene neslanosti (ki naj. bi bile duhovitosti) je film kar, prikupen za sobotno popoldne. BERNARDINE - Po premieri] v »sejemskih dneh« bo ta ameriški film v prihodnjih dneh na' sporedu v Kranju. O filmu smo na kratko poročali že tedaj. Film ob zabavni muziki pevca Boona hoče govoriti, vsaj tak občutek imam o neki višji ameriški mladini. Naj samo ponovim tiste svoje misli, govoriti o mladih ljudeh, ki sanjajo o tehniki osvajanja deklet, vrtoglavo dirkajo z motornimi čolni, se vozijo na ljubezenske sestanke z avtomobili, ter se zaradi nesrečne ljubezni javljajo prostovoljno k vojakom — preveč ceneno! Ce je' film imel namen zabavati — ni* zabaval; če je hotel nekaj več povedati o ameriški mladini —' nI povedal. Seveda pa bodo ob* dobri muziki mnogi gledalci za-j dovoljni odhajali iz dvoran. f Prešernova družba - vaš prijatelj Prve knjige Prešernove družbe so že dotiskane, manjka le še »Naše stanovanje« In Koledar 1961. Naročniki, in tudi drugi, torej lahko pričakujejo, da jih bo Prešernova družba že v najkrajšem času razveselila z našimi najcenejšimi in vsebinsko bogatimi knjigami, saj bodo naročniki prejeli omenjene knjige le za 600 dinarjev. Ker pa bo tokratna zbirka Prešernove družbe izšla v več izvodih kot je bilo naročnikov, naj v nekaj besedah zapišemo kratko vsebino sedmih knjig, s katerimi bo lahko še marsikdo za majhen denar izpopolnil svojo knjižno polico. Lidija Seifulina: VIRINEJA - Seifulina je prav gotovo najmočnejša ruska pisateljica iz porevo-lucijsk« dobo. V povesti Virineja je prikazala silno podobo ruske preproste ženske v času prve svetovne vojne, ki jo v njeni zgub-ljenosti izrabljajo moški, dokler so ne zateče k vdovcu Pavlu Su-slovu, s katerim gre v revolucijo in se v spoznanju, da prihaja nov svet, žrtvuje žSnj in za to revolucijo. - Čeprav se zgodba dogaja med vojno, jo čutimo le iz raznih drobnarij. Slikovito in živo pa je prikazano življenje v vasi Agirov-ka, mojstrsko so prikazani ruski ljudje in obdobje ruske boljševi-ške revolucije. Jack London: ZGODBE S SEVERA IN JUGA - Iz obširne zbirke novel znamenitega ameriškega pisatelja so izbrane naslednje: Hotel Je zanetiti ogenj, Odisej s severa, Zveza starih mož, Mehikanec, Pogan, V makalojski rogoz-nici in Mapukijeva hiša. Za zbirko se je Prešernova družba odločila na prošnjo številnih naročnikov in bralcev. Jack London bralca v teh slikovitih zgodbah popelje v vse kraje svojega pisateljskega zanimanja: od zasnežene Aljaske, preko vroče Mehike v romantiko Tihega oceana. Clement Rlcher: TI-KOJO EV NJEGOV MORSKI PES - je za mladino nadvse privlačen pusto- lovski roman. Zgodba se dogaja pod vročim soncem Karibskega morja. To je zgodba mladega za-morčka Ti-Koja, ki v zabavo turistom skače po novce v morske globine. V morju pa se spoprijatelji z mladim morskim psom, s katerim doživlja velike pustolovščine vse do čudovite rešitve ob vulkanskem izbruhu velikega obsega. Pisatelj tega prezanimivega dela je Francoz Richer, ki je bil rojen 1914. leta na otoku Marti-niku. Nfegov Ti-Kojo je bil preveden že v mnoge jezike. Vitko Musek: FLLM — je knjiga, nekakšen vodnik bralcem, ki jih bo popeljal v svet filmske umetnosti ter jim preprosto razložil filmsko govorico, postavil na pravo mesto filmske vrednote in jih ločil od plevela filmskega ustvarjanja. »Film- bo seznanil bralce z najvažnejšimi zvrstmi filmsko ustvarjalnosti in posebno z najvišjimi filmskimi dosežki. V knjigi je opisana tudi dosedanja pot in uspeh jugoslovanskega filma. T1 - K 0 J 0 N NJEGOV RSKI PES Naslovna stran Ritherjeve knjige »Ti-Kojo In njegov morski pes« Dr. Anton Polenec: ŽIVALSKI SVET (Srečanje s pragozdnimi živalmi) - S to knjigo - Srečanja z živalmi tropskih gozdov — bo bralec dobil samo nadaljevanje živih opisov živalskega sveta, ki so se že doslej tako priljubili bralcem. V tej knjigi se bodo srečali z živalmi, ki se jim ni treba boriti s sušo, ne z vročino in ne z mrazom. V pragozdu vlada večna pomlad, poletje in jesen in nudi svojim prebivalcem obilno obloženo mizo. Zato tu živijo največji pajki, hrošči, metulji, žabe, kače in zato je tu doma slon. Pragozd je domovina najboljših plezalcev, opic, papig, kuščarjev, najnevarnejših kač, najkrvoločnejših zveri pa tudi najlepših živali: ptic, metuljev itd. NASE STANOVANJE (Praktičnt priročnik): — V času elektrifika-j cije, tehničnega napredka in velike stanovanjske graditve, bo ta knjiga nadvse dobrodošel priročnik vsakemu, ki želi lepo in praktično stanovati. V njej bodo nanizana navodila za lepo opremo, pohištvo, razvrstitve, stroje in aparate, razen tega pa praktični nasveti za kar najgospodarnejše vzdrževanje vseh stanovanjskih prostorov. Knjiga bo bogato ilustrirana ter sestavljena po najboljših izkušnjah domačih in tujih strokovnjakov. In če k vsemu temu dodamo še KOLEDAR Prešernove družbe -sedme knjige - si tako cenene in bogate zbirke skoraj ne moremo zamisliti. Zato smo lahko že danes prepričani, da bo Prešernova zbirka za leto 1961 vse naročnike prijetno razveselila, pa tudi vse tiste, ki bodo knjige naknadno kupili. STRAN RADIO — ZANIMIVOSTI SOBOTA, 3. decembra 1960 r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13, 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 4. decembra 6.00 Jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Majhen koncert godb na pihala 8.00 Mladinska radijska igra 8.37 Iz albuma otroških skladb 8.52 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Zbori in samospevi Blaža Arniča 10.00 Se pomnite tovariši. .. 10.30 Dramatična uvertura 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 V tnčetrtinskem taktu 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Kar vam ugaja 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.10 Peli so jih mati moja . .. 