471 2023 1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.3.02 CC-BY-NC-ND Vanja Kočevar dr., znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: vanja.kocevar@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0002-1177-2319 Kužna epidemija leta 1631 na Kranjskem in njena razširjenost ob zgornjem toku reke Reke IZVLEČEK Razprava obravnava kužno epidemijo, ki je leta 1631 z zahoda prekoračila meje vojvodine Kranjske ter priza­ dela zlasti Loško dolino in Loški Potok ter vasi ob zgornjem toku reke Reke. Kot glavni vir je študiji služil stanovski registraturni protokol, v katerem naletimo na tri neposredne in več posrednih omemb širjenja nalezljive bolezni na ozemlju današnje občine Ilirska Bistrica, in sicer je med avgustom in novembrom 1631 epidemija izpričana v vaseh Zabiče, Podgraje, Kuteževo in Zemon. Kranjski deželni stanovi so širitev bolezni skušali preprečiti s postavitvijo infekcijskih straž, ki so julija najprej zasedle deželne meje, avgusta pa začele izolirati okužena območja v deželi in na položajih vztrajale vsaj do novembra. Znotraj dežele sta znani dve zapori, ki so ju vzpostavili najeti vojaki, in sicer na severozahodnem robu Loške doline in na neznanem mestu v dolini reke Reke. KLJUČNE BESEDE Kužna epidemija 1631, protiepidemiološki ukrepi, Kranjska, dolina reke Reke, registraturni protokoli, Janez Ferdinand grof Porcia, Zabiče, Podgraje, Kuteževo in Zemon, Loška dolina, Loški Potok ABSTRACT THE PLAGUE EPIDEMIC OF 1631 IN CARNIOLA AND ITS SPREAD ALONG THE UPPER COURSE OF THE REKA RIVER The paper deals with the plague epidemic that in 1631 crossed the borders of the Duchy of Carniola from the west, affecting especially Loška Dolina, Loški Potok, and villages along the upper course of the Reka River. The main source for the research was the Provincial Estates’ Registry Protocol, which contains three direct and several indirect refer­ ences to the spread of the contagious disease in the territory of the present­day Municipality of Ilirska Bistrica: between August and November 1631, the epidemic was recorded in Zabiče, Podgraje, Kuteževo, and Zemon. The Provincial Estates of Carniola attempted to prevent the spread of the disease by deploying plague guards, who first took control of the provincial borders in July; in August, they began to isolate the infected areas within the province itself and remained in place at least until November. Two documented barriers were set up by hired soldiers within the province: one at the northwestern edge of Loška Dolina and the other at an unknown location in the Reka River valley. KEY WORDS Plague epidemic of 1631, anti­epidemic measures, Carniola, Reka River valley, Provincial Estates’ Registry Protocol, Johann Ferdinand von Porcia, Zabiče, Podgraje, Kuteževo, and Zemon, Loška Dolina, Loški Potok 472 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 Uvod Zgodnjenovoveška Evropa je bila soočena z la- tentno pandemično grožnjo. Eden od primerov ure- sničitve te nevarnosti je bila »velika milanska kuga«, ki je med letoma 1629 in 1633 opustošila severno in srednjo Italijo. 1 Leta 1631 je pandemija pljusknila preko meja Svetega rimskega cesarstva in med dru- gim prizadela tri območja Kranjske, Loško dolino, Loški Potok 2 ter vasi ob zgornjem toku reke Reke. Ker za območje današnje občine Ilirska Bistrica, kjer sta se v zgodovinski spomin vtisnili zlasti epidemiji kolere v letih 1836 in 1855, 3 ne razpolagamo z razi- skavami nalezljivih bolezni v predmodernih obdob- jih, želi ta razprava s kronološko rekonstrukcijo šir- jenja pandemije leta 1631 in protiepidemioloških ukrepov prispevati k boljšemu poznavanju tega po- dročja zgodovine. Kljub razcvetu raziskav epidemij po letu 2020 v slovenskem zgodovinopisju še vedno beležimo pri- manjkljaj tovrstnih študij za obdobja pred 18. stolet- jem, čemur nemara botruje tudi pomanjkanje virov, ki so za zgodnji novi vek skromni, za srednji vek pa pogosto odsotni. Od mlajših slovenskih študij, po- svečenih (tudi) kužni epidemiji leta 1631, gre izpo- staviti zlasti razpravi Borisa Golca Kužne epidemije na Dolenjskem (2001, 2022) 4 ter Urške Bratož Kuga in prestopki zoper zdravje (2015). 5 Sicer so bile epide- mije predmodernih obdobij več pozornosti deležne v starejšem slovenskem zgodovinopisju in publicisti- ki, zlasti pri Antonu Koblarju (1891) 6 in Vladimirju 1 O širjenju te pandemije v novejši znanstveni literaturi na- letimo na podatek, da se je ta začela v severni Franciji leta 1623 ter se od tam razširila v Anglijo, na Nizozemsko, v Nemčijo in Švico. Iz srednje Evrope naj bi v Italijo »kugo« leta 1629 preko Alp prinesle francoske in španske čete, ki so se udeležile mantovanske nasledstvene vojne (Alfani in Per- coco, Plague, str. 5–6; Cherini, La peste, str. 1). V starejšem zgodovinopisju po drugi strani naletimo na podatek, da se je obravnavana pandemija v Evropo razširila iz Azije (Schiavu- zzi, Le epidemie, str. 442). O tem gl. tudi Gruden, Zgodovina, str. 869. 2 Medtem ko v zgodovinopisju najdemo bežne omembe kužne epidemije v Loški dolini leta 1631, gl. Valvasor, Die Ehre, XV, str. 591; Kebe, Loška dolina, 458, je bila njena prisotnost na Bistriškem do zdaj v slepi pegi historiografije. 3 Anonimni avtor drugega poglavja publikacije Postojinsko okrajno glavarstvo iz leta 1889, posvečenega Bistriškemu sodnemu okraju (prav tam, str. 68–106), denimo, omenja epidemiji kolere, ki sta obravnavane kraje prizadeli zlasti v letih 1836 in 1855, ter »strašno živinsko kugo«, ki je razsajala domnevno konec 17. stoletja (prav tam, str. 75, 83, 92, 106). Janez Bilc, Kronika, str. 40, op. 110, omenja le kolero leta 1855, ne pa epidemij v letih 1836 in 1631. Sodobne raziskave epidemij kolere v 19. stoletju tudi za območje današnje obči- ne Ilirska Bistrica je prispevala Katarina Keber, Čas kolere, str. 93, 98, 108, 109, 111, 135, 139, 162, 179. Za področje Pivške kotline gl. Keber, Epidemija kolere. 4 Golec, Kužne epidemije (2002) in dopolnjena objava v te- matski številki revije Kronika, posvečeni epidemijam, gl. Go- lec, Kužne epidemije (2022). 5 Bratož, Kuga in prestopki; gl. tudi Bratož, Peste sul e oltre il confine. 6 Koblar, O človeški kugi. Travnerju (1934). 7 Temeljne študije obravnavanega epidemičnega vala leta 1631 sta prispevali tudi itali- janska 8 in hrvaška historiografija. 9 Prispevek temelji na metodi raziskovanