Posamezna številka 1 Din. poštnina oavsanrana. Leto I. Štev. 159. V Ljubljani, v sredo 8. avgusta 1923. JUTRANJE NOVOJ1 I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzetnši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračalo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Francija in nemška tragedija. Od našega stalnega pariškega dopisnika. ap. Pariz, 6. avgusta. Na angleško grožnjo z »begom v javnost«, je odgovorila francoska vlada tako, da je objavila oba, na londonsko vlado naslovljena dokumenta z dne 14. in 27. julija. Z merodajne strani sem še naknadno doznali, da bo francoska vlada za slučaj, ako bi dala Anglija kakršenkoli povod v tej smeri, objavila še več kcmpromitujočih dokumentov. »Kajti — tako so mi dejali — mi nimamo ničesar, kar bi morali prikri-vafi.« Ce smo spočetka pristali na to, da se vodijo pogajanja tajno, smo storili to iz evidentnega razloga, da zunanje intrige ne bi motile poteka razgovorov. To je bila metodično-preventiv-na mera, ki jo mora podvzeti vsaka vlada, če hoče — oddaljena od trušča dnevne politike — rešiti nujna in važna vprašanja. Pogreška je sedaj storjena in posledice ne bodo izostale. V francoskih krogih prevladuje mnenje, da Anglija glede reparacijske-ga vprašanja zaenkrat nima točnega programa. Gospod Baldwin je porabil zadnjo municijo in se je potegnil v ozadje. Franciji se je očitalo, da je imel njen odgovor na angleško noto čisto negativni značaj. Danes pa je dovoljeno obrniti ost in povprašati: Kje so pa pozitivni predlogi Anglije? Nič drugega nismo slišali, le ono zahteven da naj mednarodna komisija strokovnjakov preišče plačilno sposobnost Nemčije. Francija je nato točno odgovorila: Ta presoja se je izvršila že leta 1922. Nikdo ne verjame, da bi mogel biti rezultat danes drugačen kakor tedaj. Kdo jamči, da bodo te številke po 15 letih še veljavne? S tem pa prehajamo k jedru problema, ki se mu An-Ehia skrbno izogiblje: k notranji sanaciji Nemčije. Francoska nota z dne 27. julija nam Pove o tem sledeče: Obe vladi sta si ®dini v tem, da je treba obnoviti kredit Nemčije, stabilizirati njeno valuto in spraviti njeno gospodarstvo v ravnotežje. Ali vse to so goli nasveti. Zavezniki so jih dajali Nemčiji vse od leta 1919 pa do danes. Na bruseljski konferenci je bil vzpostavljen posebni garancijski odbor, da izdela tozadevne smernice in predloge. Vsa prizadevanja so bila zastonj. Nemčija ni poslušala teh nasvetov. Na ta način je sistematično preprečila rešitev gospodarskih problemov in sabotirala celo repa-racijsko vprašanje. Pariška vlada vidi en sam izhod iz zagate, v katero je zašla vsa Evropa. Zavezniki se morajo takoj lotiti notranje sanacije Nemčije. Vsaka druga diskusija je brez pomena, dokler ni rešeno to vprašanje. Upnikom ne preostane nič drugega, kakor da se čimprej lotijo finančne sanacije bolne Nemčije. Evo nekoliko zanimivih izjav najodličnejših francoskih gospodarskih, politikov: »Nemčija je trenutno edina država na svetu, ki krije 95 odstotkov vseh svojih potreb z izdelovanjem papirnatega denarja. V Berlinu ve pač vsakdo, da Nemčija po preobratu še ni imela tako nesposobne vlade, kakor je sedanja. In vendar nimajo niti socijalni demokratje toliko poguma, da bi jo strmoglavili, 'a njenim hrbtom stoje tajne sile, 1 c okoriščajo nad neizmerno inflacijo. In v Nemčiji trenutno ni sile, Id bi se tem tajnim silam uprla.« Ah pa: »Ena največjih goljufij, ki Äh beleži gospodarska zgodovina, ie kreditni sistem nemške državne banke. Ta nesramna igra se je pričela že dol-Co Pred poruhrsko okupacijo. Veliki in-dustrijski koncerni so dobivali po smešni obrestni meri kredite, ki so zna-§ab stotine milijard. Po dveh ali treh mesecih so dotične zneske vračali, in ti zneski so spričo medtem nastalim’ razvrednotenjem marke znašali le deseti-no prvotne vrednosti. Te prakse se Nemci poslužujejo zlasti po ruhrski okupaciji. Industrijalci so dobivali na enostavno vprašanje kredite v poljubni višini. Seveda so pohiteli z vrednim nalaganjem teh kreditov, navadno v dolarjih, funtih ali goldinarjih, katere ihn je državna banka oddajala zopet po nizkih tečajih. Po treh mesecih so Prodali mali del deviz, zato pa so dobili v markah toliko vsoto, da so lahko odplačevali svoje dolgove z obrestmi vred. Ta metoda sistematičnega ropanja nemških mas se je tako udomačila, flft fr cela vrsta vdeindustrijalcev Zunanji minister dr. Ninčić na Bledu. Beograd, 7. avgusta. (B) Sinoči je nenadoma odpotoval minister zunanjih del g. dr. Momčilo Ninčić na Bled, in ostane tam nekaj dni. Poročal bo N j. Vel. kralju o zunanjepolitični situaciji, kakor tudi o rezultatih sinajske konference. Z Bleda odpotuje istočasno z ministrskim predsednikom g. Pa-šičem. Zagreb, 7. avgusta. (Z) Minister zunanjih del g. dr. Ninčić se je peljal danes ob 6. uri in pol z brzovlakom skozi Zagreb. Beograd, 7. avgusta. (Z) »Tribuna« poroča: Sinoči je odpotoval na Bled minister zunanjih del g. dr. Ninčić. Minister zunanjih del bo referiral kralju o sinajski konferenci, o delova- nju paritetne komisije, o odnošajih s Turčijo in o drugih važnih vprašanjih zunanje politike. Nj. Vel. kralj hoče imeti to konferenco z ministri na Bledu, a potem odpotujeta gg. Pašič in Ninčić v Pariz, g. Trifkovič pa na Dunaj. Pri tej priliki se bo razpravljalo o vprašanju službenega poseta N j. Vel. kralja v Parizu in o namerah sestanka ministrskih predsednikov Male antante. (Glej tudi poročilo na drugi strani. Ured.) SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 7. avgusta. (B) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. dr. Velizara Jankoviča. Na tej seji so se rešila nekatera manjša resorna vprašanja. Razgovor z ministrom ver dr. Janjičem. Beograd, 7. avgusta. (Z) Današnja »Pravda« prinaša razgovor z novim ministrom ver g. dr. Vojislavom Janjičem glede novega zakona o pravoslavni cerkvi. Minister je izjavil, da se bo ta projekt izvršil v popolnem sporazumu z vladikami. Ker se sestane cerkveni zbor v kratkem času, namerava minister g. dr. Janjič oditi v Sremske Karlovce, da se sporazume z arhijereji. Na vprašanje, kaj misli o samostanskih posestvih in da-li ta spadajo pod agrarno reformo, je minister g. dr. Janjič odgovoril, da stoji na stališču, da se mora s temi posestvi racijo-nalno postopati in uporabiti jih za vzdržavanje cerkev, da bi se na ta način po možnosti razbremenil državni proračun. To so veleposestva, ki bi, ako bi se racijonalno obdelovala, lah- ko podpirala dotične cerkve, razven tega pa bi imela od njih korist tudi država sama. Na vprašanje, kaj misli o drugem duhovniškem zakonu, je g. minister odgovoril, da so bili o tem sprejeti sklepi na konferenci iztočnih cerkev v Carigradu v tem smislu, da lahko vsaka cerkev v svojem delokrogu to vprašanje preišče v vsakem posameznem slučaju in eventuelno odobri vstop duhovniških oseb v drugi zakon. To je kompetenca cerkve, a ne ministra ver. Minister g. dr. Janjič je izjavil, da bo v vsakem slučaju podpiral to gibanje, kakor ga je podpiral tudi prej potom svojega lista. Končno je g. minister obljubil, da bo določil posebnega uradni-ka, ki bo obveščal javnost o delovanju njegovega resora. PodrlavSIenfe lužne železnice 1 Beograd, 7. avgusta. (B) Minister financ g. dr. S t o j a d i n o v i č je odpotoval sinoči z zagrebškim vlakom po svojih posebnih poslih v Zagreb. Razlog potovanja ministra dr. Stojadi-noviča je kakor se doznava ta, da uredi vprašanje južne železnice. Po sklepu rimske konference vstopi ta privatna mreža s 1. oktobrom v sestav državnih želznic. Minister dr. Stojadinovič ima neposredno urediti ta prehod iz ene roke v drugo, da bi bila pri tej priliki odstranjena vsaka škoda za posestnike delnic južne železnice. Po stavki luinäk železničarjev. Beograd, 7. avgusta. (Z) Danes ob 11. uri dopoldne so posetili ministra saobraćaja g. dr. Velizara Jankoviča delegati centralnega odbora nacijonal-nih železničarjev. Leti so prišli, da obrazlože ministru, da zadnji štrajk na južni železnici ni imel političnega'značaja, temveč da je bil le posledica težkih gmotnih razmer, v katerih žive železničarji. Za njimi je posetil ministra narodni poslanec g. Sušnik (kler.), ki je prišel, da se informira o držanju vlade napram stavkujočim rekoč, da ga kot poslanca iz Slovenije zanimajo razmere Po štrajku. Pelko »rprašanie- Sušak, 7. avgusta. (Z) Reške italijanske novine donašajo brzojav iz Rima, v katerem se pravi, da se delo paritetne komisije nadaljuje, a da se delegati drže rezervirano; četudi so se vršile že tri seje, se delo nahaja še vdno na početku, to pa radi držanja jugoslovenske delegacije. To pa ne pomeni, da se pogajanja ne razvijajo v jasni atmosferi, temveč obratno, da se vodijo na dolgo in široko. Verujemo, da bomo še ta teden zagledali delo paritetne komisije in takrat bomo iznesli svojo kombinacijo. Za sedaj pa bi to bilo preuranjeno. EVHARISTIČNI KONGRES V ZA-GREBU. Beograd, 7. avgusta. (Z) G. dr. Velizar Jankovič, zastopnik ministrskega predsednika, je sprejel danes dopoldne deputacijo iz Dolova v neki komunalni stvari. Nato je sprejel časnikarja g. Šimraka, ki je zahteval popust za udeležence evharističnega kongresa v Zagrebu. Zagotavljal je ministra, da ta kongres nima političnega značaja. Radič ne bo govoril na kongresu, temveč samo nadškof g. Bauer. Nato je posetil ministra poslanec Narodne radikalne stranke Komljenovič, ki je konferiral z dobrovoljci in ministra obvestil o tej konferenci. ustavila produkcijo ter pri tem zaslužila več, kakor je to mogoče pri naj-intenzivnejšem obratu.« Te stvari so že znane v dovoljni meri. Od državne banke se je zahte-valo, naj daje kredite le v zlati vrednoti. Banka je to odklonila. Nikdo se ni uprl tej strašni goljufiji. Na eni strani vidimo ogromno proizvajanje papirnatega denarja, na drugi strani pa se bogatijo industrijalci na račun nemškega naroda in njegovih upnikov. »Nemška vlada je zagrabila, da bi tako utekla grozeči revoluciji, po ukrepih, čijih rezultat se bo takoj razblinil. Versaillska pogodba določa, da ne smejo biti davki v Nemčiji nižji, nego v najbolj obdavčeni nasprotni državi. Ali kaj vidimo danes. Na papirju predpisujejo dajatve, ki se vsekakor težke. V Praksi pa je njih dohodek tako minimalen, da ne zadošča niti za kritje uradniških plač. Tu imamo smešno situacijo države, ki bi si prihranila mno-g° d x?rja’ 3110 ne b* Pobirala davkov. Rešitev uganke je lahka: največ davkov, zlasti pa onih, ki jih ima plačevati industrija, se steka šele eno leto po njih določitvi v javne blagajne. Medtem je papirnata marka padla za stotino svoje takratne vrednosti. 