17.30 Radijska igra 18.36 Sonata za godala v g-molu 18.36 Igra Kmečka godba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tenda 20.50 Hammond orgle v ritmu 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert P OD NEDELJE, 4. DECEMBRA DO SOBOTE, 10. DECEMBRA 19S0 PONEDELJEK, 5. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.40 Iz filmov in glasbenih , reviJ HM - •»■-** J*-9.00 Naš podlistek *" * 9.20 Od arije do arije 10.15 Melodije velikih mest >10.40 Poje zbor Slovenske filharmonije' 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Kvintet Borisa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Vilko Maslen: Breskova muha - nevarnost, za sadjarstvo 12.25 Zvočna mavrica 12.45 Samospevi Marjana Kozine 13.15 Zabavna glasba in obvestila 13.30 Concertino za klavir in mali orkester 13.50 Ali vam ugaja 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovensko poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavne melodije iz studia 14 20.45 Kulturni globus 21.00 Nekaj lahke glasbe 21.15 Koncert orkestra Zagrebške filharmonije 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek TOREK, 6. decembra 5 00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Operne uverture 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Capriccio 9.49 Poje Ženski vokalni kvartet 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Virtuozne skladbe za violino 11.30 Deset minut iz naše beleinice 11.40 Sovjetska zabavna glasba 12.00 Kvintet Niko Stritof ob spremljavi Štirih fantov 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mileva Kač: Sredstva proti gbvičnim boleznim rastlin 12.25 Pet pevcev - pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Arije iz slovanskih oper 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 15.15 15.40 16.00 16.10 16.50 17.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 18.45 10.00 20.00 20.30 21.28 21.40 22.15 23.05 23.35 5.00 5.25 6.30 8.05 8.30 9.00 9.15 10.15 11.00 11.30 12.00 12.15 12.25 13'. 15 13.30 14.05 14.35 14.40 15.15 15.45 16.00 17.15 17.30 1745 18.00 18.20 18.45 19.00 20.00 22.15 22.40 22.50 23.05 5.00 5.10 6.30 8.05 8.35 8.55 9.25 10.15 10.40 11.00 11.20 12.00 12.15 12.25 13.15 13.30 13.45 14.05 14.35 15.15 15.40 16.00 1(5.15 17.15 ],:.(;;> 13.30 Zabavni orkester Raphacle Obvestila, reklame in zabavna glasba Listi iz domače književnosti Črno in belo Harfist Gene Bianco in njegova skupina Deset minut s pevko Anico Zubovič Lokalni dnevnik Razgovor z volivci Petruška, baletna suita Iz naših kolektivov Spominski listi številka 3 in 4 za klavir Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Novi izobraževalni obzornik Obvestila, reklame in zabavna glasba Pojo Donski Kozaki Radijska igra Razmišljanje — simfonični poem Razpoloženjske melodije z orkestrom Jackie Gleason in zborom Artie Malvin Komorni večeri pri W. A. Mozartu Po svetu jazza Lena Horne in Harrv Belafonte v filmu Porgy in Bess SREDA, 7. decembra Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Mladina poje Orkestralna matineja Jezikovni pogovori Izbrali smo za vas Z naših opernih koncertov Melodije raznih dežel Za cicibane Vaški kvintet s pevcema Reziko in Sonjo Radiiska kmečka univerza — Milojko Vidmar: Enoletna akcija pionirjev in mladih zadružnikov je uspela Zabavni opoldanski spored Obvestila in zabavna glasba Skladbe Franza Schuberta in Felixa,. Mendelssohna Radijska šola za srednjo stopnjo Mazurka iz baleta Pepclka »Ah vi lesi . . .« pesmi Emila Adamiča Obvestila, reklame in zabavna glasba Radijska univerza Koncert po željah poslušalcev Sestanek v sredo Od plesišča do plesišča Jazz na koncertnem odru Kulturna kronika Od Gallusa do Hindemilha Majhni zabavni ansambli Obvestila, reklame in zabavna glasba Ljubezenski napoj — opera Orkester Glenna Millerja Godala v noči Literarni nokturno Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 8. decembra Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Glasba ob delu Poje Planinski oktet Radijska šola za višjo stopnjo Melodije ter intermezzi Vrtimo vam ploščo za ploščo Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje S popevkami po Evropi Odlomki iz baletov Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan: Sodobni pogledi na gnojenje sadovnjakov Oporne arije s slavnimi pevci Obvestila in zabavna glasba Zbor RTV Beograd pod v. Borivoja Simiča Zabavni orkester RTV Beograd Koncert za violončelo in orkester Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Obvestila, reklame in zabavna glasba Iz svetovne književnosti Po tipkah in strunah iVsnikova ljubezen in življenje 45 minut turizma in melo.lij Iz Ilossinijevega Seviliskega brivca Plesni orkester Werner Miiller 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba pesmi in napevov 20.00 Četrtkov večer domačih 20.45 Kruh zaradi tega ni cenejši — literarna oddaja 21.25 Simfonija št. 5 v c-molu 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godalni kvartet št. 4 23.05 Popevke in ritmi današnjih dni 23.55 Prijeten počitek PETEK, 9. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Kralj Kristijan, suita 8.30 Potpuri za zabavo 9.00 Naš podlistek 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana ' 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Valčki F. Chopina 10.35 Od polke do cha-cha-cha 11.00 Prizori iz Massenetovih oper Manon, Thais in Werner 11.30 Človek in zdravje 11.40 Priljubljene popevke 12.00 Orientalska suita 12.15 RadijsS« kmečka univerza - ing. Saša Debenjak: Zadružna operativa v kmečkih 'gozdovih 12.25 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pojo zabavni zbori 13.45 Tam gori za našo vasjo... 