L ltC A.
uit
z Kap etna i
1 „
List izhaja vsako so-tioto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRiST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
tngela, st. ~
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Vsem bralcem, podpornikom in razširje-
valcem “Dela,
želita veselo Veliko noč
Uredništvo in uprava
let. - f
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 231
TRST - SOBOTA, 4. APRILA 1 953.
CENA 20 LIR
odil r >golj.
ščuU71°=odki v 3vetu si slede z na rrkpvito naglico. Dnevno so gaiaišajo časopisi vseh struj u talc;ne ves^ 0 najrazličnej-a arm dogodkih, o vojni na Ko-ju na, ,o borbah [kolonialnih na--ov za -svobodo, -o uporih in ^^^ijah proti tiranskim reži^ ^j^h, o preganjanju delavskih : I s f demokratičnih gibanj v ka-' Cističnih državah, o uspe-graditve komunizma v ’ 'jetski- zvezi, o- gospodarne! ki01 in kulturnem življenju agovoJjud-skih demokracijah in CmeUjteto drugih vesti o velikih i za ihalih dogodkih po svetu, odije . čeprav več listov piše o iz^Bo1 dogodkih, -o istih bor->red i1' o istem življenju v neki a svelavi, se vesti med -seboj bi-
,j -no razlikujejo že po svoji . M-anibini, tembolj seveda po dcertiji usmerjenosti. Čemu to, 21 3o‘Pa ie resnica le ena? Od-l. de/°r je lahek in razumljiv: -a Po ri kapitalistični red se je -^22 Oživel in notranja nasprot-a ga tirajo v neizogibno bpa-st, na njegovo mesto pa )la iira mlada -socialistična dru-s-tke 1 in -si- utira pot svetle bo-L,30 «tosti. T-o-da kapitalisti se ;ejo odpovedati svojim pri-vski 6gi'jem in udobnostim, ki so ovenšiih prisvojili na škodo celo-,r jPno-sti. Zato se poslužujejo-velijčilja in laži, da bi dokazali Povoje «stare pravice». Zato za-20^n° širijo lažne vesti -o i - 21'obodilnih gibanj h kolo-1.40 tlnih in odvisnih narodov, rce za svobodo prikazuje-kot «bandite», delavce, ki ZKfltevaj° svoje ekonomske in ‘talne pravice, nazivajo «u-se rniike, nevarne javnemu re-ni,e in zakonitosti», da tako o-me. avičijo nadaljnje zatiranje, je Idar pa oni Orgijo ustavo In 16 1 kone, ki so bili sprejeti pod n Gitiskom zahtev delavskih retanožic in zato omejujejo nji-Pv-o samovoljo, tedaj pa sku-delo^o z -očitnim potvarjanjem Snice prikazati, da so ravna-..."pravilno in da so očitki na-51 'potnikov izmišljeni. Prav j.ii dogodki v rimskem se-a tu in poročanje reakcionar-r	o njih -nam to zelo
zaaJ°v'°rno potrjujejo, iz t lS^ ^ najmočnejše -orožje, t- p se ga zagov-orniiki starega, . ^B-adajočega reda poslušu-
ve’dk0’ dd bi P°dališali življenje . s.0zdravlj,v° bolnemu kapi
adifl Zmu" Z la^mi in Prikrivanj,,®111 resntce skušajo zanesti j ni ed°’ negotovo,st in neodloč-n-oV'1. V široke ljudske -sloje, da [a p jih odtegnili -od jasno za-ane poti borbe za go-spo-, tei^rS*Cl' ln kulturni napredek, ■ine SVob°-do in demokracijo, qe; ^ir in bratstvo med naro-pozU S P°m°čj'Q tiska skušajo se-ju q \ razdor med delovnimi v-sču1’ neteti sovraštvo- med so-i ufi!** narodi, da bi- tak-o-p0ri2bili enotn-c-st v-seg-a napredno l d človeštva, ki se bori za idi tPSo hodočn-o-st miru, svobo-1in blaginje.
fej sovražni ofenzivi laži i . zavajanja se moramo u-JJIpj 2 orožjem resnice, z modnim organizatorjem vseh sfrcrt>, s kažipotom ik zmagi veli aVice. In to je naš tisk. ne teokratični tisk je naj-Pal|retnejši in najurnejši pr-o-i s6.°and-st in najuspešnejši or-rau<„tlJZator borb -delovnega
i. li dstva za njegove gospodar-)uafl-e ’. socialne, politične, narod-ove v *h druge pravice. Vse ve-no C6, borbe, ki jih je vodilo 'idol ašk-o demokratično prebi-tit^tvo proti -svojim sovražni-poll\»V’ So naši listi zvesto za-akL. °vali, usmerjali so ljudi ik kot L v‘m ciljem, bodrili jih k lizrirjajnosti ter j.h -opozarjali a -sovražnimi zasedami. ,b!tl|e|?0kratični tisk je edini -do-\ovl- an° in pravdno branil pra-l^eUh 6 Bavcev, potegoval se je z n.„ vkoristi naših -kmetov, o-o s- °cn-o se je vedno boril za me^r°dn0 enakopravnost Sto-e.v, za naše šole, za pra-
/i: '-e
;'0hr.
jezika, za kulturno ena-
. avnost
aà ti-sk neprestano in pra-niKÌog° Seznanja svoje bralce z (Bii:t.godki v -svetu in doma, raz-^V^uje sovražnike deiovne-; 1 iaLJudstva ter njihove zlobne Jv;i.ane' V pravi luči resnice ^ azuje napadaine načrte t^riali-stov, njihove vojne L, e jn naklepe, njihove pro-i;s ac*je proti miru in ne-od-e °sti narodov. Razkrinkal iv3lb®°dl0 Titovo izdajstvo in
.	.’1	ifl\zn,n.sf n niorrr\T7i"h
bnfočinm javn'OSt o njegovih l upu "j11 proti jugosl-ovanske-
-i Weg delovnemu ljudstvu, o iličn Vi pod*j' službi imperiali-ega Provokatorja. Prvi je r r!tllcai načrte titofaši-st-ov o Fo 2k°sanje našega Ozemlja.
,i th°_ Pred skoro štirimi le-„yiartlrviò pisali o tem, so se fra-^n-og-i smejali- -ali nas za-tacjj češ da napihujemo za-
Mdi ’ ces na napihujemo za-MljFr-dat>1rotititovske propagande.
Drplrmaln co io iylrn-
taio Je prekmalu se je izka-ro s’e a smo imeli prav in da fičipp yse naše napovedi do 2 Izpolnile.
, resniooljubnim obvešča-mnogo vplival na usmeritev borb de-
Pieih
te-
fbobjj; mn: žic, na čimširšo ~o tnjZac'j° Uudstva v -obram-8a o,'U’ Svobodnega tržaške-n.r.i mija, delavskih zahtev, matičnih svoboščin, na-
rodnih pravic, gospodarskih in socialnih zahtev delovnih slojev. Mirno lahko trdimo, da -srno razkrmkovanjem njihovih manevrov preprečili sovražnikom marsikatero nakano. Prav zato pa -skušajo uničiti- naš tisk z vsemi sredstvi. Prepovedujej-o ulično prodajo, zapirajo njegove raz-našalce, oblasti -so potrdile titovsko tatvino naše tiskarne, titovci hočejo doseči konkurz lista «Lavoratore». Delovno ljudstvo hočejo oropati- njego-geva najmočnejšega orožja, da bi ga pustili v temi in tako mogli zavajati na kriva pota.
Od nas je odvisno, ali bo io naše glavno orožje d-ovolj ■jčinkovito v trdih borbah proti sovražniku. M-nogo moramo še napraviti za naš tisk. Izboljšati moramo njegovo vsebino z dopisi iz vasi in iz mesta, zagotoviti- mu moramo njegovo redno izhajanje, s tem da ga gmot-no podpiramo, da ga -sami kupujemo in beremo in zlasti da širimo krog njegovih bralcev in podpornikov. Z-a to s-o še velike možnosti, le izkoristiti jih moramo. Zavedajmo -se predvsem tega, da s širjenjem -našega tiska dosegam-o z najmanjšimi napori največji uspeh v vseh naših borbah. Vsak demokrat lahko postane kot razširjeva-iec tiska uspešen propagandist m s tem prispeva v borbi za mir, demokracijo- in boljšo bodočnost delovnih ljudi.
PRVI VELIK USPEH MIROVNIH PRIZADEVANJ SOC1ALIS11ČNEGA TABORA
Sovjetska zveza podpira predlog za prenehanje vojnega klanja v Koreji
V torek je bil v Pan Mun Džonu prvi pripravljalni sestanek obojih predstavnikov - Najprej se bodo dogovorili glede izmenjave ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov - Nov predlog ZSSR za razorožitev
Mirovna prizadevanja Sovjetske zveze, LR Kitajske in LR Koreje -so bila v zadnjem tednu kronana s prvim velikim u-spehom, k; o-beta -končno prenehanje vojnega klanja na Koreji in odpira možnosti splošne pomiritve na Daljnjem vzhodu. Istočasno pa je vlada SZ dala več pobud, katerih namen je doseči pomiritev in prenehanje hladne vojne tudi v Evropi in ostalem svetu. Vse te pobude za mirno ureditev spornih vprašanj med soci-alisličnimi državami na eni- ter zahodnimi silami na drugi stra-
ni .so po vsem svetu naletele na najugodnejši- odmev, saj se nudi najiepša prilika, da pride do splošne pomiritve med dvema taboroma in -se utrdi v zadnjih časih tako nevarno ogrožen mir.
V -soboto sta ministrski predsednik LR Koreje in poveljnik kitajskih prostovoljcev general Peng Teh Uai poslala -ameri-riškemu vrhovnemu poveljniku na Koreji gen. Clarku sporočilo, da sta pripravljena, da pride -do izmenjave bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, kot je 22. m .rea predlagal ameriški- poveljnik. Poleg tega sta pa predlagala, naj se takoj obnove pogajanja za premirje, katera so bila na povelje ge-n. Clarka prekinjena 8. -oktobra lani. S tem v zvezi sta predlagala ureditev vprašanja tudi ostalih vojnih ujetnikov, ki je
BLAGINJA SOVJETSKEGA LJUDSTVA NEPRESTANO NARAŠČA
Amnistija in znižanje cen
dokazujeta trdnost Sovjetske zveze

Prezi-dij Vrhovnega sovjeta ZSSR je v petek izdal dekret o podelitvi široke amnestije. Po tem dekretu bodo izpuščene na -svobodo vse osebe, ki šobile obsojene do 5 let, in oproščene one obsojene osebe, ki jim ni bila odvzeta svoboda; osvobojeni bodo obsojenci zaradi prekrškov gospodarskega, vojaškega ali upravnega značaja brez -ozira na dobo -kazni; izpuščene bodo na svobodo vse žene, ki imajo otroke izpod 10 let, vse noseče žene, obsojenci izpod 18 let, možje iznad 55 in žene iznad 50 let ter neozdravljivo bolni. Vsem obsojencem na kazni iznad 5 let se zniža kazen za polovico. Vse osebe, ki čakajo na proces za prekrške, za katere zakon *e predvideva večje kazni od 5 let, bodo izpuščene na -svobodo- Ostalim se bo kazen znižala za polovico. Izvzete so osebe, obsojene na več kot 5 let zaradi protirevolucionarnega delovanja, velikih tatvin na škodo skupnosti in drugih tež-,cih zločinov. Vsi pomiloščeni bodo ponovno prejeli vse civilne in volilne pravice. V dekretu se priznava tudi potreba revizije kazenskega zakonika ZSSR v smisiu, da -se za lažje prekrške gospodarskega in u-pravnega značaja namesto kazni uvedejo- disciplinski in upravni ukrepi.
Ta sklep je bil sprejet z ozirom na dejstvo, da se je socialistični sistem utrdil, da se je povečala blagi-nja in kulturna raven -sovjetskih državljanov in so se zaradi tega znižali primeri raznih prekrškov in zločinov. Zahvaljujoč se trdnosti Dežele socializma, ne predstavljajo bivši obsojenci nobene nevarnosti in bodo zato uvrščeni v novo pošteno življenje koristnih državljanov.
Nov dokaz -o- trdnosti in moči sovjetskega režima je prišel par dni pozneje, ko -sta ministrski svet in Centralni komite KP ZSSR sklenila, da se s 1. aprilom znižajo cene velikemu številu predmetov, posebno pa jestvinam, in sicer, od 5 do
največ 50 odstotkov.
Cene kruha, moke in vsega peciva se znižajo za 10 odst. Enak-o žito, riž, sladkor in nešteto drugih živil. Meso :in mesni izdelki, suho sadje, nekatere povrtnine in drugi predmeti za 15 do 25 -odst. Za 50 odst. so -se znižale cene krompirja, povrtnine in svežega sadja ter drugih predmetov.
Odkar -se je končala druga svetovna v-ojna, je to šesto znižanje cen, ki- je bilo uvedeno v Sovjetski zvezi, ne -da bi se plače delavcev in nameščencev količkaj znižale. S tem bo še b-olj narasla blaginja in premožnost sovjetskih državljanov, ki že itak živijo v pogojih, kakršnih si delavec v kapitalističnih deželah ne more niti zamisliti.
bila edina točka, v kateri niso m-ogli v prejšnjih pogajanjih priti do soglasja.
Dva dni za tem, to je v ponedeljek, je imel predsednik vlade in zunanji minister LR Kitajske Cu En Laj nadvse važen govor, v katerem je potrdil predloge Kim Ir Sena in Peng Teh Uaia, le da jih je še poglobil v podrobnostih ter nakazal k-onkretno pot, kako priti do premirja na Koreji. Tako je glede edinega -spornega vprašanja vrnitve vojnih ujetnikov predlagal, naj -se takoj vrnejo vsi vojni ujetniki, glede katerih se obe -stranki strinjata. Vsi ostali ujetniki pa naj bi bili izročeni kakšni nevtralni državi, dokler -se ne bi dosegla pravična rešitev spornega vprašanja.
V namenu čimprej končati vojno v Koreji, je potrebno po besedah Cu En Laja, da se v najkrajšem času sestaneta v Pan Mun Džomu predstavništvi obeh vojskujočih se sil. V pogojih premirja je kitajski predsednik v.ade pristal na dosedanje dosežene točke sporazuma. Tako je navedel, naj bo sedanja bojna črta demarkacijska unija premirja; nevtralna cona naj -se razteza dva kilometra široko na -obe strani linije; po sklenitvi premirja ni dovoljeno več -dovažati v Korejo vojaških ojačenj, ne -orožja, municije in drugih vojnih sredstev.
Tj dve pobudi -sta naleteli na najugodnejši sprejem ne samo v -socialističnih, marveč tudi v kapitalističnih -državah. Spričo tega toplega sprejema je morala tudi ameriška vlada pristati na ponudbo za nadaljevanje v jeseni prekinjenih pogajanj. Tako .so -se že v torek sestali v Pan Mun Džom zvezni ofi cirji -obeh poveljstev. Korej-sko-kitajski častniki so prinesli- 4900 pisem, ki jih pošiljajo angleški vojni- ujetniki. Clarkovi oficirji pa -so izročili njegovo pismo, v katerem ameriški poveljnik izjavlja, d-a je naklonjen čimprejšnjim pogajanjem za izmenjavo bolnih im ranjenih ujetnikov in temu, da
bi predstavniki razpravljali ZSSR povabila tudi ameriške
tudi glede obnovitve prekinjenih pogajanj za premirje. Kot posledica teh prvih stikov -so precej ponehali tudi boji na fronti.
Prva -od vseh drugih držav je Sovjetska zveza podprla to pobudo LR Koreje in LR Kitajske. V sredo je zunanji minister ZSSR Molotov dal v imenu .svaje vlade izjavo, v kateri izraža vso svojo solidarnost s kitajskim in korejskim
in francoske predstavnike. Cuj-kov je dalje izjavil, da je ZSSR vedno pripravljena začeti pogajanja za ureditev nemškega vprašanja. Poleg tega je ZSSR posredovala za ureditev več ' drugih zadev, kot je vrnitev angleških in franc-o-skih civilnih internirancev v Koreji. Svojo- dobro voljo je dalje pokazala s tem, da je pristala na imenovanje novega generalnega tajnika OZN v osebi šved-
predlogom za prenehanje voj- 1 škega namestn.-.sa zunanjega
sprejeti vsako'pošteno ponudbo ZSSR in dežel komunističnega bloka, ki imajo namen omogočiti mir v -svetu».
Član SSM Yves Farge se je smrtno ponesrečil
ne. Izrazil je prepričanje, da bo ves svet podprl ta njihov korak, in upanje, da ga bo cenila tudi vlada ZDA. S to izjavo je kitajsko-korejska pobuda d-obila najmočnejšo oporo in največje jamstvo- za uspeh. Po vsem svetu je izjava sovjetskega zunanjega ministra vzbudila naj večjo pozornost in simpatijo.
To pa ni- edina pobuda ZSSR za dosego mednar-o-dnega po-mirjenja. Tako se je na predlog sovjetskega poveljnika v Nemčiji Cujkova sestala v Berlinu konferenca sovjetskih in angleških predstavnikov za ureditev zračnega prometa v Nemčiji, na katero je delegacija
ministra Daga elda.
Istočasno pa je Sovjetska zveza po svojem predstavniku iznesla v OZN nov predl-og za razorožitev, na podlagi katerega bi bilo mogoče doseči sporazum med prizadetimi vladami. Ta novi predl-o-g ima toliko. več izgledov, ker je bil predložen v obliki nekaterih dodatkov k resoluciji, ki so jo podpirale glede razorožitve zahodne države, vštevši ZDA.
Na mirovne pobude Sovjetske zveze je b;l celo Eisenho-wer prisiljen spregovoriti. V četrtek je na tiskovni konferenci- izjavil novinarjem, da je ameriška vlada «pripravljena
Predsednik Francoskega gibanja miru in ugledni član Svetovnega -sveta miru Yves Farge, se je na svojem potovanju po ZSSR smrtno ponesrečil. Njegove posmrtne ostan-Hammarskjo- ke so v četrtek prepeljali z letalom iz Tiflisa (Georgija) v Pariz.
PODPRIMO BORBO italijanskega ljudstva
Zmaga demokristjanov bi pomenila razkosanje STO in še hujše zatiranje Slovencev
Dogodki v rimskem senatu so cijo vseh demokratičnih pridobi-v žarki luči prikazali, da je ita- tev borb italijanskga naroda pro-lijanska buržoazija spričo nepre- ! ti jašizmu; odpravili bi politične,
Morilec Christie prijet
LONDON — Angleška policija je aretirala zločinca Chri-stije, iki je v takoimenovani «prekleti hiši» v Londonu usmrtil najmanj osem žensk, med katerimi je bila tudi njegova žena. En teden je bilo
stanega upadanja svoje moči in zaupanja med ljudstvom odločena obdržati se na oblasti tudi z goljufijo in protiustavnimi nasilji, da bi mogla izvesti zločinske naloge, ki so ji jih zaupali ameriški vojni netilci. Se več. Danes v italiji nihče več ne dvomi, da so Vatikan ter agrarna, finančna in industrijska oligarhija pripravljeni v ta namen poseči tudi po skrajnem sredstvu — po ponovni uvedbi fašizma, za kar so dokaz zakulisne mahinacije vatikanskega eksponenta Uedde za ustvaritev skupne fronte demokristjanov in misinov proti naglo naraščajočemu gibanju najširših delovnih množic.