2e pred meseci se je zahtevalo, naj plačuje nemški davkoplačevalec svoje davke v zlatih markah, da bi ostala vrednost plačil enaka. Najnovejše »reforme«, ki jih napovedujejo v trenutku največje sile, predvidevajo zopet dajatve v papirnatih markah. Tako se ponavlja stari, pogubni sistem. Sanacija je mogoča le od zunaj! »Nemški narod je podoben potapljajočemu se človekp, ki nima niti več toliko mon;. da bi se oprijel rešilne deske, ki sc *iiu proži. Na to desko ga bo treba privezati. To je pozitivno delo, ki se mora v sedanjem trenutku popraviti. Teoretične diskusije so brez vrednosti, akc leži bolnik v agoniji. Šele tedaj, ko bo z našo pomočjo že rešen, se bodo razprave lahko nadaljevale.« »Francija pričakuje od Anglije, da se bo podrobneje bavila z obnovitvenimi predlogi, na katere smo aludirali v dokumentu z dne 27. julija. To je edina pot, ki vodi k rešitvi.« Na Madžarskem so pripravljali prevrat. Beograd, 7. avgusta. (B) »Vreme« poroča iz Pešte: Amadar Bala, poslanec neodvisne stranke leta 1848, se je razgovarjal o priliki objavljenja programa sinajske konference s poslanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Milojevičem o odnošajih med Madžarsko in Malo antanto. Pri tej priliki mu je zaupno povedal, da je odstranitev Bethlena z državnega krmila in prihod Gömbösa na njegovo mesto vprašanje nekaj dni. Nadalje je Amadar Bala izjavil Mi-lojeviču, da bi vse sile Male antante morale imeti pripravljen program za slučaj, da pride Gömbös do oblasti. Nato je zagotavljal, da Gömböseva vlada ne bi predstavljala nikake opasnosti za Malo antanto, temveč nasprotno olaj- šanje situacije, ker bi dala materijalna jamstva, kakršnih Bethlen ne more dati. Nato je vprašal, da-li bi Mala antanta pristala na to, da se odobri posojilo Madžarski, ako bi prišel Gömbös na vlado in da-li bi ji odstopila ozemlja, katera ji je razmejitvena komisija priznala. G. Milojevič je takoj brzojavil v Beograd, kjer so njegove vesti izzvale iznenađenje^ vendar pa je dobil negativen odgovor, vsled česar se o celi stvari o strmoglavljenju sedanje madžarske vlade ni več govorilo. Celo najboljši Gömbösovi prijatelji niso bili posvečeni v pogajanja. Nato se je vršila konferenca v Si-naji. Gömbös objavlja sedaj v »Borznem listu« potek vseh teh pogajanj. Siva knjiga belgijske vlade. Pariz, 7. avgusta. (K) »Petit Pa-risien« poročajo iz Bruselja: siva knjiga, v kateri bo belgijska vlada objavila tehnično poročilo o reparacijskem vprašaju, ki so ga izdelali belgijski strokovnjaki, se bavi z nemškimi viri dohodkov, ki bi jih po nameri Nemčije bilo uporabiti za reparacijske namene. Belgijski strokovnjaki ugotavljajo, da železniška tarifa ni nikdar sledila razvre-denju marke. Treba je zato napraviti račun na podlagi predvojnih dohodkov. Iz teh računov se razvidi, da bi Nemčija brez resnih težkoč z izkoriščanjem železnic mogla dobiti eno milijardo zlatih mark. Monopoli, ki jih je Nemčija namenila za reparacije, bi mogli donašati 1525 milijonov zlatih mark. Najmanjša vrednost izvoza premoga se ceni na 340 milijondov zlatih mark. Po tem bi bilo možno doseči dohodke letnih 2865 milijonov zlatih mark. Drugi memorandum je razvijal misel, da bi se v korist reparacijske blagajne ustanovili papirji za udeležbo na nemških podjetjih, ki bi dajali pravico na 25% doseženega čistega dobička. Udeležba na delniških družbah sama bi donašala letno 250 milijonov zlatih mark. (W) Pariz, 7. avgusta. (Agence Havas.) »Matin« poroča, da se bodo francoski in belgijski izvedenci do 10. avgusta sporazumeli o ukrepih, ki bi bili primerni za to, da se ruhrska akcija napravi uspešna in produktivna. Iz Bolgarske. Beograd, 7. avgusta. (Z) Poseben senat je vzel v pretres akcijo Aleksandrova ki je organiziral vstajo proti vladi Cankova, Istočasno so obtoženi še nekateri zemljoradniški prvaki. Razprava proti njim se je začela danes pred sodiščem v Plevni. K razpravi je povabljenih 26 prič. Beograd, 7. avgusta. (Z) Iz Sofije se javlja, da je eden od voditeljev zemljoradniške stranke, g. Dragojev, izjavil, da je potrebno, da preteče do obnove delovanja zemljoradniške stranke nekaj mesecev. O tem se v stranki dosedaj še ni sklepalo, in se tudi ne bo, dokler se ne sestane strankin kongres, ki bo obenem izvolil novo vodstvo (Glej tudi »Pismo iz Bolgarske« na 2. strani. Ured.) Zmede v Poruftrlu. Düsseldorf, 7. avgusta. (K) Separatisti so, kakor se zdi, preložili svoje glavno delovanje zopet v Düsseldorf. Za predvčerajšnjim je novo ustanovljena renska neodvisnostna stranka sklicala svoje pristaše na veliko zborovanje. Kot cilj porenjskega gibanja se je postavila ustanovitev samostojne in neodvisne svobodne države z mednarodnopravno nevtraliteto. Zahtevala so se takojšnja pogajanja z zasedbenimi silami. Zborovanje je bilo zelo burno. Glavni govornik je začel psovati prusko in državno vlado. Že pri prvem stavku, ki se je obračal proti Berlinu, pa je množica burno ugovarjala in so se ugovori čimdalje bolj množili. Govornika so mnogokrat prevpili. Končno se je zborovanje končalo v splošnem hrupu. (W.) LIKVIDACIJA AVSTRO-OGRSKE BANKE. Beograd, 7. avgusta. (B) Generalni ravnatelj Narodne banke, dr. Novakovič je odpotoval danes dopoldne na Dunaj, od koder bo prinesel s seboj vsoto pet milijonov zlatih avstrijskih kron, ki pripadajo naši državi po mirovni pogodbi, ki predvideva likvidacijo Avstro-ogrske banke in razdelitev njene zlate podlage med države naslednice. Ta količina zlatega novca bo v smislu izjave ministra za finance služila kot podlaga za izdajo nove emisije bankovcev v znesku od pet do deset milijonov dinarjev._____________ VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 7. avgusta. Nebo je ostalo tudi danes na zapadu skoro brez oblakov. Le deloma so se pojavljali mali oblački. V zapadnih alpskih deželah se ie dvignila temperatura popoldne nad 25° (v Inomostu 29°), V vzhodnih alpskih deželah pa je ostala pod 25°. Napoved: vedno bolj bo oblačno, v sploinem še jasno in suho in še nekoliko tople!«. Boljševiška propagan« da v Bolgarski. Beograd, 7. avgusta. (B) Iz Sofije javljajo: Končano je delo komisije, ki je imela pregledati arhiv izgnane boljševiške komisije. Po pisanju sofijskih listov sodeč se je s preiskavo dokazalo, da ruski Rdeči križ ni bil nič drnzega, nego dobro organizirana vohunska mreža, katere cilj je bil zvedeti kretanje vojnih enot v Bolgarski, Grški, v naši državi in v Romuniji. Zbrani so bili podatki o bolgarskih in ruskih konträre volucijonar jih. Odkrile so se vezi bolgarskih komunistov z boljševiškimj agenti. Grška nasprotstva. Beograd, 7. avgusta. (B) Iz Aten javljajo: Grška vlada še vedno zavlačuje izvršitev konvencije glede solunske svobodne cone. V pogajanjih glede aneksa, katera vodi z grškimi predstavniki naš poslanik g. Balugdžič, so začeli Grki delati težkoče v prometnih vprašanjih v zvezi s svobodno cono. Vsled takega nastopa vlade se opaža nezadovoljnost tudi v grških trgovskih in gospodarskih krogih. PREPOVEDAN IZVOZ SREBRNEGA DENARJA IZ ALBANIJE. Beograd, 7. avgusta. (B) Preš-biro objavlja: Naše poslaništvo v Tirani je bilo od albanskega ministrstva za zunanje zedeve obveščeno, da je albansko ministrstvo financ prepovedalo vsak izvoz srebrnega denarja. Ta prepoved je bila sporočena posebno brodarjem, katerih ladje posečajo albanska pristanišča, da bi kategorično odbili vsak prevoz omenjenega denarja in tudi svojim ljudem to prepovedali v vseh slučajih, razen če bi nosilec imel posebno odobrenje od pristojnih albanskih oblasti. NESREČA NA ZRAČNI PROGI LONDON—BEOGRAD. Beograd, 7. avgusta. (B) Iz Velikega Bečkereka javljajo: V bližini No-vga Bečeja v Banatu je vsled defekta na motorju padel ekspresni potniški aeroplan, ki je vozil na progi London— Pariz—Pešta—Beograd. Padec pa je bil vendarle precej srečen. Težje sta ranjena oba pilota, dočim so vsi trije potniki, ki so se nahajali v aeroplanu, ostali popolnoma nepoškodovani. Aparat ja popolnoma pokvarjen. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kjndo Matica: »Haiström«. • Kindo Ideal: »Nedolžno obsojen«. ~ | Kino Tivoli: »Nočni viharji«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani. Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim- { ski cesti in Leustek pri Zmajskem mosju. Kongres jugoslovenskega učiteljstva. Daties dopoldne so se zbrali v ve-Sk3 dvorani hotela »Union« učitelji in Učiteljice k slavnostnem kongresu, ki je bil izredno številno obiskan. Velika dvorana in vse galerije so bile nabito podne in se ceni število udeležencev blizu 4000 oseb. Zbrali so se zastopniki našega vrlega učiteljstva iz vseh krajev naše države. Prišli so učitelji in učiteljice od sinjega Jadrana, iz Dalmacije, iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Crnegore, dalje iz Vojvodine, Srema in Slavonije in iz daljnih krajev bratske Srbije. Otvoritev kongresa. Slovesno manifestacijsko zborovanje je otvoril predsednik Udruženja g. Miljutin Stankovič. Poudarjal je uvodoma, da je UJU eno prvih društev, ki je začelo s praktičnim delom ujedinjenja in notranje konsolidacije. Velike ideje znanih boriteljev Ivana Filipoviča in Davorina Trstenjaka so našemu učiteljstvu v živem spominu. (Gromoviti klici »Slava jima!