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Renata Tebaldi 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Zvočni kaleidoskop 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Hollywoodski orkester 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Popevke iz Opatije 1960 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Mladim plesalcem , 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz jugoslovanske simfonične literature SOBOTA, 10. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Majhen koncert violončelista Cirila Skerjanca 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Beograd-Moskva 10.15 Iz Italije 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rajko Rakovec: Najpogostejše zajedavske bolezni perutnine 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kvintet bratov Avsenik 13.50 Priljubljene tenorske arije 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklama in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Za vsakogar nekaj 16.40 Moški zbor Zarja iz Trbovelj 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Veliki zabavni orkestri 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Pihalni orkester LM 18.30 Četrt ure z italijansko pevko Nello Colombo 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trideset minut z domačimi malimi ansambli in njih solisti 20.30 Dovolite, ime mi je Cox - V. epizoda 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za našo izseljence 23.05 Zaplešite z nami _J TelavizijsKi spored NEDELJA, 4. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke Prenos športnega dogodka 18.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.30 Pesem za umrle ljubimce — angleški film PONEDELJEK, 5. decembra 19.00 TV pregled 19.20 TV pošta 19.30 Glasbeni film 20.C0 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Sobotni - TV drama TOREK, 6. decembra 20.15 Prenos italijanske televizije SREDA, 7. decembra 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Svet v znamkah — film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.30 TV magazin — zabavna oddaja 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK, 8. decembra 9.00 TV v šoli 18.00 Razgled za mladi svet 18.30 TV film iz serije Interpol — Trije ključi 19.00 Poljudno znanstvena oddaja 19.30 TV obzornik 2A.15 TV kiosk 20.30 Poznaš svoj domači kraj — prenos iz Kopra PETEK, 9. decembra 20.00 TV dnevnik 20.15 TV o filmu 20.45 Program jugoslovanske kinoteke SOBOTA, 10. decembra 18.00 Otroška igra -Met« prenos iz Kranja 13.45 Film iz serije Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Krokodil — satirična oddaja 21.30 Film iz serije Cannibav Ponarejen ev tinsv Pred dnevi je pričela v Vercelli razprava proti Rosi in Amaliji Panvini, materi in hčerki, ki sta leta 1957 postali slavni, ko se je zvedelo, da imata nekak Musso-linijev »dnevnik«. Dnevnik sta tedaj prodali za 9,5 milijona lir odvetniku dr. Ronzi iz Novare. Ženski sta trdili, da je njuna družina prejela dnevnik od ministra Zerbija, ki so ga ustrelili v Don-gu. Dnevnik so zaplenili in izkazalo se je, da gre za falsifikat. Tedaj se je oglasil dr. Ronza, ki je žrtvoval precejšnjo vsoto, da bi postal lastnik tega dnevnika. Ženski so aretirali in v zaporu je mlajša izjavila, da je oče prišel na misel, napisati ponarejen dnevnik, ker je hčerka znala odlično posnemati Mussolinijevo pisavo. Med preiskavo je tako odlično napisala eno stran Mussolinijevega dnevnika, da bi le strokovnjak lahko ugotovil, da gre za falsifikat. Amalija Panvini je na razpravi prevzela vso odgovornost nase in skušala mater in svojega bivšega zaročenca razbremeniti vsake krivde. Kar zadeva ogoljufanega — Lahko greš, prijateljice so že odšle. — Očka, tu je tisti, o katerem pravkar govoriš! - Hišli bi V zadnjem tednu je, v zvezi z odločitvijo ameriškega predsednika Eisenhovverja za vojaško intervencijo v podporo diktatorjev v srednjeameriških državicah Guate-mali in Nikaragui, zopet prišlo v ospredje zanimanje tudi za vojaško bazo ZDA na otoku Kubi — Guantanamo. To oporišče, katero so dobile ZDA leta 1903 »za nedoločen čas«, jo dolgo 7 in široko 5 km. Na tem področju je urejeno letališče in naravno pristanišče, v katerem ima prostora cela pomorska eska-drila; tu so tudi vse najmodernejše vojaške naprave. Okrog in okrog oporišča so razmeščene mine na morju in žične ovire na suhem. Onstran žičnih ovir je Kuba. Na drugi strani Karibskega morja pa je Srednja Amerika, kjer so revolucije proti diktatorjem, ki jih podpirajo severno-ameriški kapitalisti, na dnevnem redu. To vojaško oporišče šteje 3000 ameriških vojakov. Razen tega je zaposlenih pri raznih delih v oporišču skoraj 4000 kubanskih domačinov. Ti bivajo na drugi strani žične pregraje, v Kubi in prihajajo vsak dan na delo v ameriško oporišče. Omenimo naj še, da plačujejo Amerikanci za oporišče kubanski vladi 2000 dolarjev najemnine letno. SHAKESPEAROVA MASKA NA DRAŽBI Te dni so prodali na licitaciji originalno Shakespearovo posmrtno masko, ki je bila vlita v mavec ob smrti angleškega dramatika leta 1616. Masko je kupila mestna knjižnica v Darmsttetu. •KRANJ dr. Ronzo, pa je trdila, da je ta vedel, da gre za ponarejen dnevnik, a ga je vendarle hotel prodati dalje. Dr. Carlo Polino, sodelavec založbe Mondadori, je plačal zanj 22 milijonov. Ronza je že prejel dva obroka po pet milijonov, vendar ju je vrnil, ko je zvedel, da je državni arhiv ugotovil, da je dnevnik ponarejen. PodfetRa tatica Pred nekim londonskim sodiščem za mladoletnike sta se morala zagovarjati dva 16-letna dečka. V neki trgovini sta pobrala za več kot tisoč funtov denarja. To svojo tatvino sta izvedla na sila prebrisan način. V