Borba proti sleparskemu volilnemu zakonu je bila zato samo ena izmed neštetih bitk v veličastni bo. bi, ki jo vodijo italijanski demokrati pod vodstvom slavne Komunistične partije Harije, Italijanske socialistične stranke in Splošne italijanske delavske konfederacije. Nadaljnje
mob.liziran.h 5.000 policistov,1 trde bitke čakajo italijanske de-zato da ujamejo zločinca. Vsak 1 mokrate, da preprečijo nakane policist je dobil tudi njegovo | demokristjanov, ki se hočejo na sliko. Zaradi tega so pridržaji podlogi sleparskega zakona po-mnogo oseb, ki so na kakršen lastiti absolutne oblasti v dežel i, -koli način podobne zločincu, j katero bi uporabili za likvida-
Z GOLJUFIJO IN KRŠITVIJO USTAVE JE BIL IZSILJEN SLEPARSKI ZAK0,N
Razpust italijanskega senata
je potreben vladi za «pripravo» volitev
Opozicija je prijavila sodišču predsednika senata Ruinija
V nedeljo se je v italijanskem. senatu nenadoma zaključila borba okrog sleparskega volilnega zakona .in to z nasilnim demokristjanskim udarom, ki po svoji nezakonitosti in nesramnosti presega znani fašistični udar v italijanskem parlamentu. Novoizvoljeni predsednik senata Ruini se je na nedeljski burni seji v -senatu pokazal kot slepo orodje De Gasperija in njegovih in je preko v-seh zak-on-ov in pravil parlamentarnega življenja proglasil za izglasovan volilni zakon, sredi silnega hrupa in trušča, v katerem ni bilo mogoče nobeno glasovanje.
ljudstva, so nastopili z vso o- znan. Razen komunističnih in dločnostjo proti nameravane- ' socuLsticn-h senatorjev so mu nasilstvu in ga skušali pre- ' proti klerikalnemu zločinu pro
prečiti. Toda vsak poziv na spoštovanje pravilnika in pravic opozicije, ki 'bi bila morala izraziti svoje mnenje in podati svojo- glasovalno izjavo, je bil zaman.
Takoj po izvršenem nasilnem udaru ameriških hlapcev so komunistični in socialistični senatorji sklenili, da prijavijo sodišču predsednika senata Ruin ja zaradi kršitve ustave
V ponedeljek so se številni senatorji podali do predsednica republike Einaudija in ga obvestili, da sleparski volilni
Senatorji -opozicije, predsta- zakon sploh ni bil izglasovan vniki italijanskega delovnega in da zato ne more biti pri-
Titovci bodo podprli
v bližnjih parlamentarnih
De Gasperija
volitvah v Italiji
Značilni poziv »Primorskega dnevnika" goričkim Slovencem
Le predobro je znana vsemu delovnemu ljudstvu sramotna vloga, ki jo že desetletja igrajo v vseh deželah klasični izdajalci delavskega gibanja - social demokrati. Kot agenti buržoazije in imperializma imajo nalogo vtihotapljati se pod navidez revolucionarnimi in socialističnimi gesli med delavski razred, da bi razbijali njegovo enotnost, zameglili njegovo jasno borbeno perspektivo m ga zavedli s prave poti Njihovo izdajstvo se je pokazalo v neštetih prilikah, med katerimi je nedvomno ena najo-čitnejših ob priliki izbruha prve svetovne vojne. Tedaj so pogazili socialdemokrati Nemčije, Francije in vseh drugih dežel razen ruskih boljševikov katere je vodil nesmrtni Lenin — svoje sve-
SEKRETAR KRF HI. THOREZ
se po 2 letih vrača v domovino
PARIZ — Glasilo Komunistične partije Francije je objavilo vest, da se bo Maurice fhorez, generalni sekretar KPF in priljubljeni voditelj francoskega delovnega ljudstva, kmalu vrnil v domovino. T-ov. Thorez je pred dvema letoma resno zbolel in se je zdravil v. Sovjetski- zvezi.
Dr. Micelli
novi conski predsednik
Poveljnik cone A STO general Winterton je namesto predsednika cone P-alutan-a, ki je prejšnji teden odpotoval na svoje n-oivo služben-O' mesto v Vicenzo kot prefekt, imenoval za novega predsednika cone dr. Sebastiana Miceiija, dosedanjega podpredsednika cone. Dr. Miceli je rod-om iz C-atanije,
star 40 let; leta 1946 je bil imenovan za conskega svetovalca in je -od tedaj v svoji karieri-naglo napredoval.
Nova vlada v Avstriji
DUNAJ — V četrtek je pred predsednikom republike Koer-nerjem prisegla nova avstrijska vlada, ikatere predsednik je klerikalec Raab, podpredsednik socialdemokrat Schàrf, zuna-nji minister je Gruber (kler.) no-
GUATEMALA — V Guate-mali je prišlo do velikih neredov, ki so imeli namen strmoglaviti -sedanjo vlado. Vladna policija, podprta od vojaštva, je kmalu -napravila red. Nerede s-o organizirali a-grarci, ki se upirajo agrarni reformi.
čane obljube, ki so jih dali delavstvu, da se bodo uprli vsaki napadalni vojni, in so odkrito podprli vojno in imperialistične nakane buržoazije. Od tedaj dalje je šla njihova pot samo še navzdol, dokler se po drugi vojni niso odkrito vdinjali kot agenti ameriškega napadalnega imperializma.
Zato ni slučaj, da se je fašistični provokator Tito v svoji politiki naslonil prav na te izdajalce stvari miru in socializma. Tako že dolgo odkrito podpira v Avstriji socialdemokratsko stranko, za katero so titovci na Koroškem upregli ves svoj aparat, da bi ji pripomogli k uspehu na nedavnih volitvah. Pri tem titov-cev prav nič ni motilo, da so agitirali za kandidata Wedenigga, ki je znan po tem, da si je največ prizadeval, da bi bile ukinjene še preostale dvojezične šole za koroške Slovence, in da je še tik pred volitvami zaprl takšno šolo v Velikovcu.
Da bi se lažje približal socialdemokratom ostalih dežel, je preimenoval svojo /ašistično fronto v «Socialistično zvezo delovnega ljudstva»; celo «Primorski dnevnik», ki je dolgih sedem let sipal ogenj in žveplo proti socialdemokratom, zlasti še proti italijanskim, se sedaj predstavlja kot «glasilo socialističnega gibanja v Trstu».
Prav sedaj se Eisenhotverjeve-mu oprodi nudi nova prilika pokazati vse svoje provokatorske in razbijaške sposobnosti. V Italiji bodo čez dva meseca parlamentarne volitve, v katerih zelo slabo kaže De Gasperiju in njegovim social-liberal-republikan-skim pripreinikom. Z očitno go-ijujtjo in kršitvijo ustave jim je sicer uspelo proglasiti sleparski volilni zakon, po katerem pripadeta dve tretjini poslancev oni skupini list, ki bi dosegla nadpolovično število glasov. Toda, sedaj je treba dobiti še glasove! Pomagal bo Vatikan z use-
mi svojimi agitatorji v talarjih, nekaj bodo pomagale običajne sleparije, nekatere naivne volivce bodo pritegnile imperialistične obljube glede Trsta ali česar koli drugega. Toda vse to je še dale-<o premalo, da bi nadomestili izgubo treh milijonov volivcev, ki so jo od leta 1948. utrpeli
Toda, evo rešitelja! Ponudil se je sam Tito z vsemi svojimi javnimi in tajnimi agenturami, da bo ramo ob rami z Eisenhowerjem, Churchillom in rimskim papežem skušal rešiti demokristjansko barko gotovega potopa. V svoji brezprimerni megalomaniji si namreč titovci domišljajo, da jim bo uspelo odvrniti del italijanskih delovnih ljudi od slavne KPI in PSI in jih prinesti De Gasperiju kot zahvalni dar za
obljubljeni sporazum glede razkosanja STO. Seveda bi izgledalo le premalo «socialistično», če bi Tito in njegova drhal delala odkrito propagando za De Gasperija. Toda njemu je pomagano že s tem, da dobi glas kakšna pri-prežniška lista in tako poveča možnosti absolutne večine. Zato so se titovci odločili, da podprejo Saragata in morebitne druge De Gasperijeve zaveznike. «Primorski dnevnik» je v tem pravcu začel streljati že z vsemi topovi; tako piše v uvodniku od 22. marca: «Zaradi tega je zmaga socialističnih sil v Italiji tudi za nas nujna, iz česar izhaja tudi važna dolžnost v našem boju, da namreč po svojih močeh pripomoremo k zmagi socializma v Italiji».
—O V.
test.raii pri predsedniku re-puoi.ite tudi razni drugi senatorji, med njimi republikanec Parri, ki se je spričo teh nadvse resnih dogodkov končno o-dkrho postavil proti stališču svoje stranke in liberalci Ja-naesone, Bergamini in Della Torretta. Toda v torek je pred-sedn.k republike Einaudi dokončno uzakonil in potrdil de-mskristjanski volilni zakon, ki ■jiedutav,ja obupni poskus kle rikalcev, da se obdržijo za vsako ceno na oblasti in neomejeno zavladajo v Italijanski republiki ter zatrejo vse -demokratične svoboščine
Cim se je zvedelo za to novo protizakonitost klerikalne vlade, se je po vsej Italiji dvignil silen val ljudskega ogorčenja, italijanska splošna zveza dela je v ponedeljek proglasila splošno stavko. Toda še predno ,e bil izdan proglas, so v šte-vi.nih velik.h in malih mestih .Ciavci sami začeli stavkati in protestirati po mestnih ulicah. Kijub pozivom -ostalih razbija sk.h sindikatov, kljub pret-njam delodajalcev in nasiljem policije se delovno ljudstvo ni ustrašilo in je strnjeno izrazilo svoj protest in odločnost V številnih velikih tovarnah so delavci stavkali 100-odstot-ao; v vseh ostalih krajih pa je bil odstotek -stavkajočih zelo visok. Povsod so se po zidovih pojavili protestni napisi, sestavljale so se povorke in improvizirala leteča zborovanja. Policija je divje napadala -n pretepala ogorčeno ljudstvo, toda nikjer ji ni uspelo razpršiti množice
Tako -se je v Rimu ogromna množica branila pred napadi policije s kamenjem in ranila policijskega častn.ka; prisilila je tudi policiste, da -so izpustili dva aretirana mladinca. Tudi v Milanu so delavci potrdili svoje borbene tradicije, skoraj
sindikalne in ostale demokratične svoboščine, kar bi občutili zlasti goriški in posredno tudi tržaški Slovenci, katerim demokristjani in njihovi pomagači na vladi odrekajo celo one narodne pravice, ki so priznane po ustavi oziroma mirovni pogodbi,
Zato je borba italijanskih delovnih množic proti demokn-stjanski samopašnosti ne samo vprašanje obrambe demokracije, politične, sindikalne, tiskovne in druge svobode, marveč — za nas tržaške in goriške Slovence — tudi vprašanje osnovnih pravic zatiranega naroda, obrambe našega jezika, naše šole, naše kulture naših gospodarskih koristi. Prav dobro se zavedamo, da sta bili KPI in PSI edini stranki, ki sta se zavzeli za naše narodne pravice, ki sta branili našo šolo na Goriškem, za kar nam je v dokaz veliko prizadevanje in prvi uspehi poslancev Lazze, Beltra-mea in Luzzatta. CGIL pa se je kot edina sindikalna organizacija dosledno zavzemala za pravice slovenskih delavcev, kmetov, kolonov in najemnikov.
A tudi tržaški Slovenci imamo največji interes na tej borbi. Poleg tega, da bi bili po morebitni zmagi DC vsi nedemokratični zakoni razširjeni tudi na cono A, vemo, da bi morebitna De Ua-sperijeva zmaga pomenila nagel zaključek barantanja s Titom gle. :e STO, o čemer sta že itak dogovorjena. Za nas tržaške Slovence bi razkosanje STO pomenilo najtežji uda:ec proti našim narodnim p avicam, katere so nam zajamčene samo po mirovni pogodbi.
Zmaga De Gasperija bi pomenila nadaljevanje in pospešenje blazne vojnohujskaške politike, po vseh tovarnah so stavkali spremembo Goriške, Benečije, i00-odstotno. Stavkali so celo | Tržaškega, Primorske, Koroške in nameščenci nekaterih oddel- vse ostale Slovenije — sporažum-kov italijanskega radia. Polici- . no s Titom — v zloglasno «alpsko
ja je tudi tu divje napadala in aretirala -številne delavce, ki j h je pa morala pozneje na zahtevo zbranega ljudstva izpustiti.
De Gasperijeva vlada je medtem nadaljevala svojo pot jrevare in protizakonitosti in je takoj začela spletkariti za L-azpustitev senata, ki bi moral delovati še leto dn;. Klerikalci hočejo razpustiti senat zato, ker hočejo s tem odstraniti vsako kontrolo nad delovanjem vlade za časa -kampanje za volitve, ki bodo predvidoma 7. junija.
trdnjavo», prvo bojno črto atlantskega napadalnega bloka proti socialističnemu Vzhodu. Njegova zmaga bi končno predstavljala najboljšo oporo Titovi fašistični tiraniji v Jugoslaviji in s tem nadaljevanje grozotnega trpljenja jugoslovanskih narodov.
Zato bomo mi goriški in tržaški Slovenci še vnaprej in še o-dločneje podpirali borbo italijan. skih delovnih množic za mir in demokracijo v zavesti, da s tem največ koristimo samim sebi In našim trpečim bratom v Jugoslaviji.
bis.
OD TEDNA
M»
PETEK, 27. marca — V Franciji so v vrsti protestnih stavk zaradi provokacij francoske vlade proti sindikatom in Komunistični partiji stavkali danes delavci v Nancyju in Maiseju; za 24 ur le bilo ustavljeno vse mestno življenje — Madžarska vlada je poslala titovski vladi protestno noto zaradi ponovnih pro-vokatorskih incidentov na meji med Madžarsko in Jugoslavijo — Sovjetski zunanji minister Molotov je sprejel argentinskega po slanika v Moskvi Leopolda Brava; pogovor je trajal 20 minut.
SOBOTA, 28. marca — Francoski poslanik v Moskvi je sporočil, da je prejel zagotovilo, da bo sovjetska vlada posredovala Pri korejski ljudski vladi za povratek francoskih civilnih ujetnikov v domovino — Turški minister za trgovino Enver Gureli je zagrozil, da bo Turčija prepovedala uvoz vseh angleških proizvodov, ker je Anglija sklenila pogodbo z ZSSR za nakup žita, namesto da bi ga kupovala v Tur čiji — V Conneaut (Ohio) je tovorni vlak trčil v neko vozilo, za njim je privozil osebni vlak, ki se je zaletel v tovorni, nato je z vso silo pridrvel ekspresni vlak iz Chicaga in trčil v prejšnja dva; iz ruševin so izvekli preko 30 mrtvih in 200 ranjenih.
PODLAGA TUJČEVI PETi
Odkar je pred tremi leti dr. Agneletto v mestnem svetu po neprevidnosti razkril največjo svojo in svojega štaba željo, naj bi okupatorji ostali na našem Ozemlju, so se liparski prvaki skrbno ogibali vsake podobne ustne ali pismene izjave. Zave- t dali so se nepopularnosti te pobožne želje m so jo zato rajši skrivali na dnu svoje imperialistom prodane duše.
Izgieda pa, da so se tudi oni končno zavedil, da je prišel trenutek, ko morajo priti na dan s pravo barvo. Ni torej slučaj, da je prav v sedanjem, za STO najbolj kritičnem- času, to je v zaključni fazi barantanja, «Demokracija» priobčila uvodnik s podpisom -CIN (ki je med drugim tudi član glavnega odbora SDZ), v katerem se le na še bolj jasen način ponavlja pred tremi leti izražena želja po trajni tuji okupaciji naših krajev,
Omenjeni uvodnik je v celoti posvečen intervjuvu angleškega poslanika v Rimu Mai-leta, ki se — kot smo pisali v prejšnji številki — zavzema za to, naj bi Trst služil «strateškim- potrebam hladne ali morebitne vroče vojne». Odveč je ugotavljati, da uvodničar navdušeno odobrava te in druge njegove izjave, o katerih piše: «Sir Victor Mallet je vsekakor napravil prav, da je po dolgi
zmedi (?!?) postavil stvari na svoje mesto (!). Ce bo Velika Britanija šla v smislu izpovedanih pogledov v globino, bo spoznala, da ZAHTEVA PRAV KORIST EVROPSKE OB RAMOSE IN POVEZAVE ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKEGA ODSEKA V PRIMERU VOJNE TUJO PRISOTNOST, medtem ko je v miru prav na tem prostoru, v tem kotu Jadrana, POTREBEN MEDNARODNI MEJNI KAMEN (to je Tržaško o-zemlje pod anglo-ameriško u-pravo - Op. uredn.).
Gospodu -CINu smo hvaležni za njegova iskrena priznanja, ki prav gotovo niso le njegove osebne želje, marveč mnenje vsega liparskega štaba. Pristašem SDZ in vsem Slovencem pa naj bo to v novo svarilo pred lažnim indipendentizmom vodstva SDZ in dokaz, kako je potrebna skupna borba vseh poštenih Slovencev za nadomestitev vojaških okupacijskih sil z enotno civilno upravo za obe coni STO.
UGANKA
Uganite, na čigavem zelniku sta zrasli ti dve nebotični be-dastoči, ki sta po smislu popolnoma enaki:
1.	) «...je zunanjepolitični položaj Jugoslavije po londonskih razgovorih izredno ugoden. Ce je bil močan že prej, je zdaj še močnejši...».
2.	) ... Položaj Jugoslavije je v primerjavi z letom 1948. mnogo trdnejši v vsakem pogledu. Jugoslavija uživa danes ogromen ugled v svetu...
Menda bi prej zadeli 13 na Sisal, kot pa pravilno rešili to uganko... zato vam jo rešimo mi:
1.	)	«Demokracija» od 27.
marca v članku «Po Titovem obisku».
2.	) Tito 31. marca ob vrnitvi v Beograd.
Z LUNE JE PADEL ali pa je spal spanje pra vičnega celih osem let. To Je edina sodba, ki si jo more u-stvariti o Budalu, ki je podpi-
sal u torkovem «Primorskem» članek pod naslovom «Za jezikovne pravice». Na petih stolpcih se razpisuje o brzojavki Komunistične partije ZSSR našemu kongresu, pričenši malone pri Adamu in Evi, samo zato, da ugiba, kako je prišel v rusko brzojavko za naše mesto naziv Triest.
Da je pikolovec, mu ni zamere, saj je projesor starega kova. Pač pa mu ni mogoče odpustiti, da kot že mnogo let plačan titojašistični nameščenec še do danes ni pogledal ne Spomenice PNOO razmejitveni komisiji iz leta 1946. niti se ni potrudil, da bi si ogledal v «Službenem listu FLRJ» iz leta 1947. mirovno pogodbo z Italijo, ki je objavljena v ruskem in srbskem jeziku. V obeh dokumentih, ki sta bila natisnjena pod budnim očesom titovske kontrole, se naše mesto v ruskem besedilu tudi naziva Triest. Naj si jih ogleda, prej naj se pa priveže z verigo najtežjega žerjava, da se od presenečenja lin sramote) v zemljo ne vgrezne.
V tolažbo pa mu povemo, da ruski naziv Triest za naše mesto ni sovjetska «iznajdba», marveč, da ga Rusi tako nazivajo, odkar ga poznajo, to je že izza «starih lepih časov» carizma, v katerih bi bilo mnogo bolje za razne Sudale, ker bi jim bilo pikolovstvo lahko donosen poklic.
NEDELJA, 29. marca — Sodišče v Pisi je oprostilo 15 partizanov, ki so bili obtoženi zarad: vojnih dejanj izvršenih v osvo-oodilni borbi — V Londonu je bil pogreb angleške kraljice Mary, ki je v starosti 86 let umrla 24. marca — V bolnici v Largu (Florida) je iz neznanih razlogov izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil vso stavbo; od 70 bolnikov se jih je rešilo samo 20 ostalih 50 je živih zgorelo.
PONEDELJEK, 30. marca — V spodnji Saški so pri preiskavi na sedežu neonacistične organizacije «Deutsche Gemeinschaft» uašli veliko protižidovskega propagandnega materiala, tiskanega « ZDA in Južni Afriki — Angleški poslanik v Moskvi je bil nenadoma poklican v London; njegovo potovanje postavljajo v zvezo z novimi mirovnimi predlogi sovjetske vlade — V Gua-temali je izbruhnil upor proti vladi, ki so ga vojaške in letalske čete v par urah zadušile.
TOREK, 31. marca — V Keniji se je odpor proti angleškim zatiralcem povečal in se viši bolj organizirano; angleška vlada je poslala nove čete na pomoč 30 tisoč oboroženim Angležem, ki sedaj gospodarijo v Keniji — Na področju Sueškega prekopa je britanska straža streljala na neki tovorni avtomobil in ubila dva domačina, vožača in mehanika; novi umor je vzbudil silno ogorčenje prebivalstva — Indijski delegat pri OZN je po nalogu svoje vlade zahteval, naj glavna skupščina OZN preuči čim prej predloge kitajskega prvega ministra Cu En Laja za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov v Koreji.
SREDA, i. aprila — Branilec zakoncev Rosenberg je ponovno predložil na vrhovno sodišče priziv za obnovo procesai to je zadnji poskus, da se reši dva nedolžna človeka pred električno stolico — Italijanski duhovnik Andrea Gaggero, član Svetovnega sveta miru, je odbil poziv Vatikana, da se odreče svoji borbi, in pozval vse vernike, naj se bore za mir v svetu.
ČETRTEK, 2. aprila — Ameriško pravosodno ministrstvo je z veliko naglico poslalo Vrhovnemu sodišču svoje pripombe glede p.iziva Rosenbergovih; v bistvu je to zahteva, naj sodišče odbije priziv — V Parizu sta bila izpuščena na svobodo sindikalni voditelj Tollet in mladinski Meu-nier; to je posledica borbe francoskega ljudstva proti provokacijam vlade — V Keniji sta bila dva domačina iz plemena Kikuju obsojena na smrt; v zadnjem tednu so okupatorji ubili preko sto domačinov.

STRAN 2
DRLO
4. APRILA 1958*- API
ŠTUDIJ O STALINOVEM DELU “EKONOMSKI PROBLEMI SOCIALIZMA V ZSSR"
Titofašisti
PISMI ZIMI MU
Da bi tudi tržaškim. Sloveti- slučajnih dogodkov, ki jir ne
cem, posebno še komunistom, omogočili boljše poznavanje in razumevanje znamenitega Stalinovega dela «Ekonomski problemi socializma v ZSSR», ki ga je veliki Učitelj dokončal lani in ki velja kot njegova duhovna oporoka, bo naš list občasno objavil nekaj člankov, v katerih se pojasnjujejo temeljne misli velikega znanstvenega dela.
V svojem delu «Zgodovinski in dialektični materializem» je Stalin poudaril, da kakor
Sovjetska oblast je med vsemi mogočimi državnimi organizacijami najširša in najbolj demokratična državna organizacija, ker je torišče vzajemnosti in sodelovanja delavcev m izkoriščanih kmetov v bo. ju zoper izkoriščevalce.
(Stalin, «Vprašanja leninizma»)
obstajajo' zakoni narave, ki urejujejo tok naravn.h dogodkov, tako so tudi družbeni zakoni, ki urejujejo razvoj družbe, povezavo in medsebojno odvisnost družbenih dogajanj.
Dialektični materializem nas uči, da se družba, prav tako kot narava, razvija na podlagi določenih zakonov. Kajti zgodovina družbe ne sestoji iz
bi bilo mogoče predvideti, marveč si zgodovinska in družbena dogajanja s ede na podlagi določenih zakonov razvoja družbe. Iz tega razloga lahko obstaja in dejansko obstaja veda o družbi, ki preučuje družbene zakone, kakor naravne vede obravnavajo zakone narave. Družbena veda —trdi Stalin — «lahko postane tako natančna veda kot biologija in nas lahko usposobi, da si prisvojimo in uporabljamo zakone o razvoju družbe v praktične namene». Partija se mora usmeriti — je nadalje dejal — pri svojem delovanju ne slučajno, marveč «na podlagi zakonov o razvoju družbe in delajoč praktične zaključke iz teh zakonov».
Družbeni zakoni so objektivni in neodvisni od človeške volje, prav tako kot zakoni prirode. Na primer, če imamo v roki utež padla na tla: to je primer delovanja nekega pri-rodnega zakona — zakona težnost:. Ali moremo trditi, da odgovarjajoči zakoni uravnavajo družbene pojave? Prav gotovo moremo! Predpostavimo, vlada podvoji nenadoma število novčanic v obtoku: posledica bo inflacija, vrednost denarja bo padla in cene bodo poskočile. Ta učinek bo nastopil nujno in gotovo kot posledica nekega gospodarskega zakona, kot pride do padca nekega telesa zaradi učinka pri-rodnega zakona.
V prvem kot v drugem primeru deluje zakon neodvisno
od človeške volje, to pomeni torej, da gre za objektivni zakon. Človeška volja prihaja v poštev v začetku, to je, človek lahko odpre roko, v kateri drži utež, ali tiska nove
• ' 1 : , “ ' r : ! 1 - i
Ce pa bi mi spoznali zakone razvoja družbe, bi se jih mi lahko poslužili pri graditvi u-rejene socialistične družbe, takšne, ki bi mogla zadostiti v potrebam.
Stalin - največji prijatelj mladine
Josip Visarionovič Stalin je umrl.Možje in žene vseh dežel in vseh celin so jokali nad izgube- največjega človeka modernih dni, človeka, ki je največ napravil za napredek človeštva, ki je postal za stotine milijonov človeških bitij simbol upanja, svobode in miru.
Tudi mladina, tudi tisti, ki zaradi svoje mladosti niso neposredno preizkusili, kaj je pomenilo Stalinovo ime v preteklosti, v težkih časih neusmiljenega zat.ranja, v trenutkih zmedenosti in obupa, so jokali ob Stalinovi smrti. Kajti Stalin je bil tudi največji prijatelj mladine, bil je človek, ki je največ napravil, da zagotovi mladini srečno bodočnost, človeka dostojno življenje. Dovolj je pomisliti, koliko zalesti, koliko krvi in solza je prihranila mladini vsega sveta politika miru, ki jo je odločno in vztrajno vodil Stalin pesebno
hajata iz razumske in zavestne uporabe 'Osebnih vrlin m sposobnosti. To čudovito d e. o ni mogel izvršiti drugi kot on, ki je proglasil človeka za najara-gocenejši capitai in ki je z_to posvetil vse svoje življenje stvar.tvi najbolj ugodnih pogojev za razvoj človeka.
Za nas mladince, ki živimo še v zatiranju in kapitalistični zmešnjavi, mora biti Stalinova smrt vzpodbuda, da se z večjo vztrajnostjo borimo in dosežemo, da bo nekega dne tudi v naših deželah mladina srečna Kot sovjetska mladina, ki ne pozna brezposelnosti, lakote in strahu. Pojačiti moramo naše napore ,naše akcije, naše vzgojno de,o, naše borbe za
največji meri vsem človeškim Evo, zakaj v svojem delu «Ekonomski problemi socializma v ZSSR» tovariš Stalin vztraja na tem, da je potrebno, da socialisti priznajo obstoj -objektivnih družbenih zale nov; in ne samo, a jih priznavajo na splošn, marveč da jih preučujejo in, (zlasti, da se poglabljajo v posebne zakone o razvoju socialistične družbe.
MAURICE CORNFORTH
Visoko plačani uslužbenci
Stalinova rojstna hiša v Goriju, sedaj spremenjena v muzej
Najbolje plačani državni u-službenci so Donald Gordon, predsednik CNR in Graham Towers, guverner banke Bank of Canada, ki prejemata vsak
50.000	dolarjev letno. Predsednik vlade St. Laurent
ima 23.000 dolarjev in stanovanje vredno 700.000 dolarjev, za katerega vzdrževanje plača letno 6.000 dolarjev.
Ostali visoko plačani uslužbenci so:
J. E. Coyne, namestnik guvernerja Bank of Canada —
21.000	dol.; George Mc Ivor. predsednik Canadian Wheat Board — 20.000, W. C. Me Namara, namestnik predsed-n ka Wheat Boarda — 17.500, A. D. D un ton, predsednik odbora guvernerja Canadian Broadcasting Corporation — 17.500 dolarjev.
uničujejo cvet delavskega razreda
To 'Se je zgodilo v rudniku Breza v noči 7. januarja t. 1.
V oddelku za separacijo je delal 15-letni deček Enes Dja-k,č. T.tovski kapitalisti so ga nagnali na delo poneči, čeprav je to po zakonu prepovedano za mladino izpod 18 let. Postavili so ga, da dela na stroju, kjer ni bilo nobenih zaščitnih naprav in je bilo človeško življenje in delo v stalni nevarnosti.; Naenkrat je transmisij-ski jermen povlekel za seboj dečka in ga na mestu ubil. Prišla je titovska komisija, «preiskala» primer in prišla do zaključka, da je deček sam <riv svoje smrti.
Se isto noč so titovski krvosesi pripeljali na mesto umrlega Enes a Djakiča mladega Mišina Stjepana, ki je komaj dovršil 16 let. Dve uri po smrti Djakiča je stroj ubil. tudi Mišina Stjepana.
Tokrat se titovej niso upali trditi, da je bil mladi delavec sam kriv svoje smrti. Molčali so in skušali. prikriti ta straini zločin.
Samo v letih 1951-1952 je pri lelu v titovskih podjetjih osta-o pohabljenih 135.350 delavcev.
VEDNO NOVI ODPUSTI DELAVCEV V CONI “B“
Posledice tekme za profili
Vrtoglavo in nižanje
naraščanje celb plač delavceilfi
Padanje izvoza boksita - Za leto 1953. samo 9.000 ton. - Podjetje “Boksit11 nima primernih naprav - Samo še 300 zaposlenih v bujskem okraju - Koliko stanejo nekatera živila
Zločinska politika, ki jo vodijo titovci v coni B je privedla tamkajšnje gospodarstvo na rob prepada in s tem še bolj poslabšala življenjske pogoje delovnega ljudstva na splošno.
Ze zadnjič smo pisali o velikem davčnem bremenu, ki tare posebno kmete. Od kmeia, ki poseduje od 1 do 3 hektarje zemlje terjajo povprečno od 60.000 do ZOO tisoč dinarjev davkov. Pri tem je treba upoštevati, da gre za
dobili povsod enak odgovor. Kmetje ne bodo plačali ničesar, ker so davščine višje, kot je realna vrednost borne imovine izmozganih kmetov.
Ne bomo ponavljali pogojev v katerih se nahajajo obrtniki, ki so se morali zaradi velikih davkov odpovedati obrtniški licenci in iskati drugo zaposlitev in ne pogojev ribičev, ki so iz istih razlogov in vrhu tega še zaradi l monopolizacije cen od strani titovskih podjetij prišli v najcečjo bedo in glad.
Hočemo se dotakniti predvsem drugega pojava pri poslabšanju življenjskih pogojev delavca in
kmete, ki so izstopili iz kmetijskih kolektivov in so ostali brez sredstev. Vsaka evenluelna količina pridelka ali živine jim je
bila zaplenjena za poravnavo dol-, ,	,	....
, , ,	_	...	. sicer vrtoglavega višanja cen m
gov kolektiva. To stanje je pri- !
vedlo do splošnega nezadovolj-
no brez dvoma prikrojenih podatkih statističnega urada premogovne industrije Združenih držav je v letu 1952 v a-meriških rudnikih 546 rudarjev izgubilo življenje, do čim jih je 36,800 ostalo pohabi j e-n h zaradi nesreč pri delu. To so posledice tekme za profiti ameriških lastnikov rudnikov in pomanjkanja najosnovnejših varnostnih naprav.
stva, ki je prišlo do izraza v odprtih odporih kmetov, kot — kakor smo poročali v zadnji številki — v Pradah, kjer so kmetje nagnali z vilami izterjevalce davkov in prevrnili njihov avto ali pa v Borštu, kjer so pognali titovske podrepnike v beg s palicami. Prav tako smo pisali, da je o-gromno in težko davčno breme privedlo kmete do trdnega sklepa, da ne bodo sploh plačevali davkov in to niti v malih obrokih, kot jih zahtevajo titovci. Razen tega terjajo od kmetov novih žrtev za finansiranje tako-zvanega asocialnega načrta». Toda kamor koli so se obrnili so
novčanice, toda v obeh prime-r.h posledice nastopijo na podlagi objektivnih zakonov, ki so neodvisni od njegove volje.
Ce ne bi bilo takih objektivnih zakonov, bi se dogodki pojavljali po golem naključju lahko bi se dogodila vsaka stvar v katerem koli trenutku in mi ne bi mogli niti vedeti, kakšne bi mogle biti posledice naših dejanj. Toda mi vemo, da niso ne v prirodi ne v družbi dogodki tako nepredvidljivi. Spričo dejstva, da obstajajo objektivni zakoni tako v prirodi kot tudi v družbi, iz-kaja da jih mi lahko spoznamo in preučujemo. To je naloga prirodnih in družbenih ved. In z odkritjem teh zakonov dojamemo zveze med raznimi pojavi in tako lahko predvidimo posledice naših dejanj.
Obstoj objektivnih zakonov, ki določajo nujne odnose med pojavi, pa vendar ne predpostavlja, da človek teh odnosov ne bi mogel spremeniti. Dogaja se prav nasprotno, to je da, poznavajoč zakone, ki ureju-
mir in pravice mladine, kajti le tako bomo dostojno počastili ! ie-i° te odnose, jih mi moremo ime Stalina, le tako bomo po- ! uporabiti v namenu, da dose-
stali vredni Stalina in sreče, ki si jo bomo priborili.
MARIO DOFLICHER
■ii
Razgovor z Gorkim (leta 1931.)
žemo za nas koristne učinke. Na primer obstoj zakona težnosti ne ovira človeka, da ne bi letel. Nasprotno, uporabljajoč znanstvena dognanja o težnosti in druge naravne zakone, je človek mogel zgraditi priprave za letanje.
Stara grška bajka pripoveduje o mladem Ikaru, ki je ho-
“LJUBLJANSKI DNEVNIK" O STRAHOTNIH ŠOLSKIH RAZMERAH V NOVOMEŠKEM OKRAJU
TITOVSKI "SOCIALIZEM" SE JASNO KAZE v njegovi “skrbi" za ljudsko izobrazbo
V prejšnji številki našega šola v kmečki hiši, 2 pa sta
lista smo objavili članek iz titovske «Ljudske pravice» o obupnem stanju šol v sežanskem okraju. Da to ni osamljen primer, nam dokazuje spodaj objavljeni članek o strahotnih šolskih razmerah v novomeškem okraju. Tudi ta članek je dobesedno posnet iz titojašističnega lista »Ljubljanski dnevnik», kjer je bil objavljen 19. marca letos. Naši bralci si bodo tudi brez našega komentarja lahko ustvarili jasno predstavo o tem, kako titojašistični
«socializem» skrbi za eno 'najvažnejših nalog — za vzgojo ljudstva.
Danes je v novomeškem o-kraju 59 osnovnih šol, vendar pa 20 šol izmed teh «gostuje» s svojimi razredi po zidanicah, kmečkih zatohlih sobicah in celo v napol porušenih kmečkih bajteh. Nujno potrebno je zgraditi v okraju 27 stavb za osnovne šole in 8 stavb za ni-
žje gimnazije, ki se zdaj vse stiskajo v osnovne šole. Novo-
tel letati n si je v ta namen nneško učiteljišče je stisnjeno v napravil krila, toda je padel j osnovno šolo (5tavbo, kl je že in se ubi . To se je zgodilo, ■ g ]et prenatrpana z vzgojnimi ker je poskusil leteti, ne da bi U5tanovami in z bogato studij-imel potrebna znanstvena po- sko knjižnic,c!) in bi prav tako znanja. Tako si moramo tudi nujno potrebovalo ,odobno mi, ce hočemo zgraditi socia- stavbo listično družbo, usvojiti zako-. 3 '
ne, ki urejujejo zveze med i Leta 1952 je Svet za prosveto družbenimi in gospodarskimi j in kulturo pri OLO razdelil za pojavi. Ce ne poznamo teh za- 3 milijone in 600.000 dinarjev
yujavi. N-C H C	ICU Z-a- i v	---J
konov ali celo zanikujemo ob- ! investicij šolam v Stopičah,
stoj teh zakonov ter si domišljamo, da lahko delamo to, kar se nam zdi, tedaj ne bomo mogli zgraditi socializma, kakor Ikar ni mogel leteti; raztreščili bi se, kakor se je on.
Škocjanu, na Ratju - Prevolah in v Šmarjeških toplicah. Od te vsote je dobila šola Stopiče pod Gorjanci, ki je bila
za silo obnovljeni. Nad 250 u-čencev se vsak dan zvrsti v premajhnih prostorih. Lani in predlanskim so pokazali vaščani Stopič in okoliških vasi za svojo šolo izredno zanimanje; skupno z učiteljstvom in pionirji so opravili pri do-
ščita in okrajna notranja u-prava prepovedali pouk v tej stavbi! Ker bi ostalo tako 130 otrok brez šolskega pouka, so lani v počitnicah polovico pogrezajoče se stavbe podrli, poglobili in utrdili temelje ter začeli stavbo obnavljati. Milijon in pol din bo treba vlo-
Prav v času, ko se je borba delavskega razreda, posebno v Italiji močno poostrila, je slavil svojo šestdesetletnico tovariš Palmiro Togliatti, priljublj jni voditelj italijanskega pro-e ar ata in vidni predstavnik mednarodnega komunističnega gibanja. Okrog njega je prav v tem času, še bolj kot kdaj o i prej, strnjeno italijansko delovno ljudstvo, katero je gotovo, da bo pod njegovim spretnim vodstvom, pod zastavo slavne Komunistične partije Italije doseglo dokončno zmago
zidavi novega trakta ob stari šoli za 2 milijona din prostovoljnega delal V Skocijanu se stiska 250 otrok v neprilikah, zasilnih učilnicah v župnišču, kapla-niji in neki občinski stavbi,
med vojno požgana, 2 in pol i ki se useda. Zaradi varnostnih milijona din. Eno učilnico ima | razlogov sta zdravstvena za-
v tej drugi povojni dobi, da prepreči novo prelivanje krvi, ki bi ponovno povleko predvsem mladino, na bojna polja, v uničenje,
Dovolj je pomisliti na ogromno delo, ki ga je Stalin uresni. Čil v Sovjetski ZVèZi v korist mladini kjer živi, dela in gradi “ zahvaljujoč se Stalinu — najsrečnejša mladina sveta. Ni lahko v par vrsticah zajeti vso svetlo pot, ki jo je sovjetska mladina prehod la ob pomoči in skrbni negi tovariša Stalina; dovolj bo pomisliti, da iffla od vsega sveta danes Sovjetska zveza največji odstotek mladine, ki študira, ogromno število strokovnih šol, otroških Vrtcev, šol, mladinskih krožkov, kjer se mladina ljubeče vzgaja od rojstva do odrasle dobe, kjer se razvija osebnost rta najbolj obširen in popoln način, kjer ji vlivajo najbolj plemenita in socialna čustva.
Slika nesrečne, zatirane mladine, brez perspektive za bodočnost, slika prezgodaj ostarele in pokvarjene mladine, ki je nam v kapitalističnih deželah tako domača, spada v Sovjetski zvezi že med davne spomine. Veliki Stalin je prekalil to novo sovjetsko mladino; posebno za nas, ki živimo na Ozemlju, kjer vlada zatiranje, korupcija in obup je nadvse gan'jivo čitati, kar pišejo sovjetski otroci v svojih dnevnikih; «Bodočnost je lepa, nič ni nemogočega na svetu! Živela sreča, kajti doba sreče se je
francoskih kolonialistov in dosacela !» Takšne besede piše v mačih zermjških veleposestni-
USPEHI DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VIETNAMA
Vietnamsko ljudstvo se že sedem let bori proti francoskemu imperializmu in 9/10 vse dežele, z 20 milijoni prebivalcev je že osvobojene. Kljub osvobodi ini Vojni kjer ljudska vojska zadaja težje udarce imperialističnim zavojevalcem, ie mlada ljudska republika dosegla velike in nagle uspehe na vseh poljih.
Leta 1949 se je splošna pro-:zvodnja v primeri z letom 1948 podvojila, dočim je v 'etu 1950 še bolj narasla in se je utrdila proizvodnja lahke industrije. Vietnamski delavci imajo petkrat večjo plačo kot epi, ki še živijo pod francosko okupacijo, zato so njihovi živ-'jenjski pogoji neprimerno boljši. Ljudska vlada je uvedla 8 urni delavnik, prepovedala zaposlitev otrok in uvedla socialno zavarovanje. V vseh podjetjih so bili postavljeni tovarniški ojborii in delavski sveti. Številni delavci imajo zelo odgovorne državne funkcije.
Veliki .uspehi, so bdi doseženi pri reorganizaciji kmetijstva. Pred ljudsko revolucijo je bilo lil milijonov kmetov brez zem je na skupno število 18 milijonov. Sedaj je vlada izvedla agrarno reformo: med kmete je razdelila vso zemljo
svoji nalogi neka deklica v šoli št. 39 v Moskvi.
To srečo je dal sovjetski mladini Stalin. Stalin je bil začetnih tega novega popolnega humanizma, kjer prevladujeta
kov. Zakon iz leta 1947 doleča, da ima vsak vietnamski kmet, ki je izpolnil 18 let, pravico do svojega dela zemlje. Z rižo obdelana površ na se je v primeri predvojnim časom pove-
baža se je povečal za preko osemkrat. Razvijajo se široka namakalna dela.
Največji uspehi so bili doseženi na polju javne vzgoje in kulture. Leta 1928 so bile na 25 milijonov prebivalcev le 4 srednje šole. Sedaj deluje na tisoče osnovnih in srednjih šol, štirje višji instituti in vseučilišča. Osnovni pouk je obvezen,
Ustave ZSSR, ki ga je imel na osmem izrednem kongresu sovjetov ZSSR, je bilo tiskano v nad 700 izdajah, s skupno naklado priiično 57 milijonov izvodov ter v 89 jezikih. Stalina v o delo «O veliki domovinski vojni Sovjetske zveze» je bilo objavljeno 377-krat.
Zadnji Stalinovi deli «Marksizem in problemi jezika» ter
nepismenost dosega le 10-15 «Gospodarski problemi socia-odst. dočim je bilo prej 95 ■ lizma v ZSSR» sta bili objav-odst. vseh prebivalcev nepis- j Ijeni v nakladi več milijonov menih. V ljudski republiki j .zvedov. Zgodovinski govor, Vietnama izhaja dnevno 2 mi- ki ga je imel tov. Stalin na • ijona izvodov časopisov in šte- ' XIX. kongresu KP SZ je bil vilne knjige in revije. Ljud-1 izdan nad 60-krat v 44 jezi-stvo vsestransko pomaga in ^ kih z naklado 17,891.000 izvo-podpira svojo ljudsko oblast, dov.
MILIJONSKA NAKLADA STALINOVIH DEL
Klasična dela tov. Stalina so v Sovjetski zvezi razširjena v milijonov izvodov. Iz njih se učijo in izpopolnjujejo milijoni delavcev, koihoznikov in izobražencev. Iz uradnih podatkov izhaja, da -sc bila Stalinova dela tiskana v ZSSR v nad 9.000 izdajah in 101 jeziku s skupno naklado 672.058.000 izvodov. Več Stalinovih del je bilo p; natisnjenih. «Kratek tečaj o zgodovini Komunistične partije ( boljše vi-kov) Sovjetske zveze» je bil p. natisnjen 301-krat. «Vprašanja Leninizma» so bila izdana 260-krat v 55 jezikih. Po-
sladkorja v Maliqu, delavnica za čiščenje bombaža v Bogojini, kombajn za predelavo lesa v Elbasanu itd. V letih po osvoboditvi je bilo zgrajenih 105.000 kv. m. velikih industrijskih objektov. V teku tega leta bodo dokončali gradnjo nadaljnjih 54.971 kv m novih industrijskih stavb.
Iz zaostale dežele brez indù strije se mlada albanska republika preobrazuie v razvito industrijsko deželo
NOVE VRSTE STROJEV V L. R. ROMUNIJI
Ministrstvo za kovinsko in dustrijo je ustvarilo v teku državnega načrta 1952, 68 novih vrst strojev, ministrstvo za električno industrijo pa je začelo z izdelavo 129 novih proizvodov. Sprejetih je bilo 11.300 tehničnih novacij, ki izhajajo iz ustvarjalnih pobud delavcev.
„ . ,	, ,	, i Število stahan-ovcev se je
Genjaina Stalinova dela da-1 zvišalo na 9000 dočim ima L.
jejo Komunistični partiji in sovjetskemu ljudstvu nepremagljivo moč v borbi za zma-ko komunizma. Predstavljajo pa obenem močno ideološko orožje za vse komunistične partije in za milijone delavcev v vseh deželah sveta.
INDUSTRIJSKI RAZVOJ V L. R. ALBANIJI
sreči in zadovoljstvo, ki iz-, cala za 20 odst.; pridelek bom-, ročilo tov. Stalina
o osnutku.
V vsej republiki so v teku velike industrijske gradnje.
R. Romunija danes nad 87.000 avantgardnih delavcev.
Tudi kmetijski sektor zaznamuje v prešnjem letu zelo velike uspehe. Kmetijstvo je prejelo 3.530 traktorjev, 1.440 strojev za setev, 2.300 .strojev za oranje, 1.200 mlatilnih strojev in na stotine strojev različnih vrst. Organiziranih je bilo nadalje 30 novih strojno-tra.ctorskih pestaj. Obdelana površina zem.je je za 112.000
Vsako leto gradijo nove tovar- ' hektarjev večja od obdelane
ne, industrijske komplekse in delavnice. Številni kraji, ki so bili prej popolnoma zanemarjeni, so postali: sedaj važna industrijska središča. Tako so bili zgrajeni:	tekstilni kom-
pleks «Stalin», velika tovarna
površine v letu 1951. Danes je v deželi 1.795 kmetijskih kolektivov in podjetij. Kmetijska kolektivna in državna podjetja predstavljajo sedaj približno eno petino vse orne površine v deželi,
žiti v nadaljevanje teh del v letu 1953.
sola v kmečki sobi
Sali v Hinjah in Zvirčah v Suhi krajini sta bili med vojno uničeni. O splošni gospodarski, in kulturni zaostalosti teh krajev je bilo že dosti povedanega in napisanega, vendarle pa se razmere še niso nič kaj prida izboljšale. Tako so n. pr. za prvo silo v Ratju kmalu po vojni spraznili 2 mali kmečki izbi in začeli tam poučevati 180 otrok. Učenci še danes nimajo prostora v klopeh, sede na peči itd in so drug drugemu napoti. Poleg tega prihajajo k pouku le vsak drugi dan...
«Med poukom strop vedno poka...
Tako ti pove učiteljica «šole» v Smarješk h toplicah, ki se z otroki vred boječe ozira na nevarno pokajoči strop na pol porušene, razpadle bajte. To je šola ene izmed najsiro-mašnejših vasi na Dolenjskem kjer domujeta že desetletja revščina in zaostalost, v družinah pa razsaja tuberkuloza. Pomanjkanje dobre pitne vode, splošna zaostalost kraja itd., vse to daje zahrbtni bolezni ugodne pogoje za razširje-vanje.
Pred zadnjo vojno tu ni bilo šole. Otroci so hodili vsak drugi dan v dobro uro hoda oddaljeno Smarjeto, ob slabem vremenu in pozimi pa so
ostajali doma. Tu poje svojo žalostno pesem šmarnica; mnogi starši se za šolo otrok sploh niso zmenili. Leta 1945 je bila zasilna šola prav zaradi teh vzrokov odprta v primerni sobi neke kmetije. Ko je družina narasla, je bilo treba šolo preseliti. Edina luknja, ki so jo lahko dobili za pouk, je bila soba napol podrte in razpadle bajte. Sobica ima slabo svetlobo, je izredno nizka in zatohla. Okrajna zdravstvena inšpekcija je zaradi nagnjenja otrok k tuberkulozi pouk sicer prepovedala, toda...
Za šolo v Korinju, ki je bila med vojno požgana, je letos določen milijon dinarjev. Dozdaj imajo pouk v orodjarni gasilskega doma. Nujno bi bilo treba dograditi učilnico, ki je v surovem stanju postavljena na temelje nekdanje šole. — V Šentrupertu se je 7 let po vojni 358 šolskih otrok stiskalo k pouku v vseh mogočih kotih zasebnih stavb. Od lani imajo šolo v 6 učilnicah obnovljene stavbe, ki pa ni dograjena. .
nižanja plač.
Izvoz boksita v dežele Srednje Evrope že več časa stalno pada in sedaj je predvidenih za leto 1953 samo še približno 9.000 ton izvoza. Znatno se je znižal tudi izvoz slabše vrste, ki se je izvažala v Italijo. Zaradi tega je bilo odpuščenih veliko število delavcev, ki so na ta način še povečali vrste brezposelnih. Predvidevajo pa se še drugi odpusti.
Podjetje «Boksit» razpolaga za kopanje te rudnim s primitivnimi sredstvi, kar pa hoče nadomestiti z nadizkoriščanjem delovne sile, da bi lahko konkuriralo na mednarodnem tržišču s podjetji, ki razpolagajo z modernimi napravami.
Sedaj je v bujskem okrožju zaposlenih pri kopanju in izvažanju te rudnine samo še kakih 300 delavcev, ki delajo po pogodbi, toda z urnikom, ki zdaleka presega normalni 8-urni delovni urnik. In le malo od teh le s >ežavo zasluži približno 500 dinarjev dnevno.
Ce upoštevamo, da zaslužijo delavci iz drugih panog gospodarstva še manj in da cene življenjskih potrebščin stalno naraščajo, si lahko ustvarimo pravo sliko bednega življenja delovnih ljudi v coni B.
Cene nekaterih živil, ki jih bomo navedli pa nam bodo še boljše objasnile tamkajšnje življenjske pogoje. I. kg testenin najslabše vrste stane 210 din, l
■redno
kg riža od 320 do 340 din., l.fNe .
m	onn di* z „„	i _	~i/i
t, da odke, 1
mesa 200 din (so pa že najy znatno povišanje cene), liter t 120 din, 1 kg kave, ki si jo l^li*** našel po 1.400 din stane dtf ' 3.300 din., kg paradižnikove zerve 360 din. Tovarna konz,«prefg] pa je plačevala proizuafaZcij^.^ din. za kg. Ce pa govorirtVe^ oblačilih in blagu za obleke Hom . mo, da si, razen hierarhov in odrek bovcev sploh nihče ne more .. privoščili. Blago za obleke sL nje vrste stane približno y, din. meter, dočim stanejo 4tova;ei nje vrste čevlji 5.000 din.	1 ]
lene cene je treba sedaj le merjati z današniimi plačati-. K0 -oni B	'	0van'
Inističn
To je žalostna in tragična L , nost, ki bi jo morali resno ' , asl‘ Hevaii tudi tisti, ki jih Z itoli e hu
“lunist Jetični Prisot
Neben kap:talist ne (en na: nikdar in za nobeno cet
e?ie sve
pristal, da bi se popoln^ ^
ma likvidirala brezposeheškeg nost, da bi se uničila f*va je zervna armada brezpose31 «Ad nih, ki je določena, da pl Pn z tiska na delovni trg, <k___ zagotovi nizko plačane a> lovne roke.
(Stalin, «Vprašan! leninizma»)
VIL
ìa
visoko doneča propaganda na izlete v cono B ali Jugi I vij o, kjer najdejo v posebnih :alih vsega v izobilju in kje 'ahko nažrejo in napijejo po kih cenah. Ce bi vsaj neki •omislili na dejanske pogoji zaterih živi tamkajšnje de!ča, ljudstvo, bi morali priti	ča
ključka, da je vsa jed in pit ,l
J do l
ki jim jo nudijo titovski Z>< po tako nizkih cenah, v rcL®26’ iztrgana iz usi tamkajšnjemu ^ bivalstvu in da so razliko te pn]e™ •e cene krvavo preplačali deL ri b 'judje cone B in Jugoslavi- tac wojim trudom in trpljenjem-v
c
VITTOR O POCCEC* lotili jna in <
~~ ' - 1----
Z/4 VSAKOGAR NEKA
izz ^aling dose
Je ni
ega
il ie 0 ua 20 .
Na ta.
^oda
''adinc
adcev
4 a tel , st-. v ►Ve sk Nšča
rja,
a začn
Vprašanje zatiranih na. rodov je vprašanje podpore, pomoči, resnične in stalne pomoči zatiranim narodom v njihovem boju proti imperializmu, za resnično enakopravnost narodov, za njihov samostojni državni obstoj.
(Stalin, «Narodno vprašanje»)
2 sobi 3X4 metre za 117 učencev
Na Trebelnem, kjer je bila 1 šola med vojno bombardirana, so. še danes preostali šolski zidovi samo za silo prekriti. Za silo sta urejeni dve učilnici v župnišču; za učiteljstvo sploh ni primernih prostorov. Na Čatežu hodi 117 učencev k pou-Icu v zasilne prostore; polovica v gasilski dom, druga po lo vic a v župnikovo zasebno stavbo. Oba «šolska» prostora merita 3X4 m!! Za tolikšno število učencev take jazbine prav gotovo ne ustrezajo in je zdravstveno stanje mladine v obeh prenatrpanih učilnicah stalno ogroženo. Za šoli na Trebelnem in Čatežu bi letos potrebovali vsaj 9 milijonov din, da bi ju lahko pripravili za pouk vsaj do prihodnjega leta.
Podobne so razmere na Prim-skovem, kjer je bila šola med okupacijo popolnoma uničena. 104 učenci hodijo k pouku v 2 kmečki, za šolo neprimerni izbi. Kraj je reven in seveda zaostal, prostorov za kakršne koli ljudskoprosvetno delo ni V Knežji vasi pri Dobrniču je šola z 1 učilnico, druga u-čiln ca se nahaja v kletni delavnici neke hiše, je temna vlažna in za pouk sploh neprimerna. Naštevanja takih in podobnih razmer seveda še., ni konec: V Grčevju in na Tršk: gori sta šoli v nekdanjih zidanicah, ki niso niti prostorne niti svet e. V vsaki šoli je približno po 60 učencev, ki se stiskajo na Trski gori na primer v 8 klopeh, tako da niti pisati ne morejo vsi hkrati. V Zameškem imajo pouk v skromni zasebni sobici, neprimerne, ponekod nemogrče razmere za. pouk pa vladajo tud' v Drči, Dobravi, na Malem Lipju, v Cadražah, na Jelšev-cu, na Selih pri Hinjah in Vel. Cirniku.
Za nadaljevanje lani začetih obnovitvenih del bi okraj potreboval 7.500.000 din, za nove gradnje, s katerimi je lani začel 20 milijonov dinarjev in za nove šole v najbolj kričečih, neodložljivih primerih nadaljnjih 14 milijonov dinarjev skupaj torej v letošnjem letu 41 in pol mili jena dinarjev. Na razpolago pa je v okrajnem proračunu le 20 milijonov.
Nih.
5avi:
°rienc
BREZUPNI NAČRTI
Hitlerjev duh; «Gospoda, tudi jaz sem delal nekoč in upal...»
nay10
!i?SUetc
i!1 °ti
°Nva sv,
7 kv;
“st- k, 01 j a in
>čev >ra» kai°vja
i> 6 i Sa u
n«
•n 'nake
b $am
T=
s kem >ne
N«
Fi-;
k*
S5
Ti
hi
Metode nehrujevske «samostojn j politike», izkoriščene pri (nN st
miranju titovskih sekretariatov
M4C£UFJ>Y
re o. v
Lav'ljer
ì> 1
Vara
te
____ - ^. -	.ži.h p<
— Za voljo božjo kaj P3 N, j,
lata!?	4an
POVRATNIK IZ KOREJE — Nič hudega, nona, pf Neti, «Kaj se hoče, staremu Joeu se vljava se na veslanje P° t|s<>fe, še vedno toži po vojaški službi» rju.

INTERVENCIJA TOV. MARIJE BERNETIČEVE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
elbsojamo provokacije fašistov
eilerikalcev In njihovih priveskov
Bartoli, ki pravi, da ni imel časa za to, da bi šel na pogreb tov. Pratolonga, je obiskal skupno z De Castrom in drugimi predstavniki oblasti ranjene fašiste
'redno izrazim stališče naše. JPine svetovalcev in naše atije, smatram za svojo dolž-naJ]t, da v kratkem cpišem
fer, lodke, kot so se v Trstu raz-
,o l«alL
dtf
, nedeljo, 8. marca se je z soljenjem bivšega tržaške-°”J,i"Prefekta» Palutana vršilo v l;a dališču Rossetti (ki se sko-°rI ‘yedno. vljudno dodeljuje f-a-e in se z isto takšno vne-v 1 I odreka demokratičnim or-’re Jizacijam) zborovanje vodi-ce % MSI De Marsanicha. Ce-no Jv je italijanski politični '° ^|itova!ec Prof- Diego De Ca-” P. označil De Marsanichev , JOr kot umerjen, je bilo to •kovanje v resnici protiko-na Jbistično zborovanje in go-no /' fašističnega hierarha je (01i le hujskanje fašistov proti 1 l^unističnemu gibanju. Na _«^‘Stični manifestaciji so bi-Prisotni številni elementi le lfen naše cone, ki so na po-cel/ie svojih organizacij prišli Trst. V gledališču Rossetti bil zbran cvet tržaškega in >OSčheškega fašizma, katerega a ^Va je tesno povezana s sij.a-)osfT «Adriatisches Kustenlan-» pf*‘ Pn zborovanju se je sesta-
S, W-	-------
e d'
Oin<L
vila nedovoljena povorka, ki se je mirno in pred očmi policije razvila od drevoreda XX. septembra do Korza. Ce bi šlo za našo povorko, za nedovoljeno povorko, sestavljeno iz komunistov in demokratov, bi policija brez dvoma takoj posegla in jo po nalogu Anglo-američanov razpršila s kiji. Na vsak način je povorka fašistov nadaljevala svojo pot ob prepevanju fašističnih in ne patrictičnih pesmi n s črnim praporjem na čelu do bližine sedeža «Fronte za neodvisnost». Tu je eksplodirala bomba, ki je povzročila ranitev določenega števila oseb, ki so se same ranile in niso nikakšni mučeniki. Bomba je gotovo i-mela namen raniti in ubiti druge osebe, ki nis-o bile v fašistični povorki.