« Današnji kongres jasno pričaj kako silna je misel med učiteljstvom za narodno svobodo in ujedinjenje, za katero je učiteljstvo prvo manifestiralo. Nadaljna naloga narodnega učiteljstva bo delo za ustvaritev in uresničenje duševnega edinstva, delo na osnovi za skupno kulturo in ohranitev države. Učiteljstvo naj zvesto svoji nalogi in svojemu staležu med narodom vpliva na značaj naroda. Naša narodna šola mora postati prvi vir za črpanje prave kulture in naloga današnega kongresa je tudi, da ustanovi glavne smeri delovanju učiteljstva na prosvetnem polju. Otvarjaje drugi veliki kongres je pozdravil predsednik delegate in učiteljstvo ter zastopnike raznih oblasti in korporacij. Pozdravil je zastopnika ministra prosvete dr. Svetolika Stevanoviča, načelnika min. prosvete Jovana Gj. Jovanoviča, delegate organizacije češkoslovaškega učiteljstva s predsednikom Adolfom Obstom, zastopnika oddelka za prosveto pokrajinske uprave vlad. svet. dr. Vidica, gen. konz. češkoslovaške republike dr. Beneša, predsednika viš. dež. sod. dvor. svet. dr. Otona Papeža, zastopnika mestne občine ljubljanske svet. Josipa Pirca, viš. šol. nadz. dr. Poljanca, univ. prof. dr. Osvalda, delegata min. financ dr. Karla Savnika, zastopnike Jug. Sok. Saveza podstarosto E, Gangla in savezna odbornika Marolta in Švajgerja, dalje zastopnike Ferijalnega Saveza Simiča, prof. društva prof. Jerana, napredne omladine akad. Rudolfa Schauerja, predsednika Jug. Matice dr. Vlad. Ravniharja iu preds. viš. šol. sveta dr. Bevka. Kongres je poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru m Bled. Nato so zapeli navzoči himne »Bože pravde«, »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«. Sledili so razni pozdravi. Predsednik je pozdravil narodnega poslanca češkoslovaške republike, zastopnika. praške skupščine Dvofačka. Dr. S. Stevanovič je oprosti ministra prosvete, ki želi kongresu najlepše uspehe. V nadaljnem govoru je poudarjaj važno nalogo učiteljstva, ki mora biti stalno v stiku z narodom. Tretjina srbskih učiteljev je vzidalo svoje kosti v mogočno stavbo nove svobodne države. Minister gleda s ponosom na požrtvovalno delo narodnega učiteljstva. Prehitelo nas je ujedinjenje in mi nismo bili dovolj pripravljen^ prehod je bil po težkih vojnih letih prenagel. Država še ni dograjena in s trdno nado gleda min. prosvete ravno v tem oziru na požrtvovalno delo narodnega učiteljstva. Za tako kulturno delo je treba učiteljstvo pripraviti in tudi plačati Pri tem obljublja ministrstvo^ da hoče izboljšati nedostatke tozadevnega zakona, v kolikor se tiče gmotnega položaja. V imenu »Češkoslovaške Učiteljske Obče«, ki šteje preko 30.000 članov, je pozdravil kongres učitelj Adolf Obst. V jedrnatem nagovoru je očrtal glavne naloge vzgoje učiteljstva ter poudarjal, da moramo vzgojiti domovini novo po-kolenje v smislu svobode in demokracije. Ne samo razum, marveč tudi srce je treba vpoštevati pri vzgoji. Omenil je tudi žalosten položaj v tužni Istri, kjer je' videl bedno ljudstvo Hrvatov in Slovencev in bogataše gospodarje Italijane. Mase pa bodo šle za učiteljstvom, treba jim je govoriti le od srca. Treba pa je, da se organizira učiteljstvo tudi mednarodno, predvsem z ostalimi Slovani. Taka organizacija bi lahko uspešno nastopila proti klerikalni gospodarski in politični reakciji. Govorniku, ki je bil vihamo odobravan, se je zahvalil predsednik Stankovič in je izjavil, da bodo delovale jugoslovenske učiteljske vrste, da se te ideje uveljavijo in uresničijo in da pride v kratkem do velikega kongresa češkoslovaškega in jugoslovenskega Ljubljana, 7. avgusta. V imenu ljub. univ. je govoril im. pr. kongres vlad. svet dr. Vidic, ki je med drugim naglašal, da mora učiteljstvo ne samo »učiti«, marveč tudi »vzgajati«. Naloga učiteljstva je, da ustvari po povojni demoralizaciji novo generacijo, generacijo idealov in vzgojiti čut državnosti. Popreje smo učili narod državo sovražiti, sedaj pa moramo svojo lastno svobodno državo čuvati. (Vihamo odobravanje in klici priznanja.) Zeli kongresu najboljše uspehe in naj odnaša s kongresa iz Slovenije najlepše vtise v svoje kraje, kjer naj se oživi in okrepi zavest, da za ta lepi kos naše zemlje ne sme biti nikdar niti govora o amputaciji. Sledili so viharni bučni klici po celi dvorani: »Tako je, živela Slovenija! Mi nočemo amputacije!* Dalje so pozdravili kongres v imenu ministrstva prosvete nač. Jovan Jovanovič, ki je poudarjal da se mora zboljšati socijalni položaj učiteljstva za kar bodo delovali vsi člani min. prosvete. V imenu ljublj. univerze univ. prof. dr. Osvald, ki se je kratko dotaknil sodobne materijalistične družbe. Povojni bogataši smatrajo učitelja samo za idealista, ki išče življenje v zvezdah in tudi ne kažejo posebnega razpoloženja do učiteljstva, ki pa tvori v današnjih dneh prvo velesilo. Cilji učiteljstva posebno pri vzgojevalnem delu, morajo biti jasni in točni in gledati, da odgoje po vojni zdravo generacijo. To vprašanje je za celo evropsko kulturo vrlo aktuelno. V imenu Jugoslovenskega Sokola je pozdravil kongres Eng Gangl in sicer na izrecno naročilo starešinstva JSS. kot zastopnik kulturno vzgojevalne organizacije, katere stremljenja in cilji gredo vsporedno s cilji narodnega učiteljstva, Hočemo vzgojiti narod, ki bo spoštovan od sveta, sovragom pa strah in trepet. Obema bodi ukaz najvišji: »Svoboda, blagor in sreča domovine!« Vzgajati se moramo v narodnem duhu, dokler se ne združimo z vsemi brati. Bratski Zdravo! Dr Vlad. Ravnihar je pozdravil kongres v imenu »Jugoslovenske Matice«, ki vrš' tudi eno najbolj vzvišenih nalog, da skrbi za gmotni in moralni blagor naših zasužnjenih bratov onkraj meja. Tudi pri tem delu vrši naše narodno učiteljstvo veliko in požtrvoval-no nalogo. Zaključil je svoj pozdrav s pozivom, naj učiteljstvo ne pozabi, da so oči vseh zasužnjenih bratov uprte v nosilce nacijonalne misli med široke sloje naroda! Pozdravne nagovore sta zaključila prof. Jeran v imenu prof. društva1, sekcija Ljubljana, v imenu Jugoslovenskega novinarstva pa novinar Stjepan Kobasica, ki je naglašal, da med novinarji in učitelji ni veliko razlike v dosegi skupnih ciljev, jačiti in utrditi temelje države in čuvati delo onih, Id so padli za narodno svobodo. Pozdravne nagovore je zaključil predsednik kongresa g. Stankovič s kratkimi besedami. Po vseh pozdravnih govorih, ki so bili himna ideji učiteljskega delaj, je naša sveta dolžnost izvršiti začrtan program. Prešlo je 100 let, odkar je bil rojen hrvatski borec za narodno svobodo Ivan Filipovič, učiteljstvo naj stopa za njim. Po končanih pozdravih je odšlo učiteljstvo pred Prešernov spomenik, kjer so položili našemu pesniku krasen venec. Nato so sledili precej obsežni strokovni referati in sicer 0 jedinstvu osnovnega pouka, o višji učiteljski izobrazbi v zvezi z vprašanjem višje pedagoške šole, o sprejemanju učiteljev na univerzo in o vprašanju reorganizacije učiteljišč. O vprašanju enotnega osnovnega vzgojstva za celo kraljevino je podal obširen in izčrpen referat g. Jos. Skavič, ki je žel za svoja res dobra izvajanja živahno odobravanje. Tozadevno bo sestavljena posebna resolucija. O sodobnih socijalnih razmerah in o strokovni akademski izobrazbi ljudskošolskega učiteljstva je predaval dr. Jure Turič. Navzoči so sledili zanimivemu poročilu z izrednim zanimanjem in gä večkrat burno pozdravljali Popoldne so si gostje ogledali »Učiteljsko tiskamo« s krasno razstavo raznih izdelkov. Dalje so si ogledali plinarno in elektrarno, tvornico učil in šolskih potrebščin in pa papirnico v Vevčah. Zvečer se je vršil koncert »Glasbene Matice«. Prihodnji dnevi so določeni za skupinske izlete po naši lepi slovenski pokrajini. Koncert »Glasbene Matice«. Kongres UJU je slavnostno zaključil sinočnji sijajni koncert »Glasbene Matice« v veliki dvorani »Uniona«, katero je priprosto, pa jako okusno dekorira! g. učitelj Ljubo Dermelj. Dvorana se je začela polniti že precej pred osmo uro zvečer. Galerijo nad odrom so zasedle slovenske učiteljice v pestrih domačih narodnih nošah. Po osmi uri so bili balkon, sedeži, galeri|a in stojišče tako nabito polni, da zlepa unionska dvorana take gneče ni pomnila. Občinstvu, ki je prepozno prihajalo, je policija morala vstop zabraniti, poslušati je moralo koncert na vrtu. — Zbor »Glasbene Matice« nastopi, vihamo pozdravljen, neponehujoče ploskanje zaori mojstru ravnatelju Hubadu. In vzpored začne. Zbor izvaja bisere naše moderne zborovske literature in najlepše naše narodne pesmi s katerimi so vrli pevci in pevke »Glasbene Matice« želi triumfe po turnejah doma in širom Jugoslavije. Učiteljstvo očarano od krasnega petja navdušeno aplavdira po vsaki točki. Pevski zbor »Glasbene Matice« pozdravi predsednik UJU g. Stankovič, zahvali se mu za pozdrav predsednik pevskega zbora »Glasbene Matice« g. Skalar. Na pevski zbor se vsuje iz galerije dež cvetja. Deputacija, sestoj eča iz Slovenke, Hrvata in Srba pokloni ravnatelju Hubadu lovorov venec s trakovi, z napisom »Mojstra Hubadu — Kongres UJU«. Pravtako prejmeta lovorov venec pevski zbor »Glasbene Matice«, krasen šopek pa solistinja ga. Počival-nik-Vohinčeva. Pevski zbor je v neznosni vročini absolviral svoj dolg vzpored precizno, brezhibno. Glasovi so zveneli čisto, posebno je imponirala fina dinamika. Gostje so bili z izvajanji zelo zadovoljni rekoč, da so doživeli na kongresu dvoje velikih kulturnih dogodkov: krasno telovadbo na trgu Tabor in krasen koncert »Glasbene Matice«. Naj poneso od nas najlepše spomine! MažBia g20t0¥asiia preds. Palica ist zun. min. dr. činčila. Beograd, 7. avgusta. (B) Naš ministrski predsednik g. Pašič je odpotoval na Bled, da obvesti kralja o zunanjem in notranjem položaju. Ob tej priliki se bo govorilo tudi o potovanju Pašićevera v inozemstvo. Naš predsednik vlade bi se imel v Marijanskih Laznah sestati s predsednikom Švehlo in z romunskim ministrskim predsednikom Bratianujem. Ne ve se še, kdaj bo ta sestanek, ali pred odhodom Pašićevem na Francosko, ali šele po njegovem povratku. Na tej konferenci bi se imelo razpravljati poleg ostalih vprašanj o rezultatih sinajske konference. Pot g. Pašića v Francijo se spravlja v zvezo z določitvijo detajlov za uradno potovanje naše Icraljevske dvojice v Francijo, ki se bo izvršila na jesen. O tem se bo g. Pašič razgovarjal s francoskini predsednikom republike Millerandom in predsednikom vlade Poincarejem. Ko dovrši to misijo, bo Pašič odšel na dopust v kako francosko kopališče. Z g. Pašičem bo potoval tudi minister zunanjih zadev g. dr. Nin-čič, ki te dni odpotuje na Bled, odkoder bo odpotoval tja, kjer bo predsednik vlade. Beograd, 7. avgusta. (Z) Predsednik vlade g. Nikola Pašič je odpotoval iz Beograda. Zastopa ga minister za promet g. Velizar Jankovič. Za g. Pašičem odpotuje tudi g. dr. Ninčič. Njega nadomešča za časa odsotnosti dr. Perič, minister pravde. Gosp. Pašič in dr. Ninčič ostaneta na Bledu dva do tri dni, potem pa nadaljujeta svoje potovanje v Francijo. Z odhodom g. Pašiča je odloženo vprašanje postavljanja državnih podtajnikov v poedinih ministrstvih. V pričakovanju povratka predsednika