prostor, kjer je bila blagajna, sta prišla z veliko torbo, v kateri sta imela miši. Brž ko sta torbo stresla, so jele miši iskati primerno skrivališče. Švigale so po podu, skakale po pultu in blagajni. Prodajalke in blagajničarka so zavreščale in pobegnile, med tem časom pa sta mala lopova neovirano izpraznila blagajno. Kot olajševalno okolnost je sodišče upoštevalo dejstvo, da tatica nista uporabljala nikakršnega orožja. Na m$*m so diamanti Na Mesecu so našteli znanstveniki okrog 40.000 kraterjev, ameriški znanstvenik kitajskega rodu dr. Cao pa meni, da so ti kraterji prava zakladnica diamantov. Dr. Cao ni potegnil te izjave iz rokava. Dolgo let je namreč proučeval kraterje v Arizoni, kjer so pred nedavnim odkrili diamante. Dr. Cao je namreč mišljenja, da so ti diamanti nastali kot posledica silovitih udarcev meteorjev in visoke temperature, ki se je zaradi tega razvila. Znanstvenik zato sodi, da bi bilo povsem verjetno, ko bi na podoben način nastali diamanti tudi na mesecu. Raketna vožnja na mesec bi potemtakem ne bila zastonj. Vsemogočni kapetan Po novem zakonskem predpisu, ki so ga te dni izdali v Franciji, ima kapetan ladje pravico, da lahko priklene v verige vse tiste potnike, ki se opijanijo, ki spravljajo na dan |ažne spletke, ali pa napravijo kakšne druge grobe prestopke. Telefon, ki kuha Na sejmu tehnike v Chichagu so prikazali tudi nekaj nenavadnih izumov, kot na primer: telefon, s katerim lahko gospodinja speče meso, čeravno je ni doma. Dovolj je, da dvigne slušalko. Vse ostalo napravi telefon sam. Nadalje so na tem sejmu prikazali tudi gramofon, ki je težak le pol kilograma, tranzistorski sprejemnik, ki ni večji od kocke sladkorja, elektronskega prevajalca, ki prevaja iz ruščine v angleščino in razpolaga s slovarjem 55.000 besed ter prevaja 1500 besed na minuto. Spet alarm v Fre'nsu Po 25 urah nenehnega dežja je Frcjus prc:l obletnico lanske strahotne katasirofe znova poplavljen. Ceste so neprehodne zaradi plazov in vode, ki jc ponekod visoka nad 30 centimetrov. Vsi potoki in reke v t"j pokrajini so napolnili svoje struge, prekoračili bregove ter sc razlili po pel jih. Tudi telefonske zveze so prekinjene. Obleka Iz paplrfa Nov postopek v izdelovanju Ifl impregnaciji papirja, ki so ga oJ-krili v Ameriki, omogoča izdelavo cenene in praktične obleke, ki jo je moč desetkrat nositi, nato pa se odvrže. Po svojem zunanjem vid«" zu je obleka takšna, da se sploh ne razlikuje od volnene ali bombažne obleke. Prve serije te obleke so izdržale poskuse in zato bodo kmalu pričeli izdelovati velike količine. Orjaški krompir Na posestvu Petra Obradovlčfti zidarja iz vasi Kameno, prideluj0" jo že štiri leta neobičajno velik krompir. Letos je Peter izkopal iz zemlje krompir, ki je bil težak skoraj kilogram in pol. Redek primer krompirja jo P°" slal Peter v dar prodajalcu Toilo-ru Bošnjaku i/. Heicegnovega, v čigar prodajalni stalno kupuje seme za to vrsto slavonskega krompirja, pri kmetovalcih znaneca vod imenom »beli krompir«. 8449^4 DRUŽINSKI POMENKI m (D 0 (L Pri oblačenju Imajo letošnjo zimo žene take možnosti, kot jih že dolgo niso imele. Plašči imajo isto dolžino kot krila, dovoljeni pa so tudi nekaj centimetrov krajši, sedemosminski in tričetrtinski pla-plaSči oziroma jope. Se vedno je zelo priljubljen tvveed, posebno še debelejši, ki ga lahko učinkovito dopolnimo s krznom. 4586 1 »Nehvaležna doba« se pogosto imenujejo tista leta, skozi katera mora otrok še pred puberteto. Tedaj starši neredko zaman poskušajo razumeti svoje otroke. Otrok v tem času izredno hitro menja svoje razpoloženje in obnašanje, ki je zdaj vljudno, zdaj spet nemogoče. Zelo znani ameriški psiholog je v posebni knjigi spregovoril prav o otrocih od desetega leta naprej, da bi tako staršem omogočil, da jih razumejo in z njimi pravilno ravnajo. V tem sestavku so navedena nekatera njegova opazovanja. »Sedaj se je vsaj nekaj zgodilo,« je rekel neki deček po desetem rojstnem dnevu, »moja leta se pišejo z dvema številkama.« Otrok desetih let v sebi še nima nasprotij in je skoraj vzoren. Zelo je dober z roditelji in posebno nežen z materjo. Rad gre na sprehod z očetom, čeprav ta smatra, da je to zanj izgubljeni čas. Toda, ko bo otrok starejši in tudi za očeta zanimivejši, si bo pač poiskal druge prijatelje. V tej dobi otroka vse bolj in bolj pritegujejo skupinske igre. Se vedno ne občuti prav posebne naklonjenosti do posameznih prijateljev in zato rad sprejme vsakega novodošleca v svoj prijateljski krog. Prav tako je zelo darežljiv in svoje stvari rad podari prijateljem. Večina desetletnikov ima rada šolo, toda domače naloge in učenje doma so jim največkrat zelo odveč, ker jim je igra najvažnejše, posebno še igra na svežem zraku. Ce že morajo biti doma, potem radi urejajo znamke in slično. Desetletnik ima svoje pojme o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Ima popolnoma določeno mišljenje o morali, navadno ne laže če prp 7r, ve*ie stvari, a se hitro ma predstave o času, prav tako pa tudi nima občutka za utrujenost. A ko se končno le spravi spat, skoraj nikoli ne bo v postelji še Naša hrana • t znajde v manjših lažeh, ker se mu zdi, da je to še najboljša in najhitrejša rešitev marsikaterega problema. Deklice so pri tem nekoliko strožje in jim je večkrat nerazumljivo, da nekdo lahko tudi goljufa. Toda, čeprav izgleda da sta desetletni deček ali deklica zelo dobra otroka, nikdar ne gresta spat, če jih starši vselej nekajkrat na to ne spomnijo. Desetletnik pač še ni- bral. Druga neprijetnost je umivanje. Kopanje, umivanje zob in ušes so zanj veliki, neprijetni problemi. Ce bi desetletnemu dečku pustili, da bi delal po svoji glavi, se ne bi nikoli preoblekel. Prav