Takoj nato so Palutan, Vitelli, De Castro, župan Bartoli — ki so se skrbno izognili prisostvovati pogrebu pravega, velikega Italijana, poslanca Pratolonga — nemudoma obiskali ranjene fašiste.
Vesti o eksploziji bombe v Trstu so razširili v Italiji na izumetničen način, ker je vod-
stvo MSI dalo objaviti, da so bombo vrgli komunisti. Zaradi teh lažnih vesti, razširjenih umetno in popolnoma zlonamerno, je bil napaden sedež lista «l’Unità» v Rimu pred očmi zadovoljne Scelbove policije, ki se ni sramoval braniti napadalcev tudi v parlamentu.
Toda De Marsanich je moral vedeti, kdo je imel bombo in je zato zavestno lagal, ko je označil komuniste kot odgovorne, ker ima ta človek v resnici manijo potvarjanja in bezanja pred nevarnostjo in odgovornostmi.
In preidimo na glasoviti proces. Vsi poznajo naše mišljenje o vojaških sodiščih v Trstu, mišljenje, ki se ne raz-Lkuje od onega, ki ga imamo o sodiščih Scelbe in Rankovi-ča, postavljenih predvsem proti nam, preti demokratičnemu gibanju. Zelo dobro se spominjamo razsodb tržaških rednih sodišč proti našim partizanom na procesih, v katerih so si nekateri tožilci dovolili označiti borce osvobodilne borbe kot «bandite». To je razumljivo. Ta sodišča so orodje
PRVI MAJ SE BLIŽA Z NAGLIMI KORAKI...
MLADINA SE PRIPRAVLJA ta veliki telovadni nastop
„Stalinov nabor" se nadaljuje
11\
Jusi trn it kje po :ekt
igo j	-----------------
del(]y
čast tovarišu Stalinu se pjj adi komunisti vneto trudijo, !
do. 1. maja uresničijo vse 1 rJveze, ki jih je Centralni ko-mu pe ZKM sprejel na svojem ’(fJdnjem zasedanju. de|Tri Stalinovem naboru za avl|krutacijo novih stotin mla-em.ncev v komunistično mla-,nsko organizacijo, sta se res-HCa1 lotili dela zlasti sekciji Sv.
__/'a in Cebulec. Pri tem je Sv.
|n3 izzvala mladince malega ialingrada» na tekmovanje dosego in presego postav-fnega cilja. Sekcija Campare ." ie obvezala, da bo prido-a 20 mladincev, in je že po-,a,a tajništvu številne vpisne brazce.
Toda največ truda polagajo . adinci v mobilizacijo telo-adcev za 1. maj. V Saležu se lvadi 85 odst. določenega šte-,a telovadcev, v Škofijah 65 ( SL v Camporah 42 odst. Od Ve skupine so samo sekcije |.edišča mesta, Rojana in Lo-|l6rja, ki se še niso odločile, a začno z delom. Kaj čakajo?
X kategoriji «kadetov» so ^cije Podlonjer, Dolina in kin.c°l še vedno na prvih po-IZaiih. Star ljudski pregovor I. avb «Dobro začeto, napol eno». Le tako naprej, mla-
ii:
D. n Nabrežina — Pravijo, j skoraj tri četrtine zemeljskega J)UrSja pokriva voda in da je naf,„'n° ena pičla četrtina kopne
ii?
Sl>eta. Ali to odgovarja resni-
>0kriv
odst. zemeljskega površja
tov
a voda, 29 odst. pa je kop-sveta, kar znaša 146 milijo-kvadratnih kilometrov.
Z lanske prvomajske proslave v Trstu
,. kopnega sveta sestavljajo ‘Ja in vrtovi, 37 odst. travniki
K.
Pašniki, 23 odst. gozdovi in *en CeV‘ie; 26 odst. sveta pa je Ikai ra6nega> t0 50 močvirja, ‘°via, ledeniki Itd.
I(tea<i bi poznal sestavine člove-|a ®a telesa. Tako se glasi vpra-ie nekega bralca z Opčin.
■C zdi avem in krepkem človeku iesriJ° mišice skoraj polovico te-,a; Približno po 1/5 odpade na ir a 1 in maščobe. Kri in drob sta nakem razmerju. Koža zavze-i>je Samo 1/25, Še manj pa živče-lo sestavine vsebujejo mno-l^mUnlh spojin. A ko bi te le$ Jlne razkrojili, bi našli v telo , ’ ki tehta n. pr. 75 kg, skoraj '5 k V0(fe, 20 kg ogljika. Ostalih ČDn 8 Pa sestavljajo:, amonijak, žej °’ fosfor, sol, žveplo, salpeter, z°' arzen in jod.
htj*li le res, da le tudi v Spali,. Ue!ika stanovanjska kriza?», Jtfu/e v. s. iz Trsta. yčiij Tudi v Španiji vlada tipi-• |SaD°jav sedanjega časa, t. j. ' tni stanovanjska kriza. Fašisti-?a re2im Franca gradi utrdbe i^afemariške imperialiste, za do-r Prebivalstvo pa ni sredstev. ■J t>q '^ne statistike poročajo, da 'šstn rusi mflijon družin nima Je v ega stanovanja. Jasno je, da k‘vi]0 ^snici mnogo večje to Stesici okolici Barcelone je po-r°ihD nih preko 12.000 barak iz Aa^sata in pločevin od starih 'l.OOg' ^ okolici Madrida služi 'c ja D°dzemskih duplin, rovov za stanovanja. Francoski , o
i„ "-o spi poleg moža, že-
h
«Obs
/-nrner vdieur» je poroča ?(ae in ko sPi poleg moža,
' ^veh are matere še 6 otrok na Tiski eljah' že nad 5 let- Dru-Xar. ^Poglavar te družine je zi-J	ga ° dela, zasluži po 15 pezet
I	D<En kg. kruha stane 6
*s0če °dobnih primerov je na
dinci in zadoščenje ne bo izostalo!
Ne moremo reči isto za sekcijo Dugolin, ki, kot kaže, še vedno spi blaženo spanje pravičnega. Zbudite se in dohitite ostale, ki so že daleč naprej, sicer bodo prišle brez vas na cilj in vas bodo izključile iz skupine sekcij, ki se bore za nagrado in za čast, da so izpolnile obvezo, sprejeto pred najvišjim organom Zveze.
Od «mušketirjev» vodijo tekmo trije prvaki: Sv. Ana, Ko-lonkovec in Sv. Jakob s 30, 28 in 26 telovadci. Sv. Križ daje vtis, da spi, toda po vesteh, ki smo jih zbrali na mestu, lahko trdimo, da kriški mladinci pripravljajo veliko presenečenje. Dohiteti hočejo prve tri, ki se po njihovem mnenju (toda ne po našem) preveč ustijo, in to pri prvem vzponu, ko jim bo zmanjkalo sape. Pazite, mladinci Sv. Križa, da pri dohitevanju ne ostanete vi brez sape.
Žene so vedno iste: vedno hočejo biti prve. Tudi pri mobilizaciji telovadk za njihovia dva krasna nastopa so ohranile tradicijo. V tej kategoriji, ki jo lahko imenujemo kategorijo «kril», ker so v njej sama dekleta, so si zagotovile prva mesta mladinke Sv. Jakoba, ki
so najnevarnejše, Kolonkovca in Saleža z 80, 63 in 62 odstotkov obveze.
Tudi v ostalih sekcijah — izvzemši one, ki smo jih imenovali zgoraj zaradi njihove dremavosti :— dobro delajo. Toda to delo je treba z večjo vnemo pospešiti, če hočemo, da bo prvega maja mogočen in sijajen nastop naših mladincev izvabil vzklik prijetnega začudenja tisočev gledalcev. Naprej, mladina, za še neviden uspeh Prvega maja, praznika dela!
Demoralizacija ameriških vojakov
V Tokju sta dva ameriška vojaka, ki sta -imela biti poslana v Korejo, skočila iz šestega nadstropja nekega poslopja. Zaskrbljene zaradi vedno večjega števila dezerterjev in skrajnih poskusov pobega, so vojaške oblasti pod-vzele «protiukrepe» in izdale ukaz, ki prepoveduje vojakom «skakati skozi okna visokih poslopij», ker je to proti vojaškemu pravilniku. Kdor bo prekršil ta ukaz — pravi ta blazni ukaz — bo... kaznovan (najbrž po smrti).
neke politike, politike Anglo-američanov. Kot je orodje VU predsedstvo cone, ko omejuje demokratične svoboščine in ■odreka dovoljenja za naša zborovanja. Toda vi, ki protestirate zaradi bombe, ste isti, ki ste ploskali ali raje molčali, ko so Amerikanci brutalno izgnali družino Gattonar, isti, ki se nikoli niste hoteli pridružiti našim protestom proti o-mejevanju demokratičnih svoboščin, ki jih je vaš «prefekt» Palutan podpiral in opravičeval kot «zahteve javnega reda», o katerih je govoril v svojem odgovoru na pismo našega svetovalca Radicha.
Mi nismo pripravljeni pridružiti se vašemu protestu, ker je med vami in Anglo - americani dogovor. Vi hočete, da bi vojaške čete ostale v Trstu in da ostane ves njihov aparat. Vidite, cenjeni svetovalci, med nami in vami je velika razlika. Odnošaji med nami in Anglo - americani so odnošaji, ki vladajo med nasprotn ki. Odnošaji med vami in Anglo-američani so pa odnošaji med hlapcem in gospodarjem. Vi dobro veste, da če bi bili obtoženci komunisti, bi Anglo-američani gotovo ne bili tako milostljivi in policija bi povedala, kdo je vrgel bombo, kdo jo je imel v rokah. Kajti v Trstu ,so ljudje, ki brez dvoma vedo, kdo je imel bombo in mi mislimo, da ve to tudi policija. Po prečitanju razsodbe proti fašistom je bil pridržan nekdo, ki je v sodni dvorani zakričal «Viva l’Italia». V resnici ne vemo, kaj ima o-praviti Italija pri tej umazani zadevi. Pošasten črni prapor, pesmi «Giovinezza» in «Pugnai tra i denti e bombe a mano» gotovo niso Italija in tudi tisti, ki so korakali v povorki, niso bili patrioti, temveč spominjajo na republikico Salò, na izdajstvo. Da gospodje, izdajstvo, kajti fašizem je bil in je vednoi anti-Italija. Strinjamo se, da vzklik «Viva l’Italia» sam po sebi ni huj-
Sfalin je umrl, niegovo delo pa živi in i)o živelo stoletja !
ìipUyiod po podeželju
Zadnje dni se je pričela prava gonja proti našim prid-n,m.'Okoliškim mlekaricam, ki dnevno prinašajo mieko v Trst. Dogaja se nekaj čudnega in nezaslišanega. Razni agenti mestn.h civilnih oblasti ustavljajo po mestu mlekarice, zahtevajoč od njih stekleničko mleka, da izvedejo... «preiskavo». Sicer nimamo nič proti takim preiskavam, če imajo iste namen za-šc.titi kvaliteto mleka, Ki ga uporabljajo tržaške oružine. Zgleda pa, da se za «preiskavo» skriva kaj dvomljivega. Mogoče imajo prste vmes razni grosisti, ki dovažajo v Trst velike količine prav gotovo manj kvalitetnega mleka iz bližnje Furlanije, kateri bi hoteli preprečiti dotok kraškega mleka v Trst, ker jim isto odjemije tržišče in s tem mastne zaslužke.
Razburjenje, ki vlada med temi mlekaricami, je popolnoma upravičeno. Zvedeli smo, da so nekatere iz Sa-matorce, Trnovce, Saleža, Prečnika, Ban in iz kake druge vasice dobile velike globe. Med tem pa, so kot pravijo, oblasti večjemu številu od nj:h odvzele dovoljenje za prodajanje mleka v Trstu. Prizadete se tudi zgražajo nad dejstvom, da ome-
IZ INTERVENCIJE TOV. RIK\ MALALANA ZA IV. KONGRES K.P. S.T.O.
Titovci so glavni krivci
hiranja našega kmetijstva
Med važnejše intervencije, nju in preganjanju. Ze nad tisoč zadnjem, času število teh sovra- god, predvsem v dolinski in milj-
ki so bile izročene predsedstvu četrtega kongresa KP STO, spada tudi intervencija tov. RLka Malalana in sicer o vprašanju malih in srednjih kmetov, katero priobčujemo v izvlečku.
Premnogokrat smo šli mimo
— J W i. * t. p* I v- C» J ’ e/ L , *—* v— It VC U. I Iu ' t. tl U. .t ' 1J L i I | P UO IX- O L v. t. I L \J t d I L V V L/ I U. J, V ** , p/ I X— —X t/
let kljubuje najzličnejšim viha- žnikov še povečalo. Malokdaj je ski~ občini, rjem na naši zemlji. Na borni in bilo naše kmetijstvo tako ogra-
skopi zemlji je kmet delal in živel ter gojil svojo zdravo kulturo, svoje navade, svoje tradicije. Vedno je ljubil svojo domačo grudo in bil trdno navezan
Žano, kakor je danes. Domačim sovražnikom so se sedaj pridružili še tujci, ki imajo pod zasedbo naše Ozemlje.
Kakor delavci, tako so, Zal, tu-
važnega vprašanja, t. j. vpraša-	Jcar je potreboval. za svoj
nja kmetov, Mi vsi vemo, da je življenjski obstoj in si je zaradi bil mali in srednji kmet vedno tega moral iskati zaslužka dru-zaveznik delavstva. Kmečki si- gje, predvsem v mestu, a tudi novi so bili tisti, ki so v vseh drugod v svetu.
nanjo, četudi mu ta ni nudila !	-----
rito-- Vnr i- nntrphnuni — „,-i di kmetje razcepljeni na razne
struje in niso enotni v svoji bor-
bi. Se vedno ne obstaja enotna stanovska organizacija, ki bi združevala vse kmete, ki bi bile
.	, --- „-„i — —j ......	.	-	dovolj močna in ki bi lahko
skaški in nihče nima pravice f051,1 dajali mestu dragoceno de- Tudi danes je mnogo sovrai- kljubovala vsem napadom in ne-skaski in nince nima pravice iouno slto Po zaslujfi našega nikov, ki ogrožajo obstoj našega varnostim
rt-ssm SUMS48
oni, ki vzklika «Viva l’Italia»,
tudi vreden to storiti. Na vsak način vemo, da Scelba smatra ta vzklik, če ga rabijo ljudje, ki -ser res vredni to storiti, kot hujskaški in zato pošilja svojo policijo, da pretepa in mrcvari domoljube, ki vzklikajo «Viva l’Italia» v znak protesta proti hlapčevanju tujcu, Ridg-wayu ali Eisenhowerju. Zato se strinjamo s protestom našega tovariša Spana, da se vzklik «Viva l’Italia» ne sme smatrati 'kot hujskaški. Toda vašemu protestu se ne pridružujemo, ker če ne ravno tista, ki je eksplodirala na Korzu, je bila gotovo kakšna druga bomba namenjena kakšnemu našemu sedežu.
Delovnemu ljudstvu in vsem meščanom pa želimo s te tribune reči, naj pazijo, naj stoje budno na straži proti provo-katorskim zborovanjem De Marsanicha, proti tistim, ki da- <1 jejo za to dovoljenja in proti provokatorjem «tepežev med komunisti in fašisti», kajti ta so udobna sredstva za odvračanje pozornosti javnega mnenja od pravega stanja tržaškega vprašanja, da zakrijejo, kar se pripravlja proti našemu prebivalstvu.
Sprejmite naš predlog za e-notno civilno upravo v obeh conah. Na ta način ne bo ne Anglo - američanov v coni A in ne titovcev v coni B. Ne bo vojaških in tujih sodišč. Zato vztrajamo še enkrat na tem našem predlogu za začasno rešitev tržaškega vprašanja.
r
Naš Stalin živi!
Zdaj mi Ti prinašamo zadnji pozdrav!
Mi, truma brezpravnih goslačev: slovenski rudarji, livarji, kovači, mi, hlapci in dekle, mi tkalci, kopači, mi — proletarci, mi,
ki nam pijejo kri brez mér in postav!
Tu . smo prinesli Ti zadnje darilo: prgišče te ljube domače prsti.
Veš, tiste, ki prvi si dal ji svobode pojilo, ki prvi si Ti ji dal sončne luči; veš, tiste, ki zopet zavita je v temo, ki zopet teptana trpi in ječi.
Veš, rablji kot stekle pošasti te dni se srepo v obraz nam režijo:
«Hej, vi! Zdaj Stalina ni!
Zdaj sklonite hrbet za bič in kupčijo.
Je konec! Ste sami ostali!»
A mi še uporneje vrat smo zravnali orjaški naš krik smo v vetrove zagnali:
«Ne! Stalin naš ni in ne bo nam umrl!
Živi! In živel bo, dokler od nas zadnji živi, dokler še živimo tu mi, ki se — ljudstvo nam pravi!»
Zdaj gremo, veš Stalin, v zadnji naš boj, kot šli smo vsi s Tabo v puntarski roj, ko bajte so naše kot bakije gorele, ko Tvoje besede kot žlahtni napoj so ude premrle v snegu nam grele.
Ti z nami si, Stalin, kot naša zastave ponosno plamteča, krvavo rdeča, povsod zmagovita.
Med nami si u ječah, z nami boš stopil v ognju na plan, z nami boš,
ko bomo strli verige v prah.
Z nami boš trčil na zmage — naš dan!
VLADO peter;
s
ta. To sta takoimenovana titovska «Kmečka zveza» in »Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje» kate-a je delovala še za časa fašizma.
Kako delujejo titovci, nam je dobro znano. Prav tako nam je znano, zakaj so številni kmetje včlanjeni v to organizacijo. Dovolj je, če pomislimo, da teče tik ob naših vaseh in sredi naših poli in travnikov državna meja z Jugoslavijo in demarkacijska črta s cono B. Številni kmetje imajo svoja polja in travnike v Jugoslaviji ali v cani B. Ti ljudje so zato v vsem odvisni od dvolastnikih Izkaznic in drugih po-, dobnih papirjev, k< so potrebni za to, da lahko obdelujejo polja S ali, da lahko vozijo pridelke do-
<	mov. Titovske oblasti izvajajo j nad temi ljudmi, nad dvolastniki S močan pritisk in celo teror. Zna-? ni so nam številni primeri. Mno-s eokrat ne zadostuje le dvolastni-5> ška izkaznica za prehod meje ozi-S roma demarkacijske črte. Poleg c te je potrebna še druga izkazni-S ca, n. pr. izkaznica titovske fa-! šistične «OF». Se vedno sc spo-S miniamo igre, ki jo je v zvezi s
<	tem igrala titovska učiteljica v S Oropadi. Titovske obmejne stra-s še niso pustile v Jugoslavijo ti-
>	stih dvolastnikov, ki niso imeli s izkaznice omenjene fašistične or-
>	ganizacijc. Takih in podobnih s primerov je na desetine in de-
>	setine. Poleg tega pa so še drugi S razlogi, ki silijo kmete, da so ? vsaj navidezno včlanjeni v titov-
<	sko «Kmečko zvezo». Vse to seve-? da tukajšnje okupacijske oblasti S povsem tolerirajo in dajejo titov-) cem popolnoma proste roke.
x Nove meje so silno prizadele S razvoj našega kmetijstva. Kmeti tje smejo čez mejo le na določe-? nih mestih in le v določenem ča-ÌJ su. Zato morajo delati velike o-x vinke. Kmetje iz Gročane n. pr., ) kjer teče meja tik ob vasi, mo-x rajo za prehod na travnik, ki Je x oddaljem le nekaj minut od 1 domačije, napraviti velikanski o-vinek preko Peska. Doslej so bile zaman vse prošnje in Intervencije, zato da bi vsaj v določenem času odprli prehod ob vasi. Podobne primere Imamo tudi dru-
Ze večkrat se je dogodilo, do so titovske oblasti iz enega ali drugega razloga zaprle mejo tudi v času, ko je bilo treba na polju pobiraii pridelke, kositi travo ali obirati sadje. Dogodilo ;e je tudi, da so pridelki popolnoma propadli, kljub temu da so :i kmetje mnogo prizadevali, da ii dosegli prost vstop na svoja polja v coni B.
