nol Ą slfl suhn|l. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel f*aulus. (Dalje.) Ko so odkopali kjog klesanca in odstranili ruševine, so se vsi trije vprli vanj s pleCami in tudi mož v sivi suknji je pomagal. Močen je bil, niso verjeli, da je v njegovi suhi postavi toliko moči. Kamen se je premaknil, še parkrat so se uprli in zavalil se je v stran. Odvalili so ga par korakov daleč. »Dobro!« je pohvalil mož v sivi suknji. Na mestu, kjer je ležal klesanec, je bila s cementom vdelajia v tlak velika štirioglata kamenita plošča. Kos plošče je bil odbit ali z dletom odsekan, za poldrugi čevelj Siroka odprtina je zevala v tleh. Sredi plošče je bil vdelan železen obroC, vrv je bila pritrjena vanj, ki se je izgnbIjala v globino. Z odprtimi usti so strmeli delavci na svojo pajdbo, detektiv pa je že urnih rok vlekel vrv \z luknje. Konec je prišel na dan, zadrgnjen je bil v zankg, ki je bila precej ožja nego pleča doraslega moža. »Prav kakor sem si mislil!« je zamrmral mož v sivi suknji. Legel je na trebuh, se sklonil nad luknjo In na ves glas zavpil: »Halo —! Halo —!« Nobenega odgovora ni bilo, le votel odmev je prišel iz globin. Spet in iznova je zaklical svoj »Halo!« v odprtino, ko pa se le nihče ni oglasil, je zlezel spet na noge. »Treba bo odstraniti ploščo!« je dejal možem. »V eni uri mora biti delo opravljeno!« Delavci so preiskali cement, s katerim je bila plošča zalita. »Težko pojde!« je dejal eden. »Tale cement je sila trd, košček za koščekom ga bo treba odklesati!« »Storite, kar je v vaših močeh!« je dejal mož v sivi suknji resno. »Človeško življenje morebiti zavisi od vašega dela. In tudi to vam lahko rečem, da vam ne bo treba godrnjati nad nagrado, ki jp bodete dobili, ako svoje delo dobro opravite. Tujih delavcev vam žal ne morem poslati na pomoč, iz vzrokov, ki vam jih sedaj še ne smem povedati. Sami morate delo dovrSiti. Prid- no delajte! V eni uri se vrnem z gospodom podprefektom.« Počakal je še, da so začeli, pa se je obrnil in Odšel v gozd. Dve uri je trajalo, da je bila plošča končno odklesana. Detektiv se je že zdavnaj vrnil v spremstvu gospoda Leblanc, oba sta v napetem pričakovanju stala poleg delavcev, ko so ploščo rivignili. »Torej, gospod podprefekt,« je dejal mož v sivi suknji, »ali pojdete z menoj?« Gospod Leblanc je bil strahotno bled, tresel B6 je. Vsega ga je prevzelo nepričakovano upaiSje, da bo našel otroka. »Ste res prepričani —?« je mrmral dvomIJIvo. »— "da bova našla Ernesta tule doli?« je Bkončal detektlv obotavljajoče se vprašanje podprefektovo. »No, — rad bi bil prav tako trdno prepričan, da bom našel zaklad!« Prižgal je svetiljko in stopil po strmili stopnlcah v temo, gospod Leblanc pa trdo za njim. Delavci so polegli k počitku po trdem delu. j^igo razumell, zakaj gre in kaj iščeta onale dva 'dpli v temnih podzemeljskih kleteh, Se sanjalo feJim ui. da ao or.če e___ega najduhoviteiših za- mislekov najslavnejšega detektiva svojih Casov. Mirno in ravnodušno so lomili svoj kruh in sir, medtem ko sta mož v sivi suknji in gospod podprefekt ob luči brleče svetiljke raziskovala temna srednjeveška skrlvališča hugenotov pod razvalinami nekdanje pristave. 5. ¦; 'v;;-'-\v_:-:š: Našla sta otroka v podzemeljskem hodniku kakih petdeset korakov od stopnic. Poleg njega je ležala ugasla slepica, malo v stran pa težka skrinja z železnimi ročkami. Sled po rovu je kazala, da je pogumni dečko privlekel skrinjo po tleh za seboj. Nerazumljivo jima je bilo, kako je zmogel toliko težo. Ljubezen in otroško navduščnje sta mu dala nadčloveške močL Otrok je bil nezavesten, najbrž se je onesvestil od strahu. Srečni oCe ga je nežno vzel v naročje in vrnila sta se z detektfvom nazaj na sclnce in sveži zrak. »Ali bodete mogli sami nesti otroka do doma, gospod podprefekt?« je vprašal mož v sivi suknji. »Medtem bi mi poskrbeli za tmplo nesreCnega kletarja.« Pa vprašanje je bilo nepotrebno. Gospod Leblanc si je že utiral pot skozi goščavo s svojiin Sladkim bremenom v naro5jy- Ko je detektiv četrt ure pozneje prispel v ,es Čolombiers je našel otroka že v ljubečih ro- ah materinih. Fantek je bil še preslab, da bi : nogel obširno pripovedovatl. Prve besede, ki jih je spregovoril, so bile: »Povejte gospodični Ma- iiji, <ia sem storil, kar sem mogel!