posebno prezira praznično obleko, ker. se v njej ne počuti dobro. Deklice pa imajo že izoblikovan določen okus in zato rade oponašajo v oblačenju svojo materi Ko smo govorili samo o posameznih hranljivih snoveh, bi si kaj težko zamislili, kakšno naj bo pravilno prehranjevanje, če ne bi poznali tudi skupin živil, ki te hranljive snovi vsebujejo. Tako smo zadnjic že pisali o mleku in mlečnih proizvodih, danes pa je na vrsti druga, tudi zelo pomembna skupina, ki zajema meso, ribe in jajca. Vsa ta živila so pom&mbnt zato, ker vsebujejo večjo količino visokovredne hrcnlive snovi — beljakovin. Poleg beljakovin vsebuje meso tudi maščobe, katerih količina je pri posamszivh vrstah mesa zelo različna. Tolsče mesu povečujejo kalo-rijsko vrednost. P'-sto goveje meso ima manj kot 200 kalorij, srednje mastno 250 do 200 kalorij, m-.r*:zo iholi 350. Važnejša kot količina clorij je količina beljakovin, zato ima pusto meso večjo vrednost. V mesu je od 70 do 80 0 o vode, beljakovin :s od 20 do 25 %, količina maščob pa je zelo spremenljiva. Meso ima še nekatere druge snovi in nekaj vitaminov. Največje količine vitaminov najdemo v drobovini, pri tem prednjačijo jetra, kjer je veliko vitaminov A in D. Pri kuhanu in pečenju izgubi meso velik del vode, zato se zelo skrči. Pri kuhanju preidejo neka- Male zanimivosti © Ze od leta 1946 imajo na Japonskem tudi ženske miličnike. Sedaj jih je že preko 500 in imaio popolnoma isto plačo kot moški in iste možnosti za napredovanje. $ V Avstraliji je več kot ena tretjina muzikantov po orkestrih žensk. Zanimivo je, da večina igra pihalne instrumente. A Se vedno so po mnogih, državah žene za isto delo veliko slabše nagrajevane ,kot moški. Tako n. pr. v Franciji delavka dobiva 86,6 % od plače, ki jo za isto delo dobiva moški, na Švedskem 68%, v Nemčiji 63%, v Angliji le 59,2 %. £ Na neki belgijski razstavi obutve sta prvi nagradi za modele ženskih čevljev in prve nagrade za modele moških čevljev dobili dve tovarni, ki jih vodita ženi in tudi modele so izdelale žene. pill!lll!lll!l!ll!!llirj!lll!ll!l^ POPRAVEK Reševalcem nagradne zlogovnice 29. november I sporočamo, da sta med zlogi, iz katerih je treba se-H staviti besede, dva zloga preveč, in sicer KA in TO, § in da se besedilo voščila bere v drugi in šesti nali vpični vrsti od zgoraj navzdol; torej ne v drugi in I peti. Reševalce prosimo, da nam napako oprostijo I in da popravek upoštevajo pri rešitvi. Uredništvo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Nihče vam ne more zameriti, če ste skuhali več, kot so člani vaše družine lahko pojedli, saj je to še največkrat odvisno od njihovega apetita. Vseeno se marsikdo jezi, če mu naslednji dan servirate isto, pogreto jed. Praktična gospodinja bo to jed tako »predelala«, da ne bo nihče niti pomislil na to, da je pravzaprav nekaj sličnega jedel prav prejšnji dan. Taka »predelana« jed je prav lahko še bolj okusna, kot je bila prvotna. Sedaj' so dnevi hladni in tako lahko brez skrbi uporabite že dan prej pripravljeno hrano. Puding iz makaronov ali rezancev Kuhanim makaronom dodajte malo masti, pretlačene skute, sesekljanega suhega mesa, pomešajte, dajte v pomazano posodo in prelijte z v mleku razžvrkljanimi jajci. Tudi po vrhu malo poma-stite in postavite v pečico, da se r a peče. < ... ali pa ocvrti cmoki Naredite malo bolj gosto testo kot za palačinke. Z žlico režite kuhane testenine v obliki jajca, povaljajte v testo in ocvrite v vreli masti. Ta jed je lahko slana ali sladka. Rogljički iz krompirjevega pireja Pireju dodajte eno jajce in toliko moke, da lahko umeslte tc-() sto. Naredite rogljičke in jih ha vreli masti ocvrite. Juha iz krompirjevega paprikaša Paprikaš dobro pretlačite, prelij-1e z mlačno vodo in prekuhajte.1 Dodajte dobro sesekljan peteršilj1 in po potrebi dosolite. V skledi I razžvrkljajte jajce in malo kisle I smetane (kislega" mleka ali jogur-l ta) in preko tega počasi nalijte to-1 plo juho. Juha bo posebno okusna, l če ji boste dodali tudi nekaj kapljic limoninega soka. Iz zdrobljenih keksov Zmešajte rumenjak, nekaj žlic' sladkorja in dve žlici moke, med' stalnim mešanjem1 dodajte mleko' in kuhajte toliko časa, da se zgo-' stl. V ohlajeno kremo dodajte beljakov sneg, vanilijev sladkor in< zribano limonine lupine. V stekleno skledo naložite zdrobljene* kekse, namažite z marmelado in< zalijte s kremo ter pustite, da se< dobro shladi. Kremi lahko doda-< ste tudi malo ruma in rozin. ( Omarica za spravilo otrokovih igračk je brez vseh nepotrebnih okraskov in je narejena tako, da se lahko kar najbolj izkoristi. Sest predalov — škatel, ki so pobarvane z različnimi oljnatimi barvami, je prav lahko Izvleči in bodo tako uporabne tudi kot »avto« ali »tovorni vagoni«. teri mesni izvlečki v vodo in tako dobimo juho. Hranljiva vrednost juh je majhna, saj ostane v vodi komaj 6 % celotne vsebine mesa. Od tega se polovica beljakovin strdi in jo kot sivo peno tudi odstranimo. Toda v juhah ostane precej mesnih izvlečkov, ki vplivajo na prebavne žleze in tako z okusom in vonjem povečujujo tek. Juhe so torej pomembne kot predjed k ostalim jedem, same pa nas ne morejo nahraniti. Ribe imajo enakovredne beljakovine kot ostalo meso, in v večini primerov precej manj tolŠč in večje količine vode; prav zaradi tega so ribe tudi lahko prebavljive. Ribje meso je zelo priporočljivo tudi zato, ker vsebuje veliko kalcija, vitamina B in joda. Jajca prištevamo k živilom, ki imajo visoko biološko vrednost in odigravajo veliko važnost posebno pri prehrani otrok in bolnikov. Seveda si tudi veliko jedi za zdrave ljudi ne moremo zamisliti brez njih. V jajčnem beljaku je veliko beljakovin, ki so po njem tudi dobile svoie ime. V rumenjaku je več maščob, zato ima rumenjak tudi večjo kalorijsko vrednost kot beljak. V rumenjaku so še mineralne snovi (največ kalcija in železa) in vitamini: A, Bi in D. Stolčki, ki so istočasno tudi zaboji za spravilo raznih drobnarij, so prevlečeni s polivinilom ali pralnim blagom. Otroci radi ustvarjajo in to najprej s kredo ali z barvicami. In na naši sliki: majhna črna tabla, po kateri bo lahko otrok kracal, kolikor bo hotel. Ce so otroci že večji in imate dovolj velik prostor, ga lahko pregradite z omaro — polico tako, da bo imel vsak otrok oddvojen kot za delo. AGATA CHRISTIE 14 Parker Je z zanimanjem pogledal Poirota. »Parker,« je začel možiček. »kako pa je bilo preteklo noč z ognjem, ko sta z dr. Sheppardom razbila vrata In našla vašega mrtvega gospodarja?« Ne da bi premišljeval, je Parker odvrnil: »Zelo slabo je gorel, toliko, da ni ugasnil.« »Ah!« Poirotov vzklik je bil malone zmagoslaven. Nadaljeval je: »Ozrite sc okrog sebe, Parker. Je v sobi vse na istem mestu, kot je bilo sinoči. Služabnikov pogled se je zadržal ob oknih. »Zavese so bile zagrnjene in električna luč je gorela.« Poirot je odobravajoče prikimal. »►Nič drugega?« »Ah, da, stol je bil nekoliko bolj spredaj.« Pokazal je na težek naslonjač, ki jc stal na levi med oknom in vrati. »Pokažite mi, kako je stal,« je zahteval Poirot. Služabnik jc potegnil stol cela dva Čevlja od zidu In ga obrnil tako, da je bil sedež obrnjen proti vratom. »Čudno,« je mrmral Poirot. »Rad bi vedel, kdo Ka je postavil na njegov stari prostor. Ali ste bili to vi. Parker?« Služabnik jc odločno zanikal. »Ne, jaz sem bil preveč razburjen — zaradi gospoda in vsega ostalega.« Poirot me jc pogledal. »Ste to napravili vi, doktor?« Odkimal snu. »Ko sem se vrnil s policijo, je stal že na svojem mestu,« Je pripomnil Parker. »O tem sem prepričan. « »Čudno,« Je spet dejal Poirot. »Morda sta ga potisnila nazaj Ravmond ali IUmi'! . sem ugibal. »Ali je to tako važno?« »Popolnoma nič važno ni,« je menil Poirot. »Zato pa Je zelo zanimivo,« je tiše dodal. »Oditi moram za trenutek,« je dejal polkovnik Melrose in zapustil s Parkerjem sobo. »Ali mislite, da govori Parker resnico?« sem vprašal. »Kar zadeva stol, da. Za druge stvari pa ne vem. Ce bi se vi morali ukvarjati s takimi primeri, dragi doktor, bi opazili, da so si vsi v eni točki podobni.« »V kakšni?« sem radovedno vprašal. »Vsakdo želi nekaj skriti.« »Jaz tudi?« sem ga vprašal. »Mislim, da vi tudi,« je mirno odvrnil. »Toda...« »Ali ste mi povedali vse, kar ste vedeli o mladem Patonu?« Smehljal se jc, jaz pa sem zardel. »Oh, ne bojte sc, ne bom silil v vas. O pravem času bom že vse zvedel.« »Želel bi, da bi mi pojasnili vaš način dela,« sem naglo dejal, da bi skril vznemirjenje. »Na primer to z ognjem.« »Oh. to je bilo zelo enostavno. Zapustili ste gospoda Aokmvda deset minut pred deveto, ali ne?« »Da, na minuto natančno.« »Takrat je bilo okno zaprto in zapahnjeno, vrata pa zaklenjena. Ob četrt na enajst, ko je bilo odkrito truplo, so bila vrata zaklenjena, okno pa odprto. Kdo ga je odprl? To je lahko storil le gospod Ackroyd sam. Za to imam več razlag. Ali mu je postalo v sobi prevroče, aH pa je na ta način spustil koga vanjo. Ce se je zgodilo to drugo, je moral biti kak znanec.« »To zveni zelo preprosto,« sem se strinjal. »Vse je enostavno, če uredimo dejstva. Ustavimo se pri osebnosti tistega moškega, ki Jc sinoči ob pol desetih bil pri njem. Vse kaže, da gre za osebo, ki je prišla sko/.I okno. Čeprav je gospodična Flora videla svojega strica še pozneje živega, ne pridemo rešitvi te skrivnosti bliže vse dotlej, dokler ne bomo vedeli, kdo je bil ta obiskovalec. Okno je tanko ostalo odprto, ko je odšel, In morilec bi lahko prišel po isti poti ali pa bi lahko ista oseba prišla še enkrat nazaj...« Polkovnik Melrose se Je vrnil dobre volje. ► Telefonski klie smo končno pojasnili,« je dejal. »Od tu ni prišel. Doktorja Shepparda so klicali sinoči ob 10.15 Iz javne telefonske govorilnice na postaji King's Abbot. Ob 10.23 pa je odhajal vlak v Liverpool.« 8. Spogledali smo se. »Seveda boste pozvedeli na postaji?« »Razumljivo, toda od tega ne pričakujem mnogo. Saj veste, kako je na postajah.« To sem vedel. King Abbot je sicer samo vas, toda njegova postaja je slučajno zelo važno vozlišče. Skoraj vsi brzovlaki se ustavijo in tu sestavljajo vlake na novo. Proti devetim zvečer pripeljejo drug za drugim trije lokalni vlaki. Ob 10.40 pa pride severni ekspres In ob 10.53 odpelje spet dalje. »Zakaj je sploh telefoniral?« je vprašal Melrose. »To mi nI jasno.« Poirot je skrbno premaknil porcelanasto vazo na eni izmed knjižnih omar. »Verjemite mi, vse ima svoj vzrok,« jc rekel. »Toda kakšen je ta vzrok?« »Ce bi to vedeli, bi vedeli vse. Ta primer Je zelo čuden in neskončno zanimiv.« Sel je k oknu in pogledal na vrt. »Vi trdite, da jc bilo točno ob devetih, dr. Shep-pard, ko ste srečali tujca pred vrati?« Vprašal jc, ne da bi se obrnil. »Da,« sem dejal. »Slišal sem biti cerkveno uro.« »Koliko časa bi potreboval, da bi prišel do hiše ali — recimo — do tega okna?« »Pet minut. Ce Je uporabil stezo, ki vodi desno od glavne poti, pa samo dve do tri minute.« »Toda v tem primeru bi moral poznati pot. Kako naj to razumemo? Moral jc že kdaj prej biti tu, moral je dobro poznati okolico ...« »Točno,« je pripomnil polkovnik Melrose. »Nedvomno bi lahko zvedeli, ali je gospod Ackrovd v zadnjem tednu sprejel kakšne tujce.« »To nam bo lahko povedal mladi Ravmond,« sem menil. »AH pa Parker,« je predlagal polkovnik Melrose. »Ali pa oba,« je pribil Poirot. Polkovnik Melrose je odšel, da bi poiskal Ray-monda, jaz pa sem pozvonil še enkrat Parkerju. Takoj nato sc jc vrnil Melrose z mladim tajnikom, ki ga jc predstavil Poirotu. »CJospod Poirot, nisem vedel, da stanujete Inkognito tu,« je dejal, »zelo me bo veselilo, da vas bom lahko opazoval pri delu. Hej, kaj pa je to?