Ce pogledamo malo globlje v zadevo, o kateri govorimo, kaj kmalu spoznamo, da so titovci eni izmed največjih krivcev sedanje-;a stanja naših kmetov. Smemo celo trditi, da so oni glavni krivci. Po njihovi krivdi je naše O-zemlje razdeljeno v dve coni. Oni so krivi, da so v našem mestu in v coni A še vedno angloame-riške, v coni B pa njihove okupacijske čete, da njihovi tanki in topovi uničujejo polja in tra vntke, za katere so naši prednik; žrtvovali toliko truda, saj je znano, da je treba polje in travnik na Krasu narediti, zato ker ga narava sama ni dala. Titovci sc tudi krivi, da italijanski šovinisti raznarodujejo naše slovensko na-odnostno strnjeno ozemlje, da na njemče nastajajo razna potujče-valna naselja, kot sta n. pr. «Villaggio del Fanciullo» na Opčinah in «Villaggio dei Pescatori» pri Stivanu. Ce bi titovki fašisti ne bili prisilili italijanskih ribičev, da zapuste svoje domačije v Istri, bi prav gotovo ne prišli ustvarjati narodnostne otoke na naši prelepi obali.
Veliko škodo povzroča našemu kmetu tudi tukajšnja klerikalna oblast, ki po navodilih svojih prekooceanskih gospodarjev poskuša na umeten način ustvariti nekaj, kar je v sedanjem stanju praktično nemogoče. Pri tem pa neusmiljeno razlaščuje kmete, s čemer upropašča naše kmetijstvo, slovenski živel pa izpodrivanje neposredne mestne okolice, to velja zlasti v takoimenovanem industrijskem pristanišču v Za-vljah.
Prav tako je škodljiva že omenjena šovinistična lažikmetijska organizacija neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je, kot je znano, zveza zemljiških magnatov, ki žive na račun siromašnih poljskih dninarjev, najemnikov in kolonov.
(Konec prihodnjič)
RIHO MALALAN
Zaradi enostranskega razvoja japonskega gospodarstva in intenzivne militarizacije, je od januarja do avgusta 1952 prenehalo z obratovanjem. 9.100 podjetij in 170.000 delavcev je bilo vrženih na cesto.
njeni agenti merijo mieko v njihovi odsotn-sti, Kar je seveda nepravilno. Zahtevajo, da jih ob takih prilikah, ko se meri in kontrolira rmeka, pokličejo zraven. V obratnem primeru je razum.j,vc, da ne more/o smatrati oceno mleka za pravimo. Po drugi strani pa so mnenja, da bi moram obiasti upoštevati, da je letošnji mlečni pridelek manj kvaliteten kot druga leta in to zaradi velikega pomanjkanja krme.
Smatramo, da je naloga kmet.jskega nadzorništva v Trstu, da priskoči našim živinorejcem na kakšen način na pomoč, kar -se tiče krme in zaščite njihovega pri„el-ka, ter prepreči morebitne trgovske špekulacije na škod; naših podeželsk.h kmetov in mlekaric.
mavhikje
Med vojno je bila ta vas, kot tudi bližnje oko!iške vasi. popolnoma p. žgana in razdejana po naci-fašističnih hordah. Vsi vaščani so bili s tem grozodejst vi m ogromno ■oškodovani, za kar prav gotovo ne bodo debili nikoli popolne vojne odškodnne. Po vojni so tukajšnje obiasti do gotove mere obnovile Mavhinje, kot tudi ostale vasice. Ljudje -e pr tožujejo, da obnova še d; danes, ko je preteklo že osem let po vojni, ni dokončana. Pogostoma prihajajo v . omenjene vasi razne komisije, ki ugotavljajo, kaj je treba še dograditi. Od vseh strani se jim vedno mnogo obljublja, toda ničesar konkretnega se ne ukre ne. Omeniti je treba, da je v preteki h letih vsa del: ohm ve vodil «Genio Ci vile:, •v Trstu, kateri je zbral vse načrte in dokumente v zvez z obnovljenimi poslopji. Kar najbolj vznemirja prizadete vojne oškodov; nec je de’ stvo, da se je zadnje čase pričel vmešavati v to zadeve mestni katastrski urad («C; tasto Urbano»), kateri zahteva od prizadetih kopije vseh gradbenih nrčrtov in dokumentov, ki jih omenjeni prav gotovo ne posedujejo. Ta zahteva katastrskega urada je povezana z ve’ik’mi stroški, ki jih bodo morali lastniki obnovljenih poslopij utrpeti.
Smatramo, da je ta zahteva odvisna, kajti omenjen’ urad bi se moral obrn’ti na «Genio Civile» 'n od njega zahtevati vse listine, oz roma kopije istih, ki jih rabijo.
V@ttLOX.lEB
V nedeljo, 29. marca ob 19. uri je nastal požar na Porentu. Zgleda, da so požar p v zračili dečki ob igranju, kateri so potem zbežali. Vaščani, tovariši, demokratje, m r-dinci in pionirji so čli gasit in uspelo j'm je pogasiti požar, ki je trajal četrt ure časa. Ko so prišli gasilci, je bil ogenj že popolnoma p-gašen. Prišli -so precej pozno, kljub temu, da so bili takoj ob nastanku požara pozvan' telefonsko.
A. K.
Tudi drugod se dogajajo podobni požari. Do njih prde največkrat zaradi nepazljivosti izletnikov. Včasih so ti požari celo zlonamerni, kar je vse obsodbe vredno. Policisti, katerih je itak več kot preveč, bi lahko malo bolje pazili na borne gozdne nasade. Ce bi vselej prišli gasilci nemudoma na kraj požara, bi prav gotovo bila škoda mnogo manjša. Tudi drugače bi morali zlasti mestni ljudje v večji meri spoštovati mlade nasade in odrasla drevesa, katera lomijo zlasti tedaj, ko cvetejo, ali pa tedaj, ko na njih dozoreva sadje. Torej več spoštovanja do drevja.
Uredn.
Ob glavni cesti med Nabrežino in Sv. Križem je obratovalo veliko podjetje, ki ima za seboj lepo zgodovino. Ustanovitelj te tvrdke, ki je nastala pred sto leti, je bil neki Tržačan po imenu Ambrosio, kateri je prodal svoje podjetje leta 1860. neki družbi z Dunaja, v kateri -so bili tudi trije Tržačani. Ta družba je silno razvila delavnost kamnoloma in delavnice ter je ostala pri življenju do leta 1900, Se živeči 90-letni kriški kamnosek Furlan Ivan, ustanovitelj in dirigent svetokriške godbe pravi, da je njegov ranjki ože kot kamnolomec delal skozi 40 let pri omenjeni družbi, t. j. od njenega nastanka do prenehanja. Furlanov oče je bil upoštevan kot eden izmed najboljših kamnolomcev; saj so pod njegovim vodstvom v kamnolomu te družbe leta 1873. izruvali največji kos kamna, kar jih dotlej pomni nabrežinska industrija. Kot pripoveduje stari Furlan, je omenjeni kamen meril 15 m dolžine in m 1,20 za 1,20 debeline. Omenjeni kamen je družba odpeljala na razstavo na Dunaj. Sicer ga je bilo treba na nabrežinski železniški postaji presekati na dva dela in ga dati potem na Dunaju zopet skupaj. Obiskovalci razstave so z začudenjem gledali tega nabrežinskega velikana.
Med sloveče stare tvrdke spada tudi obrat Caharija, ki je imel koncem XIX. in s pričetkom XX. stol. 7 večjih obratujočih kamnoseških delavnic ter več kamnolomov. Caharija je bil nepriljubljen med delavci, ker jim ni hotel priznati njihovih pravic in se je najbolj trmasto boril proti njim; zaradi tega so ga nabrežinski lastniki kamnolomov in delavnic izvolili za predsednika svoje organizacije. Vsekakor pa je treba priznati Cshariji tudi velike zasluge, med katerimi tudi to, da je okrog 1. 1905. dal pod svojim vodstvom očistiti Nabrežino velikih grobelj kamenja, oziroma kamnolomskih ostankov. Vsa Nabrežina je bila takrat posejana s hribčki kamenja, ki so stalno naraščali v bližini -obratujočih delavnic in kamnolomov. Ves ta material so delavci po mali železnici odvažali na vrh nabrežinske pianate ter ga spuščali pri «Novem delu» (gramozni kamnolom nad cesto Trst-Sesljan) do morja in ga na ladjah odvažali v Trst za zasipanje morja za Novo luko in za gradnjo pomolov. Pred sto leti se je nahajala v bližini Rimskega 'kamnoloma velikanska groblja, katero so vso porabili za gradnjo železniškega nasipa proti Sesljanu. To «goro» materiala -so -Nabrežinci ime-
i kamnolomi liiaj in danes
i
ALBIN ŠKRK
i
novali «Ivere» in še danes ta zapadni del Nabrežine nosi to ime. (Iveri: izraz, ki pomeni odpadke pri obtesavanju).
Gorlatov kamnolom, ki še vedrto obratuje pod železnico proti Sesljanu, je pred 70 leti otvoril neki kamnolomec po imenu Caligaris, ki pa ga je kasneje prodal nekemu podjetniku Gezi Andreju iz Budimpešte. Ta novi lastnik je opremil svoj kamnolom in kamnoseško delavnico s parnimi stroji in drugo najsodobnejšo opremo. Iz Budimpešte je dobival za nabrežinsko industrijo mnogo naročil, večinoma za velika dela, katera je cesto razdelil med posamezna podjetja. Geza Andrej je svoj obrat kasneje prodal Gorlatu.
K silnemu razmahu kamnoseške industrije v Nabrežini je mnogo prispeval v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja tudi tržaški židovski prvi rabin C amarino. On je bil precej poznan v večjih mestih avstrijskega cesarstva, kjer je jemal v zakup večja dela ter jih nato oddajal raznim tedanjim nabrežinskim tvrdkam. Camarino je tudi z naročil^ nasveti in finančno podprl več privatnikov, kateri so postali v kratkem času lastniki večjih kamnoseških podjetij. Med temi lahko omenimo podjetja Caharija, Boschetti, Caligaris, Za-domeni, Tomaž Gruden, Benvenuto, Marega, Venier, Maran-gon, Vrie, Spesot in druga. Po smrti Csmarina je prevzel te posle neki Tržačan po 'menu Lupieri. Tudi on je, kot prejšnji, več let pred prvo svetovno vojno dobavljal nabrežinskim industrijalcem večja naročila del, ter jih finansiral, od česar si je prav gotovo stavil ob stran lepe dobičke. Se po prvi svetovni vojni je Lupieri vodil dela in dobavljal nabrežinski kamen za dograditev tržaške sodne palače.
ZNAMENITA DELA
V teku pol stoletja cvetoče dobe '-kamnarske industrije so nabrežinski 'kamnolomi -ogromno prispevali h gradnji vsega av-stro-ogrskega cesarstva in tudi v drugih velemestih raznih držav. Samo za gradnjo dunajskega parlamenta, ki je med najznamenitejšimi na svetu, je Nabrežina izvozila dva tisoč
kub. m. kc.mna. Druga znamenita dela iz nabrežinskega marmorja na Dunaju so sodna in borzna palača, operno gledališče, cesarski dvor in druga. Tudi nešteto drugih dunajskih palač in zgradb, zgrajenih v zadnjem stoletju, slovi po lepoti našega mojstrsko obdelanega marmorja. V Budimpešti se ponaša s kraškim kamnom, poleg številnih drugih stavb, svetovno znani parlament in veliko -operno gledališče. Naštevali bi lahko na dolgo, na desetine in desetine velikih in krasnih del, plod pridnih in neumornih rok naših -starih kamnosekov, ki se nahajajo po vseh večjih mestih srednje Evrope, kar predstavlja najlepše zgodovinske dokumente stare Nabrežine.
Kamnoseška delavnica Canari je. Pri stružnici stoji Ivan Furlan iz Križa, ki Je star sedaj 90 let
Ako si nekoliko ogledamo naše Primorje in se le bežno ustavimo pri največjih zgradbah, nas prav gotovo več na istih spominja na nabrežinske kamnolome. V sami Nabrežini je največja zgradba pred sto leti zgrajeni želečniški viadukt, dolg 500 m, ki sestoj iz 40 manjših in 2 večjih obc-kov. Znamenit je tudi stari solkanski most čez Sočo, ki je bil zgrajen iz nabrežinskega kamna od podjetja. Juh pred prvo svetovno v-ojno in že ekem iste porušen, kasneje pa obnovljen. O -solkanskem mostu, ki nosi prvenstvo največjega ksmeni-tega oboka na svetu (meri 160 m odprtine), je naš nabrežinski rojak, pesnik Igo Gruden takole napisal: « ... Silen, ogromen iz vaših rok rasel čež Sočo solkanski obok...».
Za zidave tržaškega novega mesta, ki se je ogromno razširilo v teku zadnjih 100 let, za zasipanje obale ter gradnjo luke so bile uporabljene ogromne količine nabrežinskega gradbenega kamna. Na tisoče in tisoče ladiji grušča -so izvozili iz obmorskega kamnol-cma imenovanega «Delo» iz Sesljana v Trst, za zasipanje obaln h močvirij in priprav,janje trdnih temeljev razširjajočega se mesta. Sesljanskemu kamnolomu «Delo» je prvi gospodaril neki Cecconi, kateremu je potem sledil Faccanoni. Modernemu Trstu b'gatijo arhitektonsko lepoto iz nabrežinskega kamna zgrajene palače, kot so Lloy-dova, občinska in mnogo drugih.
0.1 leta 1890, in do izbruha prve vojne, ko je nabrežinska 'kamnarska industrija dosegla vrhunec svojega razmaha, je v Nabrežini .obratovalo 22 večjih kamnoseških delavnic in okrog 4£ kamnolomov. Z-apcslenih je bilo okrog 3000 in včasih celo; 3500 in več delavcev, kamnosekov, .kamnolomcev ter tehničnega, uradniškega in drugega osebja. Ta delovna sila je razen 'iz Nabrežine in -okoliških vasi prihajala v večji meri z gornjega Krasa, iz Furlanije, iz Gor ške, od Trsta in tudi- iz oddaljenejših krajev. Na. desetine posameznih Mesarskih obrtnikov pa je delalo doma v svojih malih delavnicah, kjer so izdelovali predvsem nagrobne spomenike, ki krasijo naša pokopališča. Ako upoštevamo tudi druge ter vozače (za kratke vožnje so takrat uporabljali v glavnem kmečke vozove z -voli), male trgovce in številne gostilničarje (pred I. svetovno vojno je bilo v Nabrežini 35 gostiln), lahko sklepamo, da je od nabrežinske industrije živelo približno 20.000 ljudi.
(sledi nadaljevanjeI
STRAH 4
DELO
4. APRILA 18
List
strar
m TAM.
TITOVSKA NESRAMNOST
—	Titofašisti so včasih res «kunštne zvernice. 1948. leta jih je tržaško delovno ljudstvo brcnilo iz svoje srede, kot brcneš konjsko figo, ki ti je prišla pod noge. Takrat so zleteli skozi vrata in skozi okna. Sicer so pozneje večkrat vtaknili svoj rilec med naše vrste, toda vsakokrat so jo pošteno skupili. Sedaj pa se bliža 1. maj in tržaški titovci se čutijo očividno vedno bolj osamljene, zaradi tega bi radi zopet prilezli nazaj, če že ne skozi vrata pa vsaj skozi okence v podstrešju. Saj jih razumemo. Vsakoletno prvomajsko stopicanje po prazni Rotondi v Bošketu oziroma po stadionu pri Sv. Ivanu je postalo že preveč dolgočasno. Zaradi tega je verjetno šinila ti-iovcem v možgane «genialna» misel, ki je rodila potrebo po delavski «enotnosti». In veste, kaj so si izmislile titovske batiče? «Sindikat» Bartola Petroma (tistega ki je neslavno «pogorel» na procesu proti «Unità Operaia») je poslal ostalim sindikalnim organizacijam in seveda tudi ES nekak predlog za enotne prvomajske manifestacije. Vse seveda v znaku «potrebe po enotnosti». Ko se je človek pošteno nasmejal temu titovskemu triku, se mora pač vprašati, koga sploh predstavljajo «razredni» sindikati? Ali mislijo morda titovske batiče na «enotnost» s svojo čredo plačanih podrepnikov, ki podnevi posedajo po raznih «gospodarskih» ustanovah, zvečer pa jih vozijo okrog, kot cirkuški pajac belega medveda. Drugega itak ne predstavljajo, razen seveda moža brhke Jo-vanke in njegovo več ali manj rogato beograjsko druščino. Toda iz te moke ne bo kruha.
USESA NAJ SI IZTREBIJO
—	Dejstvo, da je «Primorski» zamolčal žaljive besede, ki jih je bleknil šovinistični socialdemokrat proti Slovencem, je dokaj zanimivo. Te besede je omenil šele v poročilu o naslednji seji, ko so jih itak prinesli naši listi in ko so že vzbudile splošno ogorčenje v javnosti. Čudna, prečudna so pota... titovska. Nekoč bi o taki stvari napisali najmanj par stolpcev komentarja, danes pa grejo take stvari v «pozabo». Seveda, ne smemo namreč pozabiti, da pripada Paladin, ki je grobo žalil Slovence, tistim «socialističnim» silam, s katerimi so začeli titovci v zadnjem času precej vročekrvno ljubimkati. Tej «deviški ljubezni» posveča «Primorski» celo uvodne članke. Pa da se ne bi titovci izgovarjali, da «niso slišali», kaj je vpil Paladin. V tem primeru bi jim morali svetovati, naj si v bodoče iztrebijo ušesa.
ZOPET „AUT0VIE CARSICHE"
NEREDI NA PROGI TRST - RICMANJE
Ni ga avtobusnega podjetja, na račun katerega bi bilo iznešenih toliko kritik in pritožb, kot proti «Autovie Carsiche». Vedno so bile pritožbe resnične in utemeljene. Ko je šlo za povišanje cen prevozu, je to podjetje vedno prednjačilo in potniki so morali v več primerih celo napovedati stavko proti pretiranim zahtevam podjetnika.