ministrskega sveta je vlada naložila ministru financ dr. Stojadinbviču dolžnost, da pripravi predlog proračuna za prihodnje leto, ki bi ga skupščina mogla pretresti v zakonitem roku. Z izdelavo proračuna prične dr. Stojadinovič še ta teden. DR. BENEŠ - KANDIDAT MALE ANTANTE PRI DRUŠTVU NARODOV. Beograd, 7. avgusta. (B) Iz zanesljivega vira je došlo poročilo o sporazumu delegatov Male antante, da bo dr. Beneš kandidat Male antante v svetu Društva narodov. Sedaj se vodijo o tem pregovori tudi s Poljsko, ki bo po vsej priliki podpirala to kandidaturo. Dr. Benešu je bilo v ostalem za časa njegovega potovanja v Pariz, Bruselj in London izjavljeno, da bo njegova kandidatura sprejeta s simpatijami od strani Anglije, Francije in Belgije. REŠKO VPRAŠANJE. Beograd, 7. avgusta. (B) Dr. Ninčič je izjavil nekemu italijanskemu novinarju povodom vesti, da se vprašanje o Reki zavlačuje, četudi so pričeli novi pregovori v Rimu, da je on uverjen, da se bodo vse tež-koče premostile s prijateljskim in neposrednim razpravljanjem celega vprašanja in da ne bo potrebna intervencija nikogar v tem problemu. KONVENCIJA O ZRAKOPLOVSTVU. Budimpešta, 7. avgusta. (B) Madžarska vlada je predlagala kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romuniji in Češkoslovaški, da sprejmejo konvencijo o zrakoplovstvu, Češkoslovaška je dala po-voljen odgovor, medtem ko kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunija še nista odgovorili. MADŽARSKI PROTEST. Budimpešta, 7. avgusta. (B) Vsi madžarski časopisi protestirajo proti nameri, da bi Mala antanta dobila mesto v vojni kontrolni komisiji, časniki izjavljajo, da gre ta zahteva daleč preko obvez trianonske mirovne pogodbe in da bi nobena madžarska vlada ne mogla prevzeti take obveze. NEMŠKE REPARACIJE NAŠI DRŽAVI. Beograd, 7. avgusta. (B) G. Djurič, predsednik delegacije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v reparacijski komisiji odpotuje v Nemčijo. Odide tja, da uredi nekatera podrobna vprašanja glede izvršitve sporazuma in dogovora med našo in nemško vlado v zadevi reparacij in natura. Od teh razgovorov pričakujejo znatno zboljšanje v dobavljanju reparacijskega blaga iz Nemčije. Meštrovićeva razstava je danes v sredo zadnji dan odprta. Zadnje vodstvo pc razstavi je ob pol šestih. Pisno k Bolgarske. t (Od našega stalnega dopisnika.) O fuziji meščanskih strank govori trenutno vsak bolgarski politik. Po padcu Stambolijskega je morala buržu-azija najti neko formulo1, ki bi ji nudila krepko oporo v novoizvoljenem sobra-nu. Prejalislej bo morala nova vlada razpisati volitve. Pred fuzijo meščanskih strank je bil eventualni volilni uspeh zasiguran predvsem zemljerad-niški stranki. To je g. Cankov dobro vedel, zato je v vseh meščanskih strankah nastala paralelna akcija za združitev sorodnih strank. Fuzioniranje strank še ni dovršeno. Proces stapljanja je trčil na precejšnje težkoče. V ministrskem svetu so se vršile med predstavniki demokratske in radikalne stranke na eni strani ter med predstavniki »narodnega zgovora« dolgotrajne konference, na katerih je bil pač sprejet princip fuzije omenjenih štirih strank bloka. Ali končni sporazum vendarle ni bil dosežen. 24. julija je bil sicer sprejet formalni sporazum in v tozadevnem protokolu je bilo določeno, da se mora drugega dne javiti g. N. Milev kot predstavnik »narodnega zgovora« v demokratskem klubu, kjer se bo definitivno uredil protokol o tuziji. G. Milev ni prišel ob določenem času, delegatom radikalne in demokratske stranke pa je bilo naročeno, naj se istega popoldneva zbero v sejni dvorani ministrskega sveta. Ob 5. uri se je vršila zanimiva seja, ki so se je prvič udeležili predstavniki narodno-progre-sivne stranke, gg. Burov in Hristov. Nato je g. Cankov prečital protokol. Radikale in demokrate je besedilo spravilo v konsternacijo. V tem protokolu so bili namreč najvažnejši sklepi glede sestave in kompetence upravnega sveta popolnoma zamenjani. Tako je bila upravnemu svetu nove stranke odvzeta najvažnejša kompetenca: od- mf, Sofija, 4. avgusta, ločitev v vprašanju kandidatskih list. Ta kompetenca je bila proti prvotnemu sporazumu dodeljena eksekutivnemu odboru, sestavljenem iz 8 oseb (po 4 osebe z vsake strani), ki naj bi, alco ne pride do sporazuma, in ako se to vprašanje ne reši z večino glasov, prepusti odločitev ministrskemu predsedniku kot vrhovnemu sodniku. Potemtakem postane eksekutivni odbor, ki je imel postati po sklepu od 24. julija t. 1« nekak izvršilni organ, namenjen samo reševanju direktiv, izdanih od upravnega sveta, istiniti upravi svet, slednji pa bi ostal le navadna politična arabeska. Delegati so dejali: »Mi se ne strinjamo z nobeno točko protokola ter izjavljamo pred vso bolgarsko javnostjo, da ni problematična ureditev nekaterih dodatkov, kakor je zapisano v protokolu »zgovora«, sedaj je v vprašanju najvažnejša sprememba, ki se nanaša na bistvo fuzije in organizacije nove stranke. Mi govorimo resnico. Sporazum z dne 24. julija je ali ni. To delo je bilo končno dovršeno, dasiravno si nekdo ustvarja pomisleke. Čemu nam niste tega jasno povedali, saj stvarne potrebe za igro z narodnimi interesi nimamo. S pomisleki in igračkanjem se fuzija ne bo dala izvršiti. Mi demokrati želimo iskreno, da se fuzija izvrši in to zahtevo bomo tudi vzdrževali.« Slično izjavo so podali tudi radikalci. Nova bolgarska meščanska stranka se nahaja v krizi že v procesu njenega rojstva. Ce bo njena notranja konsistenca tolika, kakor je videti že od vsega početka, lahko zagotavljam, da »narodni zgovor« ne bo postavil po-prevratne Bolgarske na temelje mirnega razvoja in konsolidacije. Pričakovati je ljutih strankarskih borb v meščanskem taboru. In zemljoradniška stranka ter komunisti? Kdo ve! „Vittorlo Vanefo ISIS“ Veliko prahu je dvignila v Italiji in Franciji polemika italijanskega generala Ca-dorne proti francoskemu maršalu Fochu radi italijanskih »zmag« nad avstrijsko armado. Maršal Foch je bil namreč priobčil v »Revue des deux Mondes« vojaški članek o svetovni vojni, v katerem ni ravno prekomerno hvalil italijanske armade in njenih uspehov. Cadorna, ki je bil mnenja, da so^se zasluge laške armade po krivici zmanjševale, je odgovoril s člankom, v katerem ie hotel pokazati laške zasluge ob Pijavi. Iz tega se je razvil časopisni boi, ki ga je pa Mussolini kar na kratko prepovedal in z eno besedo tako ustavil protifrancosko gonjo v Italiji. Imel je pač dva vzroka za to prepoved, prvič ni hotel še bolj užaliti francoskih vojnih krogov, ki so od predlanskega leta sem silno malo naklonjeni Italiji, odkar je tula francoska vojaška delegacija, ki je prišla slavit spomin laških »zmag«, skoraj v vseh laških mestih dejansko napadena, izžvižgana in opljuvana, drugič pa je dobro vedel, kako te »zmage« izgledajo in je zato raje zapovedal molk, da se vsaj nekaj reši od onega svetlega žaru zmagoslavja, v katerega se je odel »esercito valoroso, vittorioso«. O tem bi mogli mi Slovenci marsikatero lepo povedati Francozom In jih podkrepiti v njih zaničevalnem mnenju nad vrednostjo te armade. Da ob Pijavi niso zmagali Italijani, temveč da je slovanska revolta v avstrijski armadi slednjo uničila, to je Foch itak že povedal. A tega pa menda še ne ve, da je slavni »esercito« poslal med čete, ki so vrgle orožje proč in korakale domov, oklopne avtomobile z belimi zastavami, jih, koder je le mogel nato zajemal, da pokaže svetu, kako so zmagali in koliko »ujetnikov« so napravili; tudi to še širnemu svetu ni znano, da je laška vojska tudi v naše kraje, v Goriško in Istro vkorakala z belimi zastavami... To pove več, kot cela knijga! Lahko je mogoče, da je v onem času kdo naših ljudi fotografiral prihod Lahov z b e 1 o zastavo, taka slika bi bila zlata vredna in pisec tega članka bi bil dotičnemu silno hvaležen, če bi jo poslal uredništvu našega lista, da jo pisec da priobčiti v francoskih listih in tako podkrepi trditve francoskega maršala proti laškim lažem. Prvič so bili Italijani vznemirjeni, kp je za časa obiska maršala Focha v Varšavi izšel v nekem poljskem dnevniku članek, ki je dejal, da je bil maršal rešitelj Italije. V Varšavi so celo nabili velike lepake po cestah z napisi: »Živjo Foch, rešitelj Italije.« V Parizu so baje (francoski listi namreč o tem ničesar ne vedo) prodajali znake, predstavljajoč galskega petelina, kronanega z lavoriko, stoječega na dveh nabojih, katerih eden je imel napis »Marne«, drugi pa »Piave«. Najbolj ozlovoljeni so pa Italijani radi neke francoske zgodovinske učne knjige za srednje šole (Gauthier-Deschamps: Cours d’histoire de France, cours moyen et su-perieur, Hachette, Paris, 1922), ki noče pri-poznati velikih Italianskih »zmag«, temveč čisto odkrito govori o težavah, ki so jih Lahi imeli cel čas vojne. V to polemiko se je vmešal tudi laški general Diaz, ki je imel o tem govor v milanskem gledališču Scala ob obletnici bitke na Pijavi. Po »Giornale d’ Italia« je dejal Diaz dobesedno, z uprav laško jezičnostjo: »Ob Pijavi so bili Avstrijci definitivno zadržani, to se imamo zahvaliti izključno laški kreposti... Italija, ki je bila prisiljena k umiku, kar v vojni ni redko in kar se je zgodilo tudi drugim armadam, o čemur pa je molčala, se je sama zoperstavila v nesreči sama ustavila sovražnika ...« Nato navaja par številk in to je vse... Jasno je pa, da to nikakor ni jasno in da je s tem le še bolj podkrepil splošno sumnjo, da tiči za laškimi zmagami vendarle nekaj zelo malo zmagoslavnega... —žn— Qrganizasiia NRS. — Trbovlje. V četrtek 9. t. m. ob 6. zvečer se vrši v dvorani gospe Forte-jeve izreden občni zbor krajevne organizacije NR5. Za vse člane je navzočnost obvezna. Na občnem zbora bo poročal delegat iz Ljubljane. — Laško. V pondeljek 30. julija se Je vršila v Laškem konferenca odbornikov, krajevnih organizacij Narodne radikalne stranke v Laškem, Hudi jami ter Trbovljah, od koder sta prihitela tajnik krajevne organizacije Ante Šuntajs ter predsednik srez-kega odbora Miha Koren. Predsednik krajevne organizacije NRS v Laškem je otvoril ob pol osmih zvečer zborovanje z lepim pomembnim pozdravom in posebno pozdravil odposlance iz Hude jame in Trbovelj, ki so prihiteli v Laško, da prisostvujejo konie-renci. Gospod Miha Koren, predsednik srezke-ga odbora je izvajal sledeče: »Dragi prijatelju Čast mi je Vas pozdraviti prvič v vaši lepi zeleni dolini — dolini Laški. Z veseljem ugotavljam, da vas je zbranih lepo število, kar je vsekakor dokaz, da žvi v Vaših srcih ljubav in težnje za ideje NRS. Motili so se ljudje, ki so mislili da je slovenska NRS 18. marca t. 1. umria. Ne, ne, 18. marca je bil šele pravi porod, prvi ognjeni krst, katerega je morala stranka v Sloveniji prestati. Ni se nam treba bati bodočnosti. Mi napredujemo, kar nam dokazujejo vse one številne organizacije, ki so se sedaj po volitvah ustanovile in ki se še snujejo. Mi, slovenski radikali, smo sila, ki bomo vrgli črnega rimskega zmaja ob tla in ubili klerikalno demagogijo, ki zastruplja naš dobri, preprosti slovenski narod.