« Možu v sivi suknji so seve od vseh strani t;estitali in pripovedovati je moral, kako je prisel na srečno misel, da je šel iskati izgubljenega Čtroka ravno v razvaline Saut-de-Biche. »Sledil sem,« je pravil, »v mislih počenjanju gospodične Vaillant, kakor ste mi ga pripovedo.Vali, od prvega trenutka, ko je vstopila pri vas v ^lužbo. Nobena beseda vašega poro.ila mi ni W§la. Priporočil vam jo je alen_onski škof, eden najodločnejših royalistov, kar jih poznamo. Zato šem koj zaslutil, da je royalistka in da so jo njeni somišljeniki poslali s posebnimi nameni v vašo hišo. Kaki da so ti nameni, to sem seve šele mpral najti. Držal sem se pri tem znane rečenice, da je dvakrat dve štiri. Vaše bivališče je star gradič, v šestnajstem Btoletju je bil za pribežališče preganjanim hugehotom, ste dejali. Torej je gotpvo poln skritih kotov in hodliikbv, sein si mislil. GradiC je bil svojčas last stare plemenitaške royalistii.ne rodbine, ki je pred revolucijo zbežala na Angleško in gotovo ni mogla odnesti s seboj vseh svojih dragocenosti in zakladov. Skrila jih je torej nedvomno v gradiču. Dodenite k temu še znano dejstvo, da royalisti potrebujejo denar in da ga povsodi iščejo, kjer ga le slutijo, dodenite še čudno, sumljivo obnašanje gospodične Vaillant, njene nočne gprehode, — pa vam je koj jasno, po kaj je prišla v vašo hišo. Poslali so jo royalisti; da dvigije zaklade, ki jih je rodbina Mamers pri svojem begu na Angleško spravila kam na kak samo njim znan tajni prostor. In ko sem prišel do tega sklepa,« je nadaljeval ravnodušno detektiv, »sem sklepal dalje in si kmalu razložil njeno sumljivo obnašanje ter našei sled za otrokom. Go?po4'iCna Vaijlant je rada hodila na nočne sprehode. Radi svežega zraka, je pravila, in da rie more spati, pa da posedava it\ sanjari med drevjem. Kaj druga je tp pomenilo, ko da išče dostop k zakladli. R6yalistl, njeni somišljeniki, so jt gotovo natančno opisali mesto, kje je zaklad ležal, In ji tudi povedali, kako se pride do njega. Skoraj gotovo, šem si mislil, iz gi-adu ni mogla do njega, ker je bil dostop recimo v vaših sobah, kamor ni mogla z lepa in brez suma. Prišlo se je k zakladu torej še tudi od zunaj, recimo po kakem podzemeljskem hodniku, ki se je začel kje v gozdu, v kakem poslopju. Takih podzemeljskih rovov je po- starih srednjeveških gradovih v Franciji mnogo. Zato sem vas, če se še spominjate, predvsem vprašal, kaka je peč v vaši spalnici in kaka je vaša postelja. Zasumil sem, da je iz vaše spalnice vhod v kak podzemeljski rov, ker je gospodična Vaillant bežala naravnost tja. In zakaj sem mislil na Saut-de-Biche? No, izhod iz rova je navadno tudi v kaki stari stavbi, zato sepa vas vprašal, ali so še druge znamenite razvaline v bližini gradiča. Gospodična Vaillant je začela, kakor ste pripovedovali, prav nečuveno koketirati z vašimi uslužbenci. To je pomenilo, da ali sama ni našla 'dohoda k rovu, ali pa da ga sama ni mogla odjsreti. Potrebovala je moške pomoči. Lavernaj/, vaS kletar, se je od njenih pogledov najbolj vnel, zdel se ji je tudi za njene namene najpripravnejši, njega si je izbrala. Noč za nočjo sta. se ukradla ven, da najdeta rov in da odstranita zapreko, ki je zapirala vhod. Pa njena koketnost in njeni nočni sprehodi I Lavernayem so vzbudili vašo pozornost, za<?ro- zili ste ji z odpustom. In tedaj se je lotila vašega sinčeka. Zakaj ravno njega? Z Lavernayem sta našla vhod, lotila sta se plošče. Pa odpovedali ste ji, ni imela več mnogo časa, muclilo se ji je, vse plošče nista mogla več odstraniti. Lavernay ni mogel skozi odprtino, ona tudi ne, prevelika sta bila. Odprtina je bila komaj toliko široka, da bi se mogel dvanajstle.en fantek splaziti skozi njo. Ernest je zelo občutljiv, čustven deček, kmalu ga je pridobila za sebe in za svojo stvar, pripravljen je bil, storiti za njo vse. Vodila ga je v gozd na svoje sprehode, tudi po noči in v dežju, pokazala mu je prostor in ga polagoma pripravljala za svoje namene. Tedaj pa ste ji prišli na sled. Odpustili ste jo, drugo jutro je morala oditi. Le še eno samo noč je imela časa. In odpravili so se vsi trije v ternni noči ven k razvalinam, fantek ves navdušen, da more za svojo ljubljeno odgojiteljico storiti res nekaj velikcga. Spustila sta ga po vrvi skozi ozko odprtino v rov, svetiljko sta mu dala s seboj. Neverjeten poguta ima vaš dečko! (Dalje prih.)