Tokrat se moramo dotakniti vprašanja proge Trst-Ricmanje. Poleg že običajnih zamud in raznih neprilik, se v zadnjih časih dogaja še druga. Nekateri avtobusi, ki odhajajo iz Trsta v Ric-manje, namesto da bi vozili sktzi mesto po normalni progi, na kateri čakajo potniki, napravijo krog po nabrežju in mimo ladjedelnic, kjer se vkrcajo delavci. Pri Sv. Ani se počakata avtobus iz Ricmanj in Doline in se morajo potniki premeščati iz enega na drugega. Toda, kar je najslabše, se dogodi, da mnogo potnikov iz Ricmanj zaman čaka v mestu prihod avtobusa, ker ne vedo, da se morajo peljati do Sv. Ane z dolinskim avtobusom in se šele tam premestiti. Dogodilo se je celo, da je vozač dolinskega avtobusa dal nalog ricmanjskim potnikom, ki so bili na tem avtobusu, da se izkrcajo na trgu Barriera, češ da je zadaj ricmanj-ski avtobus, medtem ko je slednji vozil po le omenjeni progi okrog tovarn. Tako je moralo okrog 20 potnikov s filobusom do Dacija in nato peš do doma, To se je pripetilo tudi abonentom, fo se dogaja tudi, ker se za dve progi, ki imata delno skupno pot, podjetje poslužuje samo enega sprevodnika. Slednji mora v naglici inkasirati voznino in nato hiteti na drugi avtobus. Mislimo, da to ni v skladu z nalogo sprevodnika in je istočasno tudi njemu škodljivo in mučno.
Da se zadovolji potrebam vseh potnikov, bi morala po našem mnenju voziti dva autobusa za Ricmanje in sicer eden skozi mesto, drugi pa Po nabrežju in mimo ladjedelnic.
Poleg tega naj omenimo še Slabo stanje avtobusov. Sedeži ttvtobusa, ki vozi v Ricmanje, so vedno polni prahu, da potniki ne fnorejo niti sesti, ker bi si zamazali obleko. Pikra opazka tržaških izletnikov, ki so se na dan Sv. Jožefa vozili v Ricmanje, da bi bila vožnja s kmečkim vozom gotovo udobnejša kot pa s tako «korjero» — je bila torej popolnoma na mestu.
Podjetnik naj se zaveda, da ljudje drago plačujejo prevoz in zaradi tega zahtevajo red pri vožnjah in snago v vozilu. Tega bi se morali zavedati tudi oblastveni krogi, ki so odgovorni za promet in so napram «Autovie Carsiche» še vedno vse preveč popustljivi,
SPLOSNA PROTESTNA STAVKA PROTI DEMOKRISTJAiNSKEMU BANDITIZMU V SENATU
Nov dokaz politične in sindikalne
zrelosti tržaškega delovnega ljudstva
Uspeh stavke v ladjedelnicah, pristanišču, Miljah in drugje - Zaprti lokali in trgovine v Miljah - Grožnje ravnateljstva GRDA in vmešavanja policije - Razbij a štvo DZ - Značilen primer pristaša žoltih sindikatov
Čeprav so amerikanizirane radijske postaje oddajale že v nedeljo zvečer docela potvorjene vesti o poteku burne seje v italijanskem senatu, je tržaški proletariat takoj razumel, da gre v resnici za novo in še hujše nasilje demokristjanske sodrge, ki je hotela na vsak način zatreti glas ljudskih predstavnikov in na banditski način odobriti sleparski volilni zakon. Ogorčenje med trža-;kim delavstvom pa je prišlo lo vrhunca, ko je iz našega tiska zvedelo vse podrobnosti tečuvenega nastopanja demokristjanov in njihovih priveskov v italijanskem senatu. Tržaški delavski razred je dal takoj ponoven in še večji dokaz svoje razredne solidarnosti z italijanskim delovnim ljudstvom in narodom ter njihovimi predstavniki. Z veliko in uspelo protestno stavko, ki je bila v ponedeljek od poldneva do polnoči je naš delavski razred z ogorčenjem in
studom obsodili parlamentarni banditizem De Gasperijeve klike ter s tem dokazal svojo visoko politično in sindikalno zavest in izredno- občutljivost pri reagiranju na dogodke, ki se tičejo tudi našega prebivalstva. Enotni sindikati -so, kot tolmači delavskega ogorčenja in solidarnosti, proglasili splošno protestno stavko, izvzemši javne in sanitetne službe. Delodajalci in Delavska zbornica pa so se na vse načine trudili, da bi razbili stavko, kar pa jim ni uspelo. Zaman so bile grožnje ravnateljstva GRDA, ki je izdalo tudi poseben proglas, pravtako so bila zaman vsa neposredna vmešavanja policije, pozivi Delavske zbornice in zlonamerna propaganda radija.
V treh ladjedelnicah GRDA je stavkalo nad 75 odst. delavcev, dočim je bilo v pristaniščih vse delo ustavljeno. Zavedni pristaniščniki so stavkali 100 odstotno, v Javnih
Veličastna komemoracija Stalina in Gottwalda
. V nedeljo je tržaško delovno ljudstvo slovesno počastilo spomin velikega voditelja Stalina .n njegovega učenca Gottwal-ia. Ker ni bila dana na razp-:. ago v mestu dvorana, ki bi mogla sprejeti vase ogromno število ljudi, ki so se s svojo prisotnostjo želeli oddolžiti Stalinovemu spominu, so se tržaški demokrati morali zado voljiti z dvorano Kina ob morju, ki je bila natrpana do zad njega kotička; ljudje so napolnili vse hodnike in predvorje. Takšne množice ganjenega občinstva že dolgo ni bilo v Kinu ob morju.
Predsedovala je tov. Laura Weiss, ki je z ganjenim glasom jpisala Stalinov pogreb, kateremu je prisostvovala. Za njo je spregovoril tov. Salvo Tei-ner, ki se je v imenu tržaških socialistov pridružil počastitvi in opisal tov. Stalina kot genialnega voditelja zgodovinskih borb
Nato je spregovorila tovarišica Marija Bernetič. Opisala ,e veliko osebnost Stalina in zeliko ljubezen, -ki jo čuti do njega vse napredno človeštvo. Pri tem je razkrinkala vojne hujskače, predvsem pa najhujšega izdajalca socialistične stvari Tita ter pozvala na vedno odločnejšo borbo- za -o-brambo miru.
Končno je spregovoril tovariš Vittorio Vidali. V svojem dolgem in odločnem govoru je sekretar K-P STO poudaril zgodovinsko važnost Stalinovega dela, ki je toliko- doprinesel k zmagi Oktobrske revolucije, ki je vodil ZSSR pri graditvi socializma in jo usmeril na pot v komunizem. Tov. Stalin je stal na čelu mednarodnega delavskega gibanja v zadnjih odločilnih desetletjih, ko so se odnosi sil v -svetu radikalno spremenili. Stalin je umrl, toda Partija je ostala. Ostali so sposobni sovjetski voditelji, ki so podedovali njegove- vodilno nalogo in ki so že pri svojih prvih dejanjih dokazali, da
Stvar miru se je okrepila, ker -so milijoni in milijoni ljudi znali -spremeniti svojo bol zaradi smrti Stalina v večjo silo v borbi za mir. Tudi na STO bomo najbolje počastili njegov spomin, če bomo pospešili svojo borbo za mir, pr-cti nezakoniti vojaški bazi, v katero hočejo spremeniti Trst ameriški imperialisti. Na koncu je tov. Vidali obvestil, da se bo začelo veliko zbiranje podpisov na poziv OZN za nadomestitev sedanjih okupatorjev s civilno upravo.
Svečani počastitvi je sledil nastop združenih pevskih zborov, ki so- mogočno zapeli Soštakovičevo «Slava Stalinu», tov. Justo Košuta in Judita Giraldi sta -občuteno recitirala dve pesmi, posvečeni Stalinu, in godba Rinaldi je zaigrala «Internacionalo».
Mogočno zborovanje se je zaključilo -s pozivom za rešitev Rosenbergovih.
skladiščih pa pretežna večina nameščencev. V Arzenalu je stavkalo- 90 odst. delavcev, z istim odstotkom so -stavkali tudi v Standard in Aquili in sicer delavci, ki delajo podnevi. Stavka je popolnoma u-spela tudi v miljskih ladjedelnicah. Razen tega so se v Miljah pridružili stavkajočim tudi številne trgovine in javni lokali, ki so bili popolnoma zaprti. Velika protestna stavka je zajela tudi nešteto večjih in manjših podjetij in delavnic. Povsod so -se pripadnikom ES pridružili v znatnem številu tudi pristaši DZ Posebno značilen je primer pristaša DZ, pripadnika republikanske stranke, ki je agitiral med delavci, naj ne -stavkajo. Cim so mu nekateri politično zrelejši delavci raztolmačili junaško borbo, ki jo vodi italijanski narod za obrambo republike, je tudi on razumel, kaj je njegova dolžnost. Ne samo da se je pridružil stav,ki, marveč je nadaljeval svojo agitacijo in tokrat v povsem drugo smer, kot so mu jo pokazali pri DZ. 1 Tako je slovensko in italijansko delovno ljudstvo našega ozemlja v ponedeljek veličastno izpričalo svojo dosledno solidarnost s pravično in junaško borbo, ki jo vodi italijanski proletariat za obrambo svoje republike in vseh težko priborjenih pravic in svoboščin. Naše ljudstvo se zaveda, da je ta borba obenem naša borba. Uveljavitev sleparskega volilnega zakona bi pomenila njegovo razširitev tudi na naše področje in to z vsemi posledicami za še preostale svoboščine in pravice. Zaradi tega je naša konkretna podpora borbi italijanskega naroda istočasno- obramba naših svoboščin in pravic.
Tretji odgovor pristaniščnikov
V-si- sovražniki delavskega ’-azreda in predvem spletkarji proti enotnosti pristaniščnikov so prejeli v nedeljo zasluženi odgovor na vse poskušane mahinacije. Tudi družba raztova--•jal.cev premoga je na volit-
vah za nove vo-ditelje družbe in enotne sindikalne organizacije potrdila zaupanje -svojemu prejšnjemu vodstvu. Francesco Meneri je bil potrjen s t03 glasovi, to je 100 odst. Potrjeni so bili nadalje člani odbora: Giuseppe Rebec, Marco Filato in Valentino Fabbro ter •evizorja Carlo Kert in Arrigo Ermanni. V-sa-k je prejel od 94 do 98 glasov.
ni nič čudnega, da je «Primorski» posvetil zadnjim volitvam le par sramežljivih vrstic.
V Domju 332 podpisov za civilno upravo
Tako so -se zaključile volitve v treh pristaniških družbah, Zaključile so -se, kot je bilo | pričakovati, to je s ponovnim dokazom razredne zavesti in zrelosti, ki se je pokazala v ootrditvi zaupanja tistim, kateri -so dali in dajejo vse svoje sile in prizadevanje v korist borbenih pristaniščnikov. Se enkrat so torej splavala po vodi vsa jalova upanja titofaši-stov in drugih protidelavskih spletkarjev, ki se jim tudi tokrat ni posrečilo okrniti enotnosti te kategorije. Zaradi tega
V Domju so poslali na Varnostni svet OZN res-olucijo -s 332 podpisi tamkajšnjega prebivalstva v kateri zahtevajo, da -se do dokončne rešitve trža-| škeg.a vprašanja imenuje začasna civilna uprava, ki naj nadomesti sedanji dve -okupacijski upravi v obeh conah.
Upravni problemi na seji v Nabrežini
Na zadnji občinski seji, ki je bila v ponedeljek v Nabrežini je odbornik Flori-dan iznesel protest zaradi fašističnih manifestacij, ki- is-o bile 8. marca v Trstu ter predlagal, naj svet odpošlje na VU zahtevo, da se v bodoče ne dajejo več oblastvena dovoljenja za slične manifestacije. Pri tem je tov. Slavec pripomnil, da se je o- iznesenem protestu že razpravljalo na seji ožjega -odbora in sicer na predlog našega svetovalca tov. Albina Škrka. Smatralo pa se je umestno, da se o stvari
Komemoracija openskih talcev
Drugo nedeljo, 12. t. m. bo na openskem strelišču svečana komemoracija 71 talcev, ki so jih ustrelili nacisti 3. aprila 1944.
izreče tudi občinski svet. Sveto, vaici so nato sklenili, da poverijo nalogo za -sestavo protesta posebni komisiji.
Pri nadaljevanju z dnevnim j redom je občinski svet odobril I da se v eno izmed komisij, ki so bile izvoljene na zadnji seji, ' vključi še tov. Slavec kot -šesti član. Pomotcma jih je bilo namreč izvoljenih le 5. V volilno komisijo so bili nato izvoljeni: tov. Gratton, Flori-dan, Legiša Drago, Colja Srečko. Za namestnike pa tov. Slavec, Terčon Ivan, dr. Škrk in Pahor Josip.
Sledila je daljša diskusija o prodanih jusarskih zemljiščih v Sesijanu, Stivanu in Medji
vasi. župan je poročal, da sta jusarska komisarja prodala v zadnjih letih raznim zasebni-
BURNA SEJA V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU
Nesramne žalitve Paladina
na račun slovenskega ljudstva
Večina skuša prekinjati govor tov. Marine - Zagovorniki fašističnih provokatorjev - Odločen nastop proti šovinističnemu izbruhu Paladina
Seja tržaškega občinskega , je socialdemokrat Paladin s sveta, ki je bila prejšnji petek, I precej nejasnim in nelogičnim je potekala v zelo burnem in j besedičenjem. V zaključku je napetem ozračju. Povod temu j skušal prikazati — kar je bilo
je bila, kot prva izjava, ki jo je podala v imenu naše skupine tov. Marina v zvezi z dogodki 8. marca in obsodbo fašističnih razgrajačev. Pozneje pa je prišlo do ostrega in odločnega nastopa naše skupine in ostale -opozicije in sicer, ko je socialdemokrat Paladin izustil nesramne in nizkotne žaljive besede na račun Slovencev.
Kot prvi zagovornik fašističnih razgrajačev se je oglasil republikanec Geppi, ki je zaman stikal za olajševalnimi o-koliščinami za fašistične provokatorje, kateri so bili sojeni precej milo od strani zavezniškega sodišča. Pridružil se mu
Delovne obveze sekcij
na cast nesmrtnemu Stal Inn
Tudi v tem tednu so -se nadaljevali partijski plenumi sekcij in celic, na katerih so jih nakazuje zaključna resolucija našega zadnjega kongresa, tovariši sklepali o nalogah, ki Sprejeti sklepi, ki jih bodo tovariši brez dvoma tudi uresničili, predstavljajo nove častne obveze tržaških slovenskih in če j o na ta način počastiti spo-italijan-skih komunistov, ki bc-min velikega in nesmrtnega Stalina.
Sekcija v RICMANJIH je med drugim sklenila, da si preskrbi sekcijsko zastavo Partije, ki bo svečano izročena meseca maja. Po daljši diskusiji o resnosti sklepa, dolžnostih in
— ----------- nalogah komunistov, so tovari-
hočejo nadalje-1 ši sklenili, da bo celica nosila
vati njegovo politično linijo predvsem v obrambi miru v svetu.
odslej ime J. V. Stalina. Vrsto obveznosti s-o- prevzeli tudi glede 1. maja, ustanovitev žen-
ske celice in rekrutacijo najmanj 10 tovarišic, izboljšanje širjenja tiska, nabiranje podpisov za Vidalijev predlog ter pripravo občnega zbora prosvetnega društva. V znak solidarnosti z italijanskim narodom in za boljšo popularizacijo njeg-ove borbe proti sleparskemu volilnemu zakonu pa bodo organizirali pr.hodnji teden posebno konferenco.
Sekcija v PODLONJERJU bo organizirala politične tečaje v celicah, pospešila popularizacijo Vidalijevega predloga in to pot-cm resolucij in konferenc. Tovariši -so se obenem obvezali, da bodo presegli vsoto 25.000 lir, ki je bila določena v okviru nabiralne akcije za Prvi maj ter da bodo nudili vso pomoč mladini v pripravah za ta praznik.
Sekcija v SKOLJETU je
V APRILU BO ZBOROVANJE OSVOBODILNEGA GIBANJA
Parlizani in preganjanci
naj zastavijo vse svoje sile
Vodstvi Združenja bivših političnih preganjancev in Zveze partizanov STO sta na svojem zadnjem sestanku sklenili, da se bo v mesecu aprilu vršilo zborovanje -osvobodilnega
Ta sklep je nastal iz želje številnih članov, da se od časa do časa sestanejo s svojimi starimi tovariši v borbi in trpljenju in se z njimi pogovorijo o preteklih borbah in tipanjih ter da obenem pregledajo današnji položaj doma in v svetu in določijo naloge, ki ;ih ima osvobodilno gibanje v tem trenutku.
Mednarodni položaj -se je od zadnjega zborovanje do danes silno poslabšal. Ameriški imperializem stalno pripravlja novo vojno, novo trpljenje in žalost človeštvu. Gospodujoči krogi odpirajo vsepovsod pot fašizmu in nacizmu, da bi z njuno pomočjo branili svoje posebne interese, svoje privilegije.
gibanjem sili gospodujoče razrede, da omogočajo ponovn-o dviganje glave fašističnim o-stankom, ponovno oborožitev nacističnih zločincev, ki so jih izpustili iz zaporov in jih -obsuli s častmi, dočim postavljajo pred sodišča in obsojajo najboljše borce osvobodilne borbe. Samo strah sovražnikov demokracije in napredka opravičuje njihovo -ogorčeno borbo proti nam. Borijo se proti nam zato, ker vidijo, da naga moč
Strah pred vedno močnejšim demokratičnim in naprednim
narašča, ker stalno objasnjuje-mo širokim ljudskim plastem nevarn-o-st nove vojni
Borijo se proti nam tudi zato, ker hočemo, da odidejo tuje čete iz STO, da vojaške uprave prepustijo mesto enotni civilni upravi v obeh conah, ker se borimo- za enotnost delavskega razreda in proglašamo brezpogojno solidarnost z narodi Jugoslavije v borbi proti t-o-lpi beograjskih izdajalcev in z
italijanskim narod-om. ki se junaško bori v obrambo svoje ! sedaj mislili ustave,	j gove stroške,
Mi, ki smo drago- plačali od nacifašizma izzvano vojno, i-mam-o v tem težkem trenutku dolžnost in pravico glasno izpovedati svojo v-oljo in strogo opomniti vse, ki mislijo, da se lahko nekaznovano igrajo z usodo narodov. Osvobodilno gibanje je strnjeno in budno in hoče odločno zatreti vsak poskus povračanja na staro in braniti mir, največjo dobrino vseh svobodoljubnih narodov.
Iz vseh teh razlogov je potrebno naše zborovanje. Z-ato se morajo vsi partizani in politični preganjanci v tej pripravljalni dobi resno potruditi, da bo zborovanje d-cseglo svoj namen, da bo mogočen uspeh potrdil dejstvo, da nismo pozabili na prestano gorje in na ideale za katere smo se borili in trpeli. Zato bodo vsi člani osvobodilnega gibanja -skrbno organizirali in prisostvovali okrajnim in krajevnim sestankom. široko popularizirali bodoče veliko zborovanje in že kako kriti nje-
med svoje obveznosti sprejela popularizacijo predloga tovariša Vidalija, organizacijsk-o- u-trditev delovanja sindikalnih tovarniških odborov, rekrutacijo 10 novih članov za Partijo, uvedbo študijske ure v celicah in sekcij ter zbirko 50.000 lir za Prvi maj. S tem tednom bo sekcija prevzela ime Giordana Pratol-onga.