« V svojem daljšem govoru je nato poročal o svojem potovanju v Beogradu, o razgovorih pri raznih ministrih, v parlamentarnem klubu NRS ter pri glavnem odboru NRS. Zborovalci so vzeli poročilo referenta Korena o situacijskem poročilu, pred vsem o rudarskem gibanju v Sloveniji, ter o ukrepih NRS v tem rudarskem boju, z velikim odobravanjem na znanje. Gospod Koren je končal svoj govor: »Naša dolžnost in naša naloga je pomagati in se boriti za malega človeka in za kmeta, za ubogo slovensko ljudstvo!« Po govoru se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. Zupanc, Rozman, Korošec in drugi. Končno je spregovoril še krajevni tajnik NRS v Trbovljah Šan-rajs ter podal dopolnilno poročilo o postanku NRS v Sloveniji in v rudarskih revirjih v Sloveniji. Apeliral je na vse navzoče naj se posebno oklenejo mladine, kajti mladina je tisto ognjišče, ki bo dajalo našemu gibanju one tople žive in mogočne sile, brez katerih ne moremo biti in obstojati. Gospod Zupanc se je obema referentoma presrčno zahvalil za lepe in utemeljene govore. Sprejeli so se nato važni sklepi v procvit krajevnih organizacij v Trbovljah, Laškem, Hudijami in Hrastniku. Konferenca se je zaključila ob pol 12. uri zvečer. ' Naš novi roman. Prihodnje dni pričnemo priobčevati roman „Rsnee Mauperin" ki sta ga spisala brata E d m o n d In Jules de GoncourL Roman je velezanimiv in slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabelježiti resnico. To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobenim sodobnih romanov in bo nudil našim čitateljem prav. poseben užitek Dnevu© nevesti. JMISTER CAFIZELY IN NAJBOLJŠI SLO-i VENSKI DNEVNIK. Nedavno tega je Mister Cafizely strme-~i slovenski javnosti razodel^ da je dnevnik ki mu On posvečuje svojo duševno silo, z tazniml »Schmonzes«-založbami sklenil pogodbo, da sme iz »Schmonzes«-zbirk priobčevati najboljše spise in dovtipe. Ne vem, ali so židovski dovtipi ^primerna duševna /hrana za slovensko občinstvo, nedvomno pa ugajajo namenom najboljšega slovenska 'dnevnika. Kakor vse kaže,_ pa je ta dnevnik sklenil slično pogodbo tudi z znanim dunajskim klepetavim listom »Neues Wiener Journal«, kajti duševna hrana, ki jo prinaša priloga najboljšega slovenskega dnevnika, je malodane po polovici prepisana iz tega lista. Pri tem pa Mister Cafizely ali kdor že urejuje prilogo, ne navaja imena lista. Iz katerega črpa, kakor je to v žurnalistiki navada, temveč si koncem prepisa, oziroma prevoda kratkomalo pomaga s pristavkom »Tako poroča Deziderij Papp z Dunaja« ali pa »Tako pripoveduje dr. L. Abels, ki je itd.«. (Članka »Na živalski kliniki« ii^ »Umetnik stradalec« v prilogi najboljšega, slovenskega dnevnika št. 182, izišla na en dan v »N. W. J.« pod naslovom »In der Tierklinik. Von Desiderius Papp« in »Der Hungerkünstler Succi. Von dr. L. W. Abels.«) Vendar pa moramo zaznamovati napredek! Ni še dolgo tega, kar je Mister Cafizely ali kdor že urejuje prilogo, take članke iz »N. W. J.« sicer tudi »preplonkal«, toda s par besedami lastnega duševnega proizvoda lokaliziral v Slovenijo in na to bralcem najboljšega slovenskega dnevnika serviral pod imenom ne eksistujoče slovenske pisateljice (glej živalsko historijo »Moja Leda«). Sedaj pa že sramežljivo priznava, da »tako poroča Deziderij Papp z Dunaja«. Le tako naprej, pa bo sčasoma morda res kdo verjel, da je Ist, ki mu Mister Cafizely posvečuje svojo duševno silo, najbolje urejevani dnevnik v Sloveniji! XXX — Kraljevič Djordje ostane v Beograda. Nekateri beograjski listi so javili da bo kraljevč Djordje odpotoval na Bled. Te ve-:sti so neresnične. Kraljevič ostane za sedaj :y Beogradu in ne namerava iti na Bled. v — »Naprej«, socijalističen dnevnik, ki zadnji teden ni več Izhajal, se je iz Celja preselil v Krško ob Savi, kjer bo v tem tednu pričel zopet izhajati in sicer začasno samo trikrat v tednu, pozneje pa zopet kot dnevnik. Tudi nemški socijalistični »Vorwärts«, ki je nameraval izhajati prvotno v Celju, je izšel v soboto prvikrat v Krškem. — Začetek predavanj na zagrebški višji pedagoški šoli. Po naredbi rektorata zagrebške višje pedagoške šole pričnejo predavanja dne 15. oktobra. ( — Bolgarski list v Pragi. V Pragi bo začel izhajati te dni bolgarski list »Zemlje-delsko Zname«, organ bolgarske poljedelske stranke. Ta list je moral ob prevratu v Sofiji nehati izhajati. List bo urejeval Rajko Daskalov, ter bo organ onih, ki so nezadovoljni s sedanjim režimom v Bolgarski. — Udeležehci novinarskega,kongresa v Mariboru. Včeraj popoldne je dospelo iz Ljubljane v Maribor, okrog 60 udeležencev Fpvinarske^a kongresa med temi tudi češki Ppbskl novinarji. Na kolodvoru so se „ini, sbrejemu razni predstavniki tukajš-mn. oblasti in številno občinstvo. Došlece je v imenu mariborskih novinarjev v vznesenih besedah pozdravil predsednik mariborskega kluba g. urednik Špindler. Na njegovo dobrodošlico se je zahvalil urednik Parmačevič. Zaradi odsotnosti županove je goste v imenu občinskega sveta pozdravil občinski svetnik Kejžar. Nato so bila gostom odkazana prenočišča, deloma v pod-:častniški šoli, deloma pa pri raznih družicah. Ob 5. je bil sestanek v »Parkkavarni«, odkoder so se gostje v posameznih skupinah razkropili po mestu. Gostom na čast Plapolajo po mestu zastave v državnih in flarodnih barvah. Ob 8. zvečer je bila v »Narodnem domu« slavnostna večerja, katere se je udeležilo razen novinarjev tudi ■Več povabljenih gostov. Med neprisiljeno zabavo, ki se je razvila, je naglo potekel Večer v splošno prejetnem razpoloženju. V *redo ob 8. zjutraj se novinarji zbero v ^Veliki kavarni«, od koder odidejo skupno staro mestno pokopališče, kjer položi »udruženje« venec na grob svojega stanovskega tovariša Tomšiča. Na to se vrši ogled Vrtnarskega podjetja »Vrt«, za tem pa ogled Sanatorija v Petrovem Selu, kjer prirede iSfatje Tavčarjevi zakusko. Po ogledu raz-ff*§višča industrijsko-obrtne izložbe se udeleženci kongresa poslove in razidejo, i — Novinarski klub v Beogradu. Z ozl-vr111 na pogoste obiske Inozemskih novinar-I* txS0 ustanovili v Beogradu v sporazumu Sn . to Presbirojem novinarski klub, ki «j? dajal tujim gostom informacije o stanju fo 0 znamenitostih mesta in drugih krajev, in z^en tega bo skrbel za ugodno bivanje v j presfoiicj jn ostalih krajih države. Ta iživu0trebna ustanova bi morala stopiti v jlo d en j e že lanskega leta, kar pa se ni mog-ij,,, zeoditi z ozirom na pomanjkanje denar-ß sredstev in drugih težkoč. Odpust bivših avstro-ogrskih ofi-Iz naše vojske. V ministrstvu za w-uo in mornarico je podpisan ukaz o od-b lastnikov bivše avstro-ogrske vojske gen« , vojske. Med drugimi so odpuščeni: ipojJ^iui polkovnik Stepan Sarkotič, častni Josin iržal Karel Canič, generalni major dii-if, ^ohwibbacher in Josip Turusti, peša-Vuw Polkovniki Anton Markovič, Laza /Ivan Stepan Jerenak; Vuk Hreljanovič, kQ'vn;i,, oškovič in Nikola Marič, podpol-Kat,VŠfi tyan Jindrič, Petro Safran, Boža Man« \T!i^a Dimitrovič, Bogdan Vitas, Cvili,,* ^toović, Franjo Zampha, Ivan Prani«ln Dragotin Kozlovija, majorji Ädüi vPeH Viktor Lano, Anton Pigasi, Don,? Kavčič in Franjo Kovačevič, kapetani *aÄk Högler, Dragotin Oraš, Oton Or-AujT L“!11 Pavelič, Franc Kranjc, Adolf stamt* 7,/aš Bušič, Ljuba Dusper, Kon-PolkovnUr r6 ln Hubert Pruger, inženijerski Äov S|TčKWić * ^ 88 yeČ Wri?Äv? I;st0v v Mariboru. Uprava 'Uerava r^tnv «6 razstave v Mariboru nareki L w • k v posebnem oddelku'vse bod« V- naSi državi Na ta način Isopsju inŠ'r„ŠIf.kr^gl, 'uiormirani o našem ča- »a spe £ ,S“^vskta k™E“ S Ä.ce to vnr«- d‘ c anoY. v;ade smo doznali, da ZadnioPodrečhoSmY-etn0 2 dnevnesa reda z' *» Inda «odb? min:stra za notranje zade- 3 «a se o tem ne more več raipravliati Igralnici ni prostora na Bledu in vlada noče preklicati svoje odločitve. — Kolizej in skladišče špirita. Več strank iz Kolizeja v Ljubljani nam piše: Skrajni čas bi že bil, da se odstranijo iz Kolizeja vsa skladišča špirita, ki ogrožajo živil en j s in imovino 140 rodbin, ki stanujejo v tem poslopju. Vedno nabijanje sodov gotovo ne upliva blagodejno na uboge stanovalce. Toda ne oziraje se na to, govori že sama nevarnost kake eksplozije za to, da ukaže mestni občinski svet odstraniti vsa skladišča in tovarne, ki se nahajajo v pritličju te hiše. Špirit je nevarna eksplozivna snov ter bi mogla imeti kaka eksplozija nedogledne posledice. Zato naj občinski svet pravočasno poskrbi, da se prepreči taka nesreča. Sklamišča in delavnice z eksplozivnimi snovmi spadajo na periferijo mesta, ne na celo v tako poslopje, kjer stanuje do- malega 1500 ljudi. Prizadete stranke v Kolizeju. — Učne pogodbe za vajence. Ministrstvo trgovine in industrije oddelek v Ljubljani je s svojim odlokom z dne 29. januarja 1923, št. 464/23 izdalo vsled intervencije in-špekcje dela v Ljubljani navodila glede učnih pogodb. 1. Po deželi ne priglašajo obrtniki mojstri svojih vajencev pristojnim obrtnim zadrugam, odnosno občinskim uradom in brez pismenih učnih pogodb, koje bi imele obrtne zadruge, odnosno občinski uradi po vpisu v zadevni protokol potrditi. 2. Kakor vsaka pogodba, imajo biti tudi. pismene učne pogodbe povsem točne in jasne ter imajo vsebovati one važne pogoje, ki so navedeni v odstavku 3 § 99 obrtnega reda, da ne nastanejo naknadno nepotrebni spori pritožbe o izkoriščanju. Velike važnosti in nujno potrebno je, da so pismene učne pogodbe faktično do skrajnosti detajlirane v smislu predpisov in to: točni podatki o mojstru, vajencu in vajenčevih stariših (varuhu, zastopniku) in navedba zakonitih dolžnosti vajenca in mojstra, tako je še čim bolj potrebno, da učna pogodba točno precizira učno dobo z navedbo datuma, s katerim dnevom pričenja in s katerim dnevom konča učna doba. Ako učna doba ni točno določena izrabljajo mojstri netočnost pogodbe ter zavlačujejo oprostitev vajencev. Zato se opozarja na zgoraj citiranim odlokom odredilo sledeče: 1. Učne pogodbe je sklepati samo pismeno. Za obvezno je smatrati tiskovino »Učna pogodba«, .ki jo je izdala in jo ima v zalogi »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, ali pa vzorce, ki imajo isto besedilo kot zgoraj omenjena tiskovina. 