« ot je stal levo poleg vrat in videl sem, da je. medtem ko sem mu obrnil hrbet, naglo potegnil stol na mesto, ki ga je pokazal Parker. »Ali naj sedem na ta stol, da mi boste jemali kri?« je vprašal Raymond dobre volje. »Kaj pa naj to pomeni?« »Gospod Raymond, ta stol je bil sinoči tu, ko so našli gospoda Acroyda mrtvega. Nekdo ga je potisnil nazaj na njegovo mesto. Ali ste bili to vi?« Tajnik se ni niti za hip obotavljal: »Ne, jaz nisem bil. Ne morem se spomniti, da bi ga kdaj videl tu. Vsekakor je moral nekdo potisniti stol na njegovo mesto. AH se je zaradi tega izbrisala kaka sled. To bi bilo slabo.« »NI važno,« je dejal detektiv. »Niti naimanj ni važno. Toda recite mi, gospod Raymond, ali je kak tujec obiskal v zadnjem tednu gospođa Ackroyda?« »Ne,« je dejal Raymond. »Ali veste morda vi. Parker?« »Oprostite, gospod ...« »Ali je bil pretekli teden kakšen tujec pri gospodu Ackroydu?« »V sredo je bil tu neki mlad moški,« je dejal počasi. »Prišel je od tovarne Curtis & Troute, če sem prav razumel.« »O, da, spomnim se,« je vkliknil Raymond, »toda gospodje ne iščejo takega tujca.« Obrnil se je k Poirotu. »Gospod Ackroyd si je nameraval kupiti diktafon in tovarna nam je poslala svojega zastopnika. Toda s tem ni bilo nič. Gospod Ackroyd se ni mogel odločiti za nakup.« Poirot je spet nagovoril služabnika. »Dragi Parker, ali mi lahko opišete tega mladega moža?« »Bil je svetlolas, majhen in imel je modro obleko.« »Moški* ki ste ga srečali pred vrati, doktor, Je bil velik, aH ne?« se Je obrnil Poirot zdaj k meni. »Da. Kolikor sem ga mogel oceniti, je bil najmanj šest čevljev visok.« »To se torej ne ujema,« je dejal Belgijec. »Hvala, Parker.« Služabnik Je stopil k R.?ymondu: »rravkar Je prispel dr. Hammond, gospod. Veselilo bi ga, če bi lahko govoril za hip z vami.« »Pridem takoj,« je dejal tajnik In Odhltel. Poirot je vprašujoče pogledal višjega inšpektorja. ZAKLADOV 55. Nato je odšel kapitan na krov in sporočil moštvu, da lahko obiščejo za vse popoldne otok. Ti bedaki so res mislili, da leže na otoku kar celi kupi zakladov, zakaj, kot bi mignil jih je minila slaba volja. Kapitan je bil dovolj pameten. Izginil je v kabino in jih prepustil Silverju, naj ukrene vse potrebno za izlet. In res, Silver je imel moštvo v pesteh. Naposled je bilo vse pripravljeno za odhod. Sest mož je moralo ostati na krovu, ostalih štirinajst, med njimi tudi Silver, se je pričelo vkrcavati. fli'iimiiiiiiii!! 56. Tedaj mi je šinil v glavo eden izmed norih domislekov, ki nam je rešil življenje. Kot bi trenil sem zdrknil po vrvi in se potuhnil v enem izmed čolnov. In že smo odrinili. Opazil me je samo prvi veslač in iz sosednjega čolna tudi Silver, ki je gledal kot ris. Mornarji so veslali proti obali, kat da bi šlo za stavo. Naš čoln je bil prvi, ker smo imeli boljše veslače. Prvi smo dosegli obalo in že sem pograbil vejo, se zavihtel iz čolna in planil v najbližjo goščavo. Za mano je klical Silver. !:!il!'M;!i'lli:!!!';ill!ll!!:!!l!!!lll!lll!l!l!lll!l!ll!ll!l!li!!]llil!l!IIH TELESNA KULTURA Ob žici okupirane Ljubljane Start 7. maja Pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« je postal že tradicionalna prireditev vseh naših športnikov, vsega našega ljudstva. Tudi za prihodnje leto organizira. ta pohod Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljana ob sodelovanju Ljudske mladine Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije in atletske zveze Slovenije v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 20-letnice pričetka vstaje jugoslovanskih narodov. Ta prireditev ima tudi tokrat manifestativni in tekmovalni značaj. Manifestativni del pohoda obsega naslednje kategorije: 1. Množični partizanski pohod za moške, ženske in mešane vrste na 15 km dolgi progi. 2. Množični partizanski pohod za moške, ženske in mešane vrste vajeniških in srednjih šol na 15 km dolgi progi. 3. Množični partizanski pohod za moške, ženske in mešane vrste pionirskih odredov, ki jih sestavljajo dijaki oziroma dijakinje IV. in V. razreda osnovnih šol na 3 km dolgi progi. 4. Množični partizanski pohod za moške, ženske in mešane vrste pionirskih oddelkov in mladinskih aktivov, ki jih sestavljajo dijaki oziroma dijakinje VI., VII. in VIII. nnš r n z g d u or 23-letno Majdo Hude lahko vsak dan v večernih urah najdemo v telovadnici TVD Partizan v Skofji Loki. Tudi tokrat smo jo našli sredi dela med pionirkami in se obrnili do nje, da nam pove nekaj besed o svojem delu. »Kdaj ste začeli telovaditi in koliko časa že vzgajate mladi rod?« »Od leta 1952, ko sem načela redno hoditi v telovadnico Partizana, pa vse do danes sem se posvetila izključno orodni telovadbi. Štiri leta sem tekmovala v tej športni zvrsti in sem bila dvakrat v slovenski mladinski reprezpntanci. Dve leti pa žf» vodim pion'rke in sem z njimi dosegla že leoe uspehe.« »Jn koliko časa žrtvujete za delo z mladino?« »Povprečno žrtvujem vsak teden tri ure za vadbo s pionirka mi. Sedaj, ko pripravljamo ti občinski praznik akademijo, pr tudi več; nasploh sem vsak večer v telovadnici. Z delem sem zadovoljna, in to še posebej, ker sem žela s svojimi pionirkami zavidljive uspehe. Na zveznem zletu v Beogradu so dosegle cd vseh nastopajočih peto mesto, od slovenskih vrst pa so bile najboljše.« »Koliko imate včlanjene ostale || šolske mladine?