Sekcija TOMAŽIČ bo v okviru sprejetih obvez pridobila za Partij-o- 25 novih članov, zvišala za 20 odst. razprodajo nedeljske «Unità», pridobila 20 naročnikov za «Delo» in «Lavoratore» ter nabrala za 1. maj 100.000 lir.
V sekciji pri MAGDALENI so se tovariši obvezali za -organiziranje vsaj ene konference v mesecu, popularizacijo Vidalijevega predloga, organiziranje delavk v ZES, rekrutacijo 30 novih tovarišev za Partijo, razprodajo 320 izvodov nedeljske «Unità», pospešitev kulturnega delovanja. Obenem bodo skrbeli, da bo prišlo v vsako družino tovarišev «Delo» oziroma «Lavoratore».
Širok program obveznosti je sestavila sekcija na PON-CANI. Med slednje spadajo: rekrutacija 15 novih članov, razširitev odbora miru, popularizacija sklepov Svetovnega sveta miru, organiziranje voditeljev skupin v celicah, širjenje partijske literature in glasil «Dela» in «Lavoratore» med vse tovariše, nedeljska razprodaja 600 izvodov «Unità», študij v celicah, mobilizacija prebivalstva okrog občinskih problemov, ki- se nanašajo na -okraj, ter aktivizacija celice v Konopljarni. Posebno pažnjo bodo posvetili nadalje slovenskemu prebivalstvu o-kraja ter ga vsestransko podprli v njegovih pravičnih borbah na nacionalnem in kutur-nem polju.
tudi geslo demokristjanov — neke vrste povezavo med mi-sini in komunisti, ki naj bi bila dejanski izvor navedenih dogodkov.
V imenu naše skupine je imela nato daljši govor tovarišica Marina, ki je postavila ves razvoj dogodkov v pravo luči, razkrila poedine odgovor-luč, razkrila poedine odgovor-(Govor objavljamo v celoti na 3. strani, op. ur.) Takrat je zagnala -demokristjanska- večina vik in krik ter skušala na pro-staški in nesramen način prekinjati našo svetovalko. Toda tov. Marina jih je vsakokrat energično zavrnila in v določenem trenutku zabrusila Bart-o-liju: «Jaz imam vso pravico, da govorim o antifašizmu, gospod župan, ker mi je fašizem naprtil sedem let ječe in ako ne bi prišla osvoboditev, bi morala sedeti d-o leta 1956».
Cim pa je spregovoril svetovalec dr. Agneletto, ga je -socialdemokrat Paladin prekinil -s pravcatim provokatorskim nastopom ter izbleknil proti Slovencem najbolj nizkotno in podlo psovko:	«Vi Slovenci
sploh ne smete gov-oriti, marveč se morate zakriti -od sramote.» Proti ogabnemu šovinističnemu in za slovensko- ljudstvo žaljivemu izpadu so vzrojili vsi naši -svetovalci, ki so z glasnim in energičnim protestom prisilili šovinističnega socialdemokrata k molku. Istočasno pa -so odločno- zavrnili titovca Deklevo, iki -se je tudi oglašal. Jasno je, da titofašisti, ki izvajajo najbolj nasilno raznarodovanje v coni B in Jugoslaviji, nimajo nikake pravice govoriti o- obrambi katere koli narodnosti.
Sledile so nato intervencije drugih svetovalcev ter v zaključku seje odobritev raznih
sklepov občinskega odbora.
Torkova seja pa je bila sko-ro v celoti posvečena vprašanjem, ki -so jih postavili razni svetovalci. Tov. Gombač je zahteval napeljavo vode za skupino hiš v g-ornjem delu Strada del Friuli. Tov. Radich je urgiral odgovor glede spremembe dneva izplačevanja pokojnin INPS.
V začetku -seje se je skušal Paladin izmazati zaradi znanih žalitev Slovencev. Zaman je hotel -dokazati, da ni izrekel takih besed, toda dr. Agneletto ga je takoj zavrnil in tov. Marina se je pridružila protestu svetovalca SDZ ter še poudarila, -da je ta izpad globoka žalitev slovenskega prebivalstva, kateremu -skuša naprtiti titovske zločine.
kom in ustanovam 20 zemljišč. S-odišče pa noče priznati njihove kompetence, marveč zahteva tudi odobritev občinskega sveta. Na predlog tov. A. Škrka je občinski .svet nato odobril vse prodaje, izvzemši IACP. ki gradi stanovanjsko hišo v Sti-vanu. Prodajo bodo odobrili- brž iko bo ustanova izpolnila prevzeto obvezo in nakazala stanovanja potrebnim domačinom. Prav tako bodo počakali z odobritvijo, kar se tiče zemljišča v Sesijanu, na katerem se gradi hotel. Ugotovili bodo prej, kdaj je bila sklenjena pogodba in ali odgovarja prodajna cena takratnim cenam na tržišču.
V nadaljnjem je svet odobril popravek gradbenega pravilnika, povišek honorarja -občinskim odbornikom za prisotnost na sejah ožjega odbora ter 2 uri nadurnega dela za pekovske delavce ob prilikt praznikov. Pri tem -s-o vzeli v poštev predlog tov. Grattcna, da morajo biti dosledno zaščitene vse pravice izhajajoče iz delovne pogodbe. Na tajni seji je svet odobril stalno namestitev otroške vrtnarice v Devinu.
Obvestila za telovadce
Telovadna komisija ZKM javlja, da bodo v nedeljo 12 t. m. generalne vaje za prvomajski nastop v naslednjih krajih:
Igrišče SKOLJETA (P.D. Haas) s pričetkom ob 9. za Barkovlje, Rojan, središče mesta, VOM, Pečar, Sv. Ivan, Podlonjer in Lo-njer. Igrišče MAGDALENE (P. D. «Cebulec») od 9. za Barriere, Rocol, Rinaldi, Dugolin, Cebulec, Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ano in Dacjo. Pri SV. BARBARI za vasi miljske občine. Vsaka telovadna skupina naj si preskrbi obroče.
V krožku «Kraljič» so telovadne vaje za posebni nastop mladink vsak torek, četrtek in petek od 18.30 dalje.
Telovadne vaje se vršijo y naslednjih krajih in dneh, povsod s pričetkom ob 20. KOLONKOVEC: torek, četrtek, sobota; ŠKOFIJE: torek in četrtek; SALEZ: torek in petek; SKEDENJ: ponedeljek, četrtek, sobota; DOLINA: torek in nedelja; TREBČE: torek in petek; OPČINE: ponedeljek in četrtek.
Do 30. aprila lahko prijavite dohodke
V zadnjem trenutku je VU pooblastila davčni urad, da lahko sprejema prijave dohodkov za leto 1952 do vključno 30. aprila t. 1. in to brez vsake kazni prijavnikom. Uradno obvestilo pravi, da je bil rok podaljšan, ker niso vsi davčni obvezniki utegnili prijaviti dohodkov v roku do 31. marca. Omenja nadalje, da je 30. april zadnji rok, ki ne bo več podaljšan.
GORIŠKA PROTESTIRA
proti dogodkom v senatu
Jamije so končno le dobile elektriko
GORICA — Vladajoča stranka je praktično že pričela svojo volilno kampanjo. Boji -se namreč, da bi je resno- glasovanje na prihodnjih volitvah ne obsodilo, pred čemer se zavaruje tudi s sleparskim volilnim zakonom.
V znamenju te voliine kampanje je končno le zasvetila elektrika v Jamljah, Seveda je bil ta dogodek združen z veliko govorjeno in pisano reklamo, ki naj dokaže, kako klerikalna vlada -skrbi tudi za «allogene», ki prebivajo v obmejnih krajih države.
Odveč bi bilo vsako polemiziranje o tem, kako omenjena vlada skrbi za slovensko prebivalstvo na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. Dovolj je le, če pomislimo, da prav ista vlada neprestano krši 6. člen republiške ustave,
ki točno določa pravice državljanov drugega jezika. Kje so vse te pravice, kje je enakopravnost slovenske šole?
Tudi prebivalstvo goriškt pokrajine je z ogorčenjem spremljalo dogodke, ki so se pretekli teden odigravali v rimskem senatu (o čemer pr šemo obširneje na prvi stra ni). Na razne načine so protestirali proti, nasilju klerikalcev. Delavci v tržiški ladjedelnici, v SOLVAY in v drugih manjših p-odjetjih so prekinili delo v znak protesta, kljub te mu, da so jim delodajalci, podprti od oblasti, grozili na razne načine. Po vseh večjih krajih so bila protestna zborovanja, s katerih so bili odposlani protesti predsedniku republike. Policija je aretirala nekaj tovarišev, ki so širili lepake proti klerikalnemu nasilju.
Šolska prireditev
Slovenske srednje in strokovne šole v Trstu priredijo v soboto, 11. aprila zvečer in v nedeljo 12. aprila popoldne akademijo s pestrim sporedom. Vstopnice dobite od četrtka, 9. aprila -dalje v pisarnah šol, ki sodenrejo,
Koncert slovanske pesmi glasbe v Kinu ob morju.
Drugo nedeljo, 12. t. m. ob uri bodo priredili v Kinu ob morju združeni pevski zbori Skedenj, Sv. Ivan - Podlonjer in Rocol pod vodstvom: D. Pertota in jb sodelovanju šentjakobske mandolinistične skupine «Ivana Cankarja» svojo pevsko matinejo, koncert slovanske pesmi in glasbe. Na sporedu bodo med drugim lepe slovenske, hrvatske, srbske in makedonske pesmi, odlomek iz Smetanove «Prodane neveste», Šostakoviča -«Padec Berlina» s spremljevanjem prof Bot-teghelli.
Kulturna prireditev v PD «Pečar» bo' v soboto 11. t. m. ob 20. uri. Nastopili bodo domači otroci z dvema igricama in dramska -skupina PD «Cebulec» z enodejanko «Analfabet». Po prireditvi bo ples.
Kulturna prireditev v Gabrovcu.
V nedeljo 29. t. m. nas je openska mladina posetila z lepo tro-dejansko spevoigro «Rdeča kapica», ki jo je zrežirala Stanka Hrovatinova. Posebno mlajši gledalci so se prijetno zabavali ob lepi igri in petju male Rdeče kapice, njene mamice in babice,
lovca Jake, malega zajčka, krvoločnega volka in gobice — mušni-ce. Lep je bil tudi balet, ki so ga na željo gledalcev ob koncu še enkrat ponovili.
Ob tej priliki je nastopil tudi pevski zbor Salež-Zgonik-M, Repen, pod vodstvom Hermana Miliča, ki je zapel več lepih pesmi,
V	začetku prireditve je govoril tov. Gombač, ki je tudi v odmorih kratkočasil predvsem najmlajše.
Vsa prireditev je bila pestra in zabavna in občinstvo ni Siedilo s priznanjem.
Praznik razdeljevanja izkaznic v Podlonjerju.
V	nedeljo 29. marca je bila pri nas lepa kulturna prireditev v znamenju praznika razdeljevanja izkaznic, na katerega so prihiteli domačini v prav lepem številu. Prireditev je otvoril novo izvoljeni predsednik Prelc, nakar je Jelka govorila o delovanju na kulturnem polju, o narodnostnih pravicah Slovencev in o šolstvu. Domači otroci so uprizorili Ja-godlno igrico «Darilo mamicam» pod vodstvom Mlač Helene. Lepo so Igrali malt Aljoša, Renata Čepar, Silvana Turko, Kranjec Neva in Cok Adrijana, Otroci so ob koncu zapeli tudi tri
lepe slovenske pesmi, nakar je sledilo razdeljevanje izkaznic. Zaključil je to lepo prireditev domači pevski zbor z «Delavsko himno», «Pozdravljena domovina» in «Leninovo zastavo».
Obenem poročamo, da je bil v Podlonjerju 20. marca občni z bo, PD «Zvezda», številni člani so pazno poslušali tajniško in blagajniško poročilo ter sledili diskusijam, iz katerih je bilo razvidno, da Podlonjerci dobro delujejo. Z navdušenjem je bil potrjen skoraj ves stari odbor. Novo izvoljeni predsednik je pripomnil, da bo odbor lahko še obogatel društveno delovanje, če ga bo članstvo vsestransko podprlo.
polič
Za tede\
dni
UliCE
degili Dopi roko za v
POS
Sobota, 4. Vel. sobota -
Nedelja, 5. - Velika noč -—------
Ponedeljek, 6. - Velikon.._______
deljek	INOVI
Torek. 7. -	Herman	<zaril--	v L
krajec)
Sreda, 8. -	Albert	J
Četrtek, 9.	- Marija KI.	4	m
Petek, 10. - Ezekiel
ZGODOVINSKI DNEVI 6. 4. 1941 sta fašistična Ital nacistična Nemčija napadli Jugoslavijo.
I/Z

TRST II.
pni in S-olni d \ pojav torodn nagih to jim
SOBOTA: 13. Glasba po - 19. Pogovor z ženo - 20. K®resod moškega zbora - 22. Večernagandr
jaN%V^1aKz^etn'^^7
12.15 Od melodije do mel^V01'je 13. Glasba po željah - 19 li njil skega sveta - 20. Slovenski],; n. 21.30 Izbrana lirika •	’ u
tivi
Bizet: CARMEN, 1. in 2 d< Svetu PONEDELJEK:	9. Slot, up02
motivi - 10. Predavanje triti m Rahmaninov: Trije sinfonici Si - 16. Radijski oder - 18.1’ da j thoven: Koncert št. 4 - 2»lu prit venske pesmi - 13. Glas(2a mh željah - 21. Književnost in nost - 21.45 Bizet: CARM* važni m 4. dejanje.	a §nvi
TOREK: 13. Glasba po - 19. Tehnika in gospodar ^ P 20. Koncert sopranistke litija Otte - 21. Citatno za vas • ie v de Maupassant: OGRLICA]., . Čajkovski: Simfonija št. 5. . ™ SREDA: 13.30 Kulturni !abv, 1 nik - 19. Zdravniški vedež 'Svetov Sola in vzgoja - 21.30 Vi kvartet - 22. Schuman: Sin^
naj
št. 4.	P	v B
ČETRTEK: 13. Pevski rikša 2 harmonika - 19. Slovenščin Slovence - 20.40 Slovenski L ,	01
21. Radijski oder - Watslevr-tev BRNA POROKA nato Prilfehani; ne melodije.	e	„ ,.
PETEK: 13. Glasba po ŽL rodl 19. Kraji in ljudje - 20.30.te> kol ški kulturni razgledi - 21.1‘Ve ko nastane zemljevid? 22. | V|S’u gleških koncertnih dvoran.,
‘•ludi :
TedenskF
nih
°bro p
novice ° b
rie in utre
Pri volitvah za novi toje ški odbor, ki so bile prejšt, den v tvrdki Beltrame r0,;e ES lep uspeh, ki je istočasic k°t zgovornejši dokaz pravilnrin°ve borbenosti sindikalne linij* «lšru so prejeli 283 glasov (46 pjo ; dočim so imeli na prejšnjimi ,0„ litvah 163 glasov (15 odst) jn lavska zbornica pa je zfein število glasov od prejšnjC ' (84 odst.) na 328 (53 odst.)., ’ ke **T Tvrdka Beltrame je rVa n' čila sindikalnim organ iz3vani 1: da bo odpustila 30 namešča n Temu sta se zoperstavili (Mnj ; ganizaciji, ki se upravičen«« tisk cujeta na obstoječe sporazAje no.
* * *	t njei
Prejšnji teden je prišel p(L . dišče za določevanje naroki, ' ln
taldo Calia, ki so ga zasačif .^ceiis-.
■ -v-fijega
Domom pristaniških delavnega dvema samokresoma. Predf, da bil civilnemu sodišču, ki k skl sodilo tudi zaradi fin*ilne prekrškov. Po izpovedih i<jtiSocja tor j a je policija ugotovila, jteu Calia oba samokresa «našri v-
"bili zc
prvi razpravi govorilo, da, 'db, hotel vzeti življenje. Protiv^a p, so povsem očividna in ni duVda». da gre provokatorja, ki -krš docela druge namene. Dogo^adeja je namreč pripetil pred 20-pla , cem, ko so imeli gotovi kro<traj . je določene načrte.	j n K
t** Pri Sv. Soboti se je (ty°nQ' tila v soboto popoldne SC nosti prometna nesreča. Težak da nik je na križišču z ul. Ri'vi vozil 27-letnega begunca pr; Tol jo, ki je hotel prekorači Drug sto. Zadnje kolo tovornika popolnoma zmečkalo nogo. ffr y, ijali so ga takoj v bolnico-r0 a'
pa je uro pozneje umrl.
Pred pokritim zeleni^ ,Ceva
rgom na Barrieri se je pr”
zak-
torek težka prometna n”faìvid] efV m.;,
<i je terjala človeško žrte(llv pril /ornik s prikolico je P1' tiska 16-letnaga Carla Stagni, TO gz’ se je peljal na kolesu. yz[ 2 , /zbočenega pokrova nad c‘:
xanalom je zgubil revež r«'aj6v } žje in med padcem udarf„ 111
a ka-<
J,6vni
e;' - tis;
prikolico. Cim so ga preiV v bolnico pa je podlegel notranjim in zunanjim P0**- Ta oam.	PV,sk6
*** v sredo je zahtevalfre, ;ična prometna nesreča 1 ep a|.
žrtev. V bližini Zavelj se j'U w vrnil motor, ki ga je vozil % ^
iz Škofij. Slednji j^’ 'k?1
Zupin ___________________j.
:el preprečiti trčenje z ak,, ^ ki je drvel v nasprotno sfflij ^li' motorju je sedela tudi Al’Podle Belič por. Berzan iz Riža”, e0jav ,e zadobila težke poškodbebiva].s umrla v bolnici zaradi n$tgi complikacij uro
4 na kasneje, t Ujm
ie odnesel lažje paškodbe. KJ,p0 >t'
jsp&šti
V tržaški občini se je v d*ij0 26. marca do 1. aprila rodkr,^;’^'
otrok, umrlo je bilo 14.
je 34 oseb,
'9-V;
ih č,

ot Odgovorni urednik J Vid RUDOLF BLAŽIČ (Bia$V - , Založništvo «DELA» ,, ,pr°k Piska tip. RIVA, TorrebiaP to p Dovoljenje AIS dilotr
> B
iaalijex
Prosvetno društvo buB K po"h
ča Zvezda» v Saležu P- ne
redi na velikonočni po>^
•» ?
deljek
?
deja:
Kmetovalci
VELIK JAVEN PLES k Tr
na prostem, „a običajn<% tr' prostoru v Bajti.	leti]
Igrala bo dobro- zna1^,6 naj, godba iz Sv. Križa. Sltev Začetek ob 15. uri. Oaio r Vabljeni vsi ljubitPj-S>n < Plesa- in prijatelji pris^ri6 za domače kapljice in pršPV^atije
___________________.fe
-----------------------v„
tovar
fe>°
Z. Z o. J.	,	,N
tel. 94-386 £og
Kmetijska naiauljalna in prodajna zadrti*«1
TRST, ul. Ugo Foscolo 1
Podružnici:	ri hi ,
Trst, ul. Merendante 4, lei. 88 19 - Milje, ul. Roma 1 ,/^kne
Je prejela te dni bogato izbiro holandskih cvetlic, graha, špinače ter ima v zalogi vsakovN',*5	Cj
semena, razna umetna gnojila, kmečko orodj« ,, «eln1 slične naprave,
Slovenski poljedelci, kupujte v svoji zadrugi I
")fs‘vor
t