2. Glede dopustnosti podaljšanja učne dobe velja sledeče: Za podaljšanje učne dobe vajencev so samo obrtne oblasti (okrajna glavarstva, odnosno mestni magistrat) po prehodni ovadbi in na predlog posameznih vodstev obrtnonadaljevalnih šol kompetentne, in to na podlagi § 99 b, odstavka 5 obrtnega reda. Obrtne zadruge (in tovarne) za tako podaljšanje niso kompetentne ter morajo tudi obrtne oblasti tako podaljšanje izvršiti samo pred potekom nerealne učne dobe. Posamezni mojstri, in tudi za tovarne velja isto, ki je za uspešno dovršitev učne dobe svojih vajencev odgovoren, ima torej vzdrževati z vodstvom obrtnonadaljevalne šole potreben stik in pri opaženi malomarnosti v obisku šole itd. potom šolskega vodstva preskrbeti podaljšanje učne dobe pri pristojni oblasti. Okrajna glavarstva in mestni magistrat bodo vse pritožbe in ovadbe prometnih prestopkov natančno preiskali in krivce občutno kaznovali. — Carinski posli in južna železnica. Obratno ravnateljstvo (južne železnice v Ljubljani objavlja: Z dnem 6. avgusta t. 1. je Južna železnica pričela izvrševati § 65 obratnega pravilnika in člen 10 bernskega dogovora za vse pošiljke, katerih ocarinje-nje pride V poštev pri carinarnici Čakovec in njenemu oddelku Kotoribe. Železnica bo izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega deklaranta. — Počitniški izlet slov. učiteljstva. Odhod javljenih tovarišev in tovarišic nepreklicno v petek dne 10. avgusta ob 7. url 40 minut zjutraj ljublj. glav. kolodvor. V objavo »D. I.« navedite progo, ki je bila objavljena v slavnostni štev. »U. T.« z dne 4. avgusta. Opozarjam na sestanek 9. avg. ob 16. uri v hotelu Tivoli. Do svidenja. — Mrovljč. — V mestni ljudski kopelji oddati je službo kopeliščika, ki mora biti izučen ključar in v službi kopališča izvežban. Prosilci za to mesto naj svoje, z rojstnim in krstnim listom, domovinskim listom, izučnim in pomočniškim spričevalom ter z nravnostnim spričevalom opremljene prošnje vlože do 15 avgusta 1923 pri mestnem gospodarskem uradu. Plača in drugi pogoji se določijo po dogovoru. Mestna občina si pa pridržuje pravico sprejeti v službo prosilca, četudi ni popolnoma vešč ključar, samo da je zmožen manjših ključarskih poprav in voditi kopalne naprave. — Nabiralci pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev nekateri še do sedaj niso vrnili kljub večkratnim pozivom. Nujno pozivamo vse nabiralce, da pole — tudi prazne — nepreklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta 1923. — V bolnico so odpeljali z rešilnim vozom radi prezgodnjega poroda mrtvega deteta Julijo Lenarčičevo. — Zvita goljufica. Znana prefriganka Je opeharila nekega ljubljanskega obrtnika na ta način, da mu je prodala originalni zastavni listek mestne zastavljalnice ljubljanske za 30 Din, obleko pa, ki je bila zastavljena je dvignila že par dni preje z duplikatom zastavnega listka, katerega je dobila pod lažnjivo pretvezo, da je orig. listek izgubila. — V Zg. Šiški na nekem travniku je bil ukraden Francetu Ferbar iz Kosez nahrbtnik, v katerem je Imel obleko, perilo in čevlje. — Kolo znamke »Eska« vredno 1700 Din je bilo ukradeno izpred balkona lastne hiše v Linhartovi ulici mizarskemu mojstru Alojziju Trinku. Iz dvorišča gostilne Kači-čeve na Dim. ces. pa je bilo ukradeno hlapcu Francu Sezanovu kolo znamke »Ramler« vredno 1250 Din. — V Zidanem mostu na kolodvoru ali Pa v ljubljanskem vlaku je bila ukradena Posestniku Ferd. Singerju z Bjelovara črna listnica z vsebino 3000 D;n in pa več trgovskih listin in izkazih — Velika poneverba. Na Pančevu je poneveril 25 letni zas. uradnik pomrug milijon Din. in pobegni) preko meje. — Izgon. Radi hudodelstva tatvine sta izgnana iz naše države Čeiik Tomaž, vulgo Mažgonov Peter iz Cirknega in Josip Alberti, doma iz Bazovice. — Cerkven rop v Del. Stubci so odnesli neznani vlomilci iz tamošnje r. k. cerkve srebrno pozlačeno monstranco, vredno 15.000 Din. Napravili so pri vlomu tudi precej druge škode. — Žepar v vlaku. V Karlovcu je ukradel neznan žepar učitelju iz Podgore Vidu Nikotiču na poti v Ljubljano na učiteljski kongres črno usnjato listnico, v kateri je imel 2500 Din gotovine in razne legitimacije s slikami. — Na Spod. Kamenščaku je bilo vlomljeno v stanovanje pos. Jakoba Trstenjaka in pokradeno nekaj sukna in platna in pa razne malenkosti v skupni vrednosti 3000 Din. — V škofjllokl, odnosno na kolodvoru na Trati so bili ukradeni iz žel. voza 3 sodčki po 25 1 pive pivarne »Union«, vredno 650 Din. — V Desnjaku je bilo ukradeno Francetu Čurinu za 4000 Din raznega blaga, dalje srebrna žepna ura z zlatim robom, 6 kg zabele več jajc in pa ponikljan samokres z več naboji, tako da znaša skupna škoda okrog 7000 Din. — V Lahonščaku je bila ukradena Ani Prašiček vozna plahta, več vrvi in 5 litrov lanenega semena, — Izgnan ruski general. Beograjska policija je iztirala iz naše države bivšega generala ruske carske vojske znanega ruskega vojnega pisatelja Dobropoljskega. Bil je v Beogradu dve leti ln so ga podpirale nase oblasti. Zadnje leto je dobil mesto stalnega dnevničarja pri beograjski železniški direkciji. Pred nekolileo meseci so naše oblasti doznale, da general Dobrepoljski kljuo gostoljubnosti, ki jo je našel v Beogradu, piše v nekaterih berlinskih listih proti naši državi. Čim je oblast za to zvedela, je uvedia proti njemu preiskavo, s katero se je v kratkem času dognalo, da ni pisal samo proti naši državi, ampak da je bil v zvezi z nekimi ljudmi v inozemstvu, ki rovarijo proti naši državi. Dobrepoljski je priznal svojo krivdo, a je izrecno izjavil, da se ne kesa svojih dejanj. — Novomeške novosti. Pretep na Grmu. Presenečenje so povzročili neznanemu nočnemu vasovalcu priznani dulčineji na Grmu njegovi ljubosumni konkurenti s tem, da so ga prav neusmiljeno nabili. Nesrečneža se je usmilil njegov prijatelj. Zavlekel ga je pod pipo javnega vodovoda, ki stoji na križišču ceste Gotna vas-Grm. Z mrzlo vodo se je posrečilo usmljenemu samaritanu, da je nesrečnega vasovalca spravil k zavesti. Nato mu je še izmil dobljene rane, predno ga je odpravil domov. — Kraval v Kandiji. Pred Murnom v Kandijl bi se bila odigrala skoraj drama. Žalostna slika današnjih povojnih razmer. Dva nedorasla fantiča sta s hrupom prihitela z noži v rokah za materjo, ki se je z begom skušala rešiti pred njima. Ta grozen prizor je zbudil v vseh gledalcih silno razburjenje. Preprečili so grozen zločin, ki bi se bil drugače najbrže Izvršil. Upamo, da zadene oba pokvarjenca zaslužena kazen. — Mesečni živinski sejem, ki se je vršil v pon-deijek dne 6. t. m. je bil zelo živahen. Prignali so mnogo goveje živine posebno volov srednje vrste, medtem, ko smo opažali še nedavno, da sb prevladovali na mesečnih in letnih sejmih voli slabše vrste. To izboljšanje naše živine je treba pripisovati predvsem obilici krme. — Vrtna veselica, ki jo je priredilo tukajšnje obrtno društvo v nedeljo dne 5. t. m. na vrtu gostilne »Müller« pri kolodvoru, je izpadla v zadoščenje agilnega odbora, kateremu stoji na čelu gospod Filip Ogrič. Pri zvokih godbe obrtnega društva se je razvila prijetna zabava, ki je številno občinstvo držala do ranega jutra na veseličnem prostoru. — Okraji Šmarjeta, Krenovo, Št. Peter, Mačkovec, Trška gora in Ločna so po ukazu tuk, okraj, glavarstva že popolnoma očiščeni vseh psov in drugih živali, ki so bile na sumu, da jih je ogrizel stekel pes pri svojem begu skozi omenjene kraje. Zato je sedaj zopet prosta pot v prijetne šmarjetske toplice. — Kranjske novosti. Novo veliko podjetje. Ako smo prav poučeni, se pripravlja na kranjsld Gmajni veliko industrijsko podjetje, predilnica in tkalnica. Ker je to za nas zelo tuja industrija, bodo zidali tudi okrog 40 delavskih hiš, torej celo novo industrijsko mesto, naseljeno s češkimi in nemškimi delavci. Tovarna sama bo baje obsegala tri velike komplekse, in kar še zraven spada, dalje uradniška stanovanja, ki bodo zelo potrebna. To bo, ako se izvrši v takem obsegu, nova velikanska pridobitev za mesto, ki se bo na ta način vedno bolj posvečalo ustvarjajočemu industrijskemu delu, katero edino veča narodno blagostanje. Oni starejši, ki jim bo pa manjkajoča izobrazba branila, da se udejstvujejo v tem produktivnem delu, bodo gledali, da izpopolnijo svoje znanje. Nekdanja čista lirika pa se bo izpremenila v strojno liriko, ki je mnogi ne bodo čitali. — Drobne vesti. Samomorilec na Stari pošti v Kranju, Frelih s Sorice, je imel pri sebi mnogo denar-narja in nahrbtnik idrijskih čipk. — G. Rudolfu Rakovcu, posestniku in gostilničarju v Kranju je bil v noči 1. avgusta iz hleva ukraden rdeč konj z belo liso na glavi in dvema malima lisama na zadnjih nogah. Kot čujemo, je razpisal lastnik 1000 Din nagrade za tistega, ki izsledi konja ali tatu. — V Kranju se pridno zida. Zdaj zidajo na strmem travniku pred vhodom v Spodnji Stari drevored tri vile. Druge stavbe, ki smo jih že parkrat omenili, so tudi skoro dograjene. — Celjske novosti. Surovost po nekaterih naših kmečkih vaseh med fanti še vedno ni izginila. V nedeljo je bilo običajno žegnanje v gorski vasi Svetina nad Celjem. Kakor je po stari navadi običajno, so se tudi tukaj popoldne stepli vaški »junaki« med seboj ter se spravili tudi nad tam službujočega orožnika. Vzeli so mu puško ter ga pretepli. Za svojo lakkomiselnost bodo se* veda dajali odgovor pred sodiščem, katero naj take surovine tudi strogo kaznuje. V prihodnje pa je na mestu, da se v take kraje ob enakih dneh pošlje več orožnikov ne samo enega. — Zlet Celjske Sokolske župe, ki se vrši v nedeljo 12. avgusta, je obvezen za vsa v celjski župi včlanjena društva. Celjski Sokol odhaja z vlakom ob četrt na 8 zjutraj. — Maščevanje prevarjene ljubice. En-zabeta Patoš, šivilja, je te dni prišla v stanovanje dr, Petroviča v Seriti z namenom, da ga ubije. Baš tedaj je prišla v predsobo Petrovičeva soproga, ki jo je šivilja misleč, da gre za njenega soproga parkrat udarila s sekiro po glavi. Svoje dejanje je izvršila Iz jeze, ker jo je Petrovič zapeljal. — Sanatorij na Lovčenu. V Cetinju Je bila ustanovljena delniška družba, ki si je nadela nalogo zgraditi na Lovčenu, v višini 1200 m nad morsko površino sanatorij. Lov-čen je na omenjenem kraju zelo pogozden. — Našel se je večji zavitek peciva (buhtelni) na Ambroževem trgu. Lastnik ga dobi na Poljanski eseti št 43. — PrvorezrednI modemi brzoplsalni stroi »STOEWER«. zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L — i ' Glavna skupština „Jadranske Straže in „Mornariški dnevi“ v Splitu- Od 12. do 15. avgusta se vršijo v Splitu -mornariški dnevi z naslednjim vspore-dom. 12. avgusta ob 7. uri začetek svečanosti s topovskimi streli in budnico Narodne godbe. Ob 11. uri plavalna tekma. Popoldne ogledovanje mesta, muzeja in umetniške razstave. Ob 21. uri predavanje o pomenu ln ciljih Jadranske Straže in koncert. 