« M »Trlcsno vzgojno društvo Partizan v Skofji Loki ima v svojih vrstah preko 150 mlncTih ljud', ki se v večernih urah zvrstijo |;; po razporedu v telovadnici. Največ posvečamo pozornosti splošni vadbi. — Ne zanemarjajo pa i!!lllllllllllllli:illll!i;i!l!li!!ll!!lilli;i:!!!i'H!i: ostalih športnih panog, kot so namizni tenis, košarka, orodna telovadba in drugo. V zadnjem čr.su smo začeli z rekreativno telovadbo za odrasle.« »Ali se pri vašem delu srečujete s kakšnimi težavami?« »Teh seveda ni malo; največji problem je pomanjkanje vadi-teljskega kadra. — Ce bi imeli boljše prostore, tu mislim predvsem večje, bi bila stvar brez dvoma precej bolj ugodna, pri tako velikem številu članstva. — Manjkajo nam sanitarne naprave, predvsem- kopalnice, in tO v dvorani in na športnem igrišču. Občina kaf:e do našega društva precejšnje razumevanje in prav RUM upamo, da bomo tudi te težave v najkrajšem času premostili.« V. R. IZ NAŠIH KRAJEV Transformator gradilo Rodine - Prebivalci vasi Rodine na Gorenjskem se že dalj časa pritožujejo zaradi slabega električnega toka. Vas dobiva električno energijo iz Smokuča. Ker pa je vas oddaljena in napeljava slaba, so se odločili, da postavijo svoj transformator. Transformator, ki so ga zgradili s sredstvi krajevnega odbora in Elektro Žirovnica, so prav te dni spravili pod streho. Skupaj z opremo bo stal okoli 2,5 milijona. Prihodnje leto ga bodo izročili namenu in tako tudi dobili boljšo električno razsvetljavo, -an Ob zlate* i Preteklo soboto sta imela v Kranju redek jubilej — zlato poroko 77-Ielni SAJOVIC LOVRO in njegova 69-lctna žena FRANČIŠKA roj. Pavlin. prednih misli. Podpirala in sodelovala sla v delavskem gibanju in bila vseskozi, tudi v najhujših dnevih vojne, prepričana v boljše čase, v zmago pravice in svobode za delovne ljudi. Zato je bila nju- CESTITKE NAS III FANTOV, KI SO NA ODSLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA Čestitkam za 29. november — Dan republike se pridružujejo tudi nekateri gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Beogradu in Varaždinu. Franc Lotrič iz Beograda želi vsem delovnim kolektivom in ustanovam še veliko uspeha pri delu, posebej pa se spominja mladinskega aktiva iz Selc in vseh sorodnikov. Iz Varaždina so se oglasili: Res-man Andrej iz Zg. Otoka, Šink Ivan iz Medvod, Prešern Andrej in Naglic Franc iz Lesc ter Pogač-nik Anton iz Otoč, ki čestitajo ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Gorenjske. TRAKTORISTI V ŠENČURJU Avto-moto društvo v Šenčurju je organiziralo ponovni tečaj za šoferje amaterje, ki ga obiskuje 25 tečajnikov iz okoliških vasi.. Hkrati pa je znova precej povpraševanja po tečaju za traktoriste. Prvi tečaj za traktoriste so zaključili letos poleti, ko je polagalo izpite 18 udeležencev. neoeLJO SMUČANJE Jezersko — Medklubski slalom pri Češki koči na Jezerskem s startom ob 12. uri. NOGOMET Kranj - Slovenska conska liga mladinci Triglav : Odred ob 12.45, člani Triglav : Nova Gorica ob 14. uri. KEGLJANJE Kranj — Republiško prvenstvo v borbenih igrah za leto 1960 na kegljišču Triglava v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 8. uri. OSTALO Kranj — V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču URA PRAVLJIC. Popoldne ob 16. uri bo J. B. Priestleveva igra v treh dejanjih INSPEKTOR NA OBISKU. Jesenice — Danes zvečer bodo v Cufarjevem gledališču gostovali člani kulturne skupine iz slovenske Koroške. Jutri ob 19.30 url pa bodo jeseniški gledališčnikl uprizorili predstavo Gow'-de' Usseau »Globoko so korenine«. L.,» sta po 50 letih skupnega življenja spet prišla, da bi potrdila svojo pripravljeno.;! nadaljnjega skupnega življenja, je bila na Občinskem ljudskem odboru manjša, toda prisrčna slovesnost. Odbornik ObLO za sklepanje porok jima je v kralkib besedah obudil ■pomin na prehojeno življenjsko pot, ki je bila ves čas težavna, saj •ta že od otroških let naprej morala služiti kruh s trdim delom. Kljub temu sta bila zmeraj na- na družina tudi v pregnanstvu. Ko so jima on.lan obudili spomin ift. vse te In številne druge težave v življenju, sta si zlatoporo-čenca nemih ust toda svetlih oči tesno stisnila roke. Prejela sta listino o ponovni — zlati poroki, ki ju po polstoletnem, skupnem In trdem življenju znova še Diočnejc združuje. Prejeli sta tudi skromno darilo in najlepše želje. K tem željam se pridružuje tudi naše uredništvo. A Prebivalci Godešiča pri Skofji Loki so pričeli graditi ob cesti II. reda novo avtobusno postajališče. Ze prvi dan je pri delih pomagalo več kot 50 mladincev in veliko starejših vaščanov. Najprej bodo uredili dve izogibališči, nato pa bodo postavili še lepo izdelani leseni postaji. Les so prispevali va-ščani sami, stavbi pa bo izdelalo podjetje Jelovica iz Škofje Loke. A Tudi na Trsteniku pri Preddvoru so zgradili nov železobetonski most. Dela so že skoraj končana in preko njega žo vozijo avtomobili in druga vozila. Kmalu bodo uredili še primerno ograjo. A V nekaj dneh bodo končana dela za ureditev kanalizacije v Britof u pri Predosljah. Izkopati so morali okoli 200 m 1.5 metra globokega jarka. V jarek sedaj polagajo močne betonske cevi, po katerih se bo umazana voda odtekala v reko Kokro. Dela vodi krajevni odbor Britof, ki je prispeval tudi nekaj sredstev. A Za prosvetnim domom v Gode-šiču so pred dnevi določili lokacijo za gradnjo stanovanjskih hiš. Gradili bodo štiri dvojčke in štiri enostanovanjske hiše. Z deli bodo pričeli spomladi. To je prva načrtna širša gradnja v tem kraju. A Na natečaj za osnutke turističnih spominkov, ki ga je razpisala Gorenjska turistična zveza se je odzvalo 13 pri javi jeneov s skupno 61 osnutki. Zaradi relativno zelo slabe kvalitete osnutkov prve in druge nagrade niso podelili. Tretjo nagrado je dobil dijak Sole za umetno obrt iz Ljubljane Jnn•!.i\ ce pod i1 ■ I i j in u itaiiov. - jl» DIJAKI ESS IN AS ZA DAN REPUBLIKE V počastitev Dneva republike so