13. avgusta ob 9. uri glavni občni zbor delegatov Jadranske Straže, ob 16 uri izlet v Trogir in Solin s parobrodom ob Kaštelanski revijeri. Ob 21. uri svečan koncert na obali. 14. avgusta. Ob 9. uri nadaljevanje občnega zbora, ob 16 uri, izlet v Omiš in Gubavico s parnikom in avtomobili. Ob 21. uri svečani banket, ki ga priredi gostom splitska občina. 15. avgusta ob 7. uri sprehod na Marjan, ob 9. uri blagoslov morja in žrtev, ki so našle smrt v morju za dobo svetovne vojne od Soluna, Krfa do Trsta. Ob 18. uri pričetek nacijonalnih veslaških tekem s Startom izven luke ob sviranju godbe. Ob 21. uri komers na obali z akademijo Sokola, vojske, mornarice in drugih splitskih narodnih društev s sijajno razsvetljavo cele splitske luke. Želeti je, da se udeleže teh svečanosti in občnega zbora Jadranske Straže razun delegatov tudi .drugi Slovenci. Priglase sprejema glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani. Odhod iz Bakra 11. t. m. okrog 17 ure. Sokolski vestnik. — Sokolska župa Ljubljana sporoča, da ima članstvo za zlet na Vrhniko 12. t. m. polovično vožnjo na progi Domžale-Ljub-Ijana in Ljubljana-Vrhnika. Običajne izkaznice, ki imajo veljati za obe progi, se temu primerno izpolnijo. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da v obilnem številu poseti našo prireditev. — Okrožni zlet v St. Vidu vzbuja veliko zanimanje in se že vse pripravlja na prijetno pot proti Šmarni gori. Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužijo, da jih na njihov praznik obiščete. Poživeli boste s tem narodno zavest in po-svedočili priznanje težkemu trudu in ostrim bojem, ki jih vojujejo naša udruženja na deželi. Prav potiho naj še razodenemo, da je. zbran bogat srečolov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cene jedi in pijače običajne in nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakšnega izgovora, da ostanete doma. Na svidenje tedaj! — L okrožni zlet ljubljanskega okrožja II. v Št. Vidu nad Ljubljano bo dne 12. avgusta na Cirmanovem in Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II., Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skaručna, Št. Vid. Skušnje od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. uri. Godba Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosedna društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so najprisrčnejše vabljena k proslavi 15 letnice šentviškega Sokola. Spori In turistika. — Razpis medklubske »Jubilejne kolesarske dirke«, katero priredi »Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija« v Ljubljani o priliki desetletnega obstoja dne 15. avgusta 1923 na progi: Ljubljana—Grosuplje—Krka —Zatična—Višnja gora—Ljubljana—Kranj— Lesce—Bled— km 136. Dirka otvorjena za dirkače, člane klubov včlanjenih v I. K. S. Kategorije: I. dirkalna kolesa, II. težka kolesa. Nagrade: I. kat. 6 častnih daril, II. kat. 3 častna darila, vsakemu 1 uro za prvem v posamezni kategoriji dospelemu na cilj časovno kolajno. Start: Ljubljana, Dolenjska cesta pri km 2.4 ob 7. uri zj. Cilj: Bled pred restavracijo »Beograd«. Glavne kontrole: Krka in Ljubljana, tu imajo vsi dirkači od-sesti ter podpisati kontrolno listo. Prijavnina: Din 20.— priložiti se ima še Din 10.— za številko, katere se vrne ob povratku številke. Prijave je poslati na naslov: g. Mirko Nardin, Gosposvetska cesta 14 s prijavnino vred do 12. avgusta 8. ure zvečer. Poznejše prijave le proti dvojni prijavnini. Vodstvo kluba si pridržuje pravico, odkloniti prijavo poedincev brez navedbe vzroka. Določila: Vozi se po pravilniku I. K. S. Posebna določila: Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Zamenjava koles zabranjena. Vrstni red prijave je vrstni red na startu. Start skupni. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in risiko, v slučaju kršitve cestnopoli-cijskega reda ali nezgode odklanja klubovo vodstvo vsako odgovornost. Kolesa imajo biti opremljena z zvoncem in zavoro. Vsi dirkači se imajo javiti ob 6. uri zjutraj pri vodstvu dirke v svrho plombiranja koles in vpisa v startno listo na vrtu gostilne »Marenče«, Dolenjska cesta. Dirkačem v pomanjkljivih dresah start zabranjen. Vodstvo kluba si pridržuje pravico preložitve ali odpovedi ali spremembe razpisa. — Planinska slavnost v Bohinju. Slovensko planinsko društvo je prenovilo svoj Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru in priredi njega slovesno otvoritev dne 15. avgusta, na dan Vel. Šmarna. Društvo nam pokaže pri tem, zaključujoč 30 let svojega dela najvažnejšo svojo postojanko. S slavnostjo zvezana neprisiljena planinska veselica bo gotovo od blizu in daleč privabila zveste prijatelje našega planinstva. Turisti naj sl ture v Triglavskem pogorju uredijo tako, da jim bo na dan slavnosti Hotel Zlatorog bodisi izhodišče, bodisi zatočišče. Za člane SPD se izposluje polovična vožnja po železnici. Dopisi. — Iz Kranjske gore nam poročajo: Lep je naš planinski svet. Kdor je užival enkrat to krasoto, je ne pozabi nikoli več. Zato pa tudi tako narašča število letoviščarjev od leto do leta. Letos imamo toliko gostov, kakor doslej še nobeno sezono. Največ je naših severnih bratov Cehov, nenavadno v velikem številu so nas posetili tudi Srbi In Hrvatje. Tu jim nudi narava razkošno uživanje. Turisti imajo tu U najhvaležnejših tur. kakor: Razor (2601 m), Prisojnik (2547 metrov), Mojstrovko (2332 m), Jalove« (2643 m) potem pa še Škrlatico, ki se vspo« nja kar 2439 m v sinje višine. Izletniki imajo najlepše izlete: v Brda, Veliko Pišenco, Malo Pišenco, Erjavčevo kočo na Vršiču itd. Torej toliko tur in izletov kakor Y malokaterem planinskem letovišču. — \ iso-ko gori v planinah se pasejo goyeie čede in ovce, ki se pripašejo vrh najvišjih ^planin, koder raste trava in planinsko zelišče. Zanimivo je gledati ovce, ki se gredo v hujši vročini hladit na sneg po jarkih in osojah. Baš sedaj vidiš po senožetih kosce, ki mahajo s koso po travi ter planinskih cvetlicah. Od planine do planine, od gore do gore pa odmeva lepa slovenska popevka, da človek ves vzradoščen ustavi korak ter prisluškuje divni melodiji. — Ker so po bližnjih hribih in planinah prostrani gozdi, je tudi lesna trgovina jako živahna, kar pričajo velike zaloge desak ter tramov tik železniške postaje. — Zaradi hladne in deževne pomladi poljski pridelek ne bo kaj prida. Tudi sadja ne bo v isti obilici, kakor lansko leto. Koruza je pritlikava in ne bo bogata, boljša sta bob in krompir. — Mesarji gredo s cenami vedno navzgor, zadnji čas ga sekajo po 100 kron kg in tudi dražje. Mleko je po 16 kron liter, jajca pa po 8 K. Vino po gostilnicah in hotelih stane od 48 do 60 kron liter, a tudi več. To so vsekako visoke cene za domačine, petičnim letoviščarjem pa cene niso pretirane. — Iz Kranja nam pišejo: Pri vlaku 911 dne 6. avgusta 1922 zj. so v Kranju vstopili neki turisti, med katerimi se je nahajala tudi ena — dama! S silo so hoteli vstopiti v zadnje vozove, četudi jim je sprevodnik zatrjeval, da so ti vozovi rezervirani za Škof-joloko, Medvode in Vižmarje ter da je spredaj še dovoli prostora. Končno so ti turisti le vstopili, kamor so želeli. Gospa je pa bila kaj vljudna in je sprevodnika skozi okno »pozdravila« s sedečimi besedami: »Diesen Aeffen möchte ich Ins Gesicht springen, in Gesicht hupfen und anspucken!« Nekateri sopotniki so se nad početjem te nemčurke zgražali in zahtevali od sprevodnika da jo naznani. Pri vlaku službujoči detektiv g. Kette je zadevo zabeležil ter upamo, da bo sodnija to čedno — »damo« naučila, da je v Jugoslaviji prepovedano psovati sprevodnike in v nemškem jezik» pa še najmanj!. Novosti iz Primorske. — Gerent občine solkanske. Za gerenta občine v Solkanu je bil imenovan znani domači podjetnik Ivan Nibrant. Kakor znano so se fašisti vrgli z vso silo na tamošnji! občnski svet in mu očitali razne neredno-1 sti, kar seveda ni odgovarjalo resnicL — III. Prosvetni tečaj »Akad. ler. društva »Adrija« v Gorici se bo vršil letos v dnevih 25. in 26. avgusta istočasno z visokošolskim zborom »Dij. Matice« in občnim v zborom »Počitniške zveze«. Za tečaj vlada kot v prejšnjem letu veliko zanimanje ia se pričakuje velika udeležba. Borzna poročila. Zagreb, 7. avgusta, (Z) Devize. Dunaj 0.1290—0.13. Berlin 0.0022—0.0035, Budimpešta 0.45—0.50, Italija 403—404, Lon-don 425—426, New York, ček 91—92.25, Pariz 53700—542.50, Praga 272—273, Švica 1672.50—1685. — Valute. Dolarji 90.75-91.25, avstrijske krone 0.1305—0.1310, češkoslovaške krone 268—269, francoski franki 0-532, Italijanske lire 398—399. Beograd, 7. avgusta. (Z) Devize. Dunaj 0.1280—0.1285. Berlin 0.0035—0.0036, Budimpešta 0.45—0.55, Bukarešt 46—46.50, Italija 404.50—405, London 425.50—427, New York, ček 93.25—93.50. Pariz 535—540, Praga 273.75—274, Solun 145—155, Sofija 84— 85, Švica 1680—1682.50. Valute. Dolarji ponudba 92, francoski franki 536—539. Praga, 7. avgusta. Dunaj 4.46, Berlin 000875, Rim 148.75, avstrijske krone 4.56, italijanske lire 147.75, Budimpešta 19.50, Pariz 198.25, London 155.375, New York 34.05, Curih 616.75, Beograd 36.50. C u r i h, 7. avgusta. Berlin 0.000150, New York 554, London 25.32, Pariz 31.85, Milan 23.95, Praga 16.25, Budimpešta 0.0325, Beograd 5.90, Bukarešta 2.80, Sofija 5.05, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0077625, avstrijske krone 0.0078. Dunaj, 7. avgusta. Devize. Beograd 758—762, Berlin 0.0175—0.0225, Budimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 344—346, London 323.600—324.600, Milan 3054—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 4067—4083, Praga 2075—2085, Sofija 6.28—6.32, Curih 12.805 —12.855. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 6.06—6.14, nemške marke 0.0275 —0.0325, angleški funti 321.800—323.400, francoski franki 4020—4050, italijanske lire 3030—3050, jugoslovanski dinarji 749—755, romunski leji 338—342, švicarski franki 12.690—12.770, češkoslovaške krone 2057— 2073, madžarske krone 2.50—2.70. Berlin, 7. avgusta. Dunaj 4688, Milan 141.645, Praga 99.750, Pariz 189.525, London 14,962.500, New York 3,291.750, Curih 592.515, Beograd 34.912.50. iiensko poročilo. »Jutranje LcifOStl.“ — Ljubljana, dne 7. avgu^.a 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana ........ 7 765-8 15-3 sev. zap. del. obl. 14 763? 27-7 jug. vzh. 21 76 20-7 vzhod »» Zagreb 7 764-3 24-0 jug. zap. »» 7 765-0 18-0 brezv. obl. 7 765-4 14-0 zap. jas. 7 763-8 14-0 vzhod obl. Inomost . 7 764-8 14-0 brezv. 4» Barometer i stanovit Temperatara; primerne kW W. Jacobo: OpNfja sapa. »Če ste že imeli svoje tri želje, tedaj pač ni dobro za vas, Morris,« je rekel končno stari mož. »Zakaj pa jo imate?« Vojak je stresel z glavo. »Menda, ker mi ugaja,« je rekel počasi. »Namenil sem se že, da jo prodam, toda ne verjamem, da jo bom. Saj je povzročila že dovolj nesreč. Razen tega je pa tudi nihče kupil ne bo. Nekateri, in sicer oni, ki dajo nekaj na to, pa bi radi najprej poskusili in mi šele nato plačali.« »In če bi hoteli imeti izpolnjenih še troje želja,« je rekel stari mož in ga ostro pogledal, »ali bi poskusili?« Prijel je šapo v roke, jo držal s kazalcem in palcem in jo nato nepričakovano vrgel v ogenj. White je lahno kriknil, se pripognil in jo pobral. »Najbolj, da zgori,« je svečano rekel vojak. »Če je nečete več, dajte jo meni,« je rekel drugi. »Ne maram je,« je trdovratno odvrnil prijatelj. »Vrgel sem jo v ogenj. Če se kaj zgodi, ne dolžite mene zato. Vrzite jo zopet v kamin, kot preudaren mož.« Oni je odmajal z glavo in pazno ogledoval svojo novo posest. »In kako je treba ravnati,« je nato vprašal. »Držite jo v svoji desnici in povejte želje na glas,« je rekel narednik, toda opozarjam vas na posledice.« »To je pa tako, kakor tisoč in ena noč,« je dejala ga White; nato je vsta- la in začela pripravljati večerjo. »Mislite, da bi lahko želeli štiri roke za me?« Njen mož je potegnil talisman iz žepa; nato so se vsi trije spustili v smeh, ko ga je narednik s skrbnim obrazom prijel za roko. »če že morate želeti,« je rekel ostro »želite kaj pametnega. G. White jo je vtaknil nazaj v žep, nato je razpostavil stole in povabil prijatelja k mizi. Ob jedi so skoro čisto pozabili na talisman in vsi trije z največjim zanimanjem in z živo pozornostjo sledili vojakovim pripovedim o dogodivščinah v Indiji. »Če pripovedka o opičji šapi ni bolj resnična, kakor vse to, kar nam je sedaj povedal,« je rekel Herbert, ko so se vrata zaprla za gostom, ki je odšel prav zadnjo minuto, ko je bilo treba na vlak, »ne bomo imeli mnogo koristi od nje.« »Ali si mu kaj dal zanjo, oče?« je vprašala ga. White in ga zaupno pogledala. »Nekaj malega,« je odvrnil on in lahno zardel. »Saj ni hotel ničesar, pa sem mu jaz vsilil. In zopet me je nagovarjal, naj jo vržem proč.« »Najbrž,« je rekel Herbert in se delal, kakor da ga je strah. Kaj, sedaj bomo vendar bogati in imenitni in srečni. Da že začnem, recite oče, da bi bili radi cesar; potem vam vsaj ne bo treba poslušati nerganja.« Smuknil je okoli mize, za njim pa ozlovoljena ga. White. G. White je vzel šapo iz žepa in jo dvomljivo opazoval. »Saj ne vem, kaj naj želim, in to je dejstvo,« je dejal počasi. »Zdi se, kakor da sem dosegel vse svoje želje.« »Da bi le izplačali za hišo, pa bi bili srečni, kaj ni res?« je rekel Herbert in položil svojo roko na njegove rame. »Dobro, želite tedaj 200 funtov šterlin-gov; to bo ravno zadostovalo.« Očeta je nekako postalo sram ob lastni lahkovernosti in dvignil je talisman, ko je njegov sin, katerega je mati pokarala s pogledom, sedel h klavirju in izvabil iz njega par ganljivih zvokov. »Želim dvesto funtov,« je rekel razločno stari mož. Lahen odmev iz piana je pozdravil besede, katerega pa je presedal presunljiv krik starega moža. Njegova soproga in sin sta stekla k njemu. »Zganilo se je,« je zavpil in se ves zdrknil ob pogledu na predmet na tleh. »Ko sem izrazil željo, je zapolzelo v moji roki kakor kača.« »Toda. kje je denar, jaz ga ne vidim,« je rekel sin, pobral šapo in jo postavil na mizo, »in zdi se ml, da ga tudi nikoli ne bom.« »To se ti je moralo le zdeti,« je rekla soproga in ga pogledala zaskrbljeno. Odmajal je z glavo. »Nikakor ne; sicer pa nič ni; toda streslo me je pa le.« Sedli so k peči, medtem ko sta obadva moža prenehala kaditi. Zunaj je bil veter močnejši kot le kdaj in stari mož je preplašen planil pokonci ko so se zaloputnila vrata vrhu stopnic. Nenavadna in težeča tišina je legla na vse tri, dokler ni stari zakonski par vstal in odšel k počitku. »Upam, da najdete zaklad v veliki vreči sredi vaše postelje,« je rekel Herbert, ko jima je voščil lahko noč, »in da boste videli, kako strašno spada v kotu ki vas bo gledala, ko boste spravljali svoj slabo prisluženi denar.« (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Zastopstvo: L Baraga, Ljuljana, ŠMofon ulica štev. 6|l. da pri kupovanju zahtevate blago naj-boljše kvalitete. Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk polpetnike in kaučuk potplate. D& Puher zöhozdravnik. Poljanska cesta št. 16 ne ordinira do 19. avgusta Vseh vrst vino žganje vino špirit a Arkove tovarne .. A*..;-v. •# sirovi, rafinirani 96770, najfinejši, brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah. gorljivi, „VINEA d. z. o z. Ljubljana «ss» Rudnik ,Telefon 5—18. Generalno zastopstvo tovarne „ARKO”, Zagreb. Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka, etra. Conjac medkinal. Triple Sec Liquers. ■ B ■ j BDB MEJ IlLflSS: ■ (g £ morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! Mpoil •vojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva.. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. MK. »a Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1. inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1. SUM inl Veliko industrijsko podjetje fšče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in Železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo Usta. _______ dolgo in brez uspeha stano-novanje in glej pri prvi objavi enega malega oglasa v „Jutranjih Novosti“ sem ga takoj našel. Mi polil S prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Cena delu damskih in moških oblek 30— 40°/,, ceneje in prvovrstno špeci-jeino delo. vBrata Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 6. Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. BrapnaXiSÄ: namo na turbino, 26 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din 1,500.000. Pncpcfn;iod 3 d0 175 ora' rUuuUlUCl lov tudi grajščine. ijjja pri Mariboru z 2 orala lliiu posestva Din 140.000. Ujmp trgovine, gostilne, to-IliUl!, varne, menjave z Nemško Avstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. B □ □ 2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica I. Objekt Burger. takoj gostilno na račun v mestu, dam 10.000"— Din kavcije. Ponudbe pod „Kavcija“ na upravo lista. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. Mm uradi išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista. za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista. v okolici Ljubljane srednje posestvo sestoječe iz hiše za stanovanje in lokalom za trgovino ali gostilno in nekaj vrta. Ponudbe z navedbo mesta in cene pod »Takoj« na upravo lista. že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn: Bösendorfer, Czapka, Ehrbar, : : Schweighofer, Original, Stingl i. t. d. : : 3ER1CA HUBAD, roj. Dolenc, LJ DSU A11 Milima Dl. L Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji R. RANZINGER, Liubliana - J«8«”1«* špedicijska pisarna Podjetl« za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nebiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Podjetje za prevažanje pohiitva. - Skladišča s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Interurban telefon 60. Brzojavi: RANZINGER. Stavbenik RkL Ročak v Trbovljah izvršuje vsa stavbna dela. Šentjanški premog se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prođaini urad šentjanšlrcga LjllbljtUlBjIM» trg 10. i Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: W[cj zuerinjaK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘ | Meji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—. W[!adi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel ~ barvam ali pastel - barvniki Din 4"— Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4*—. Vse se dobi v .AAAAAAAAAA, Naznanjam slav. občinstvu da sem otvoril v Pražakovi (Miklošičevi ulici) za sodnijo brivski salon M- t' r' - "7 opremljen z najmodernejšim komfortom. Priporočam se za blagohoten obisk. Franjo Zale, mlajši. Vrwr ;■ Yfwwrirrfrrjrrfw Preselitev trgovine. Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino z 25. julijem 1.1. iz Cankarjevega nabrežja št. 1 v svojo lastno hišo v Stritarjevo ulico št. 7, (prejšnji lokal A. Schuster) kjer bodemo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Breznik & Fritsch, trgovina z železnino. naznanja cenj. občinstvu, da se preseli a ponedelleh B.|B. s svojo lekarno o nanovo predelane in no moderneje urejene prostore o lastni kili na Dunajski cesti št. 6. Ob tej priliki se cen], občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost. • e e e e e e e e e • • e e eeeeeeeeeeeeoeeeeeee^eeeeeeeeeeeeeee® ^^•••••••eeeeeee® e e • e e a « e 9 Q e 9 e e n Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Eicegnovi Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Alilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO TUGO SLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. m --pil ibu \ I / jfaj 1 Izdaja In tiska »Zvezna tiskanje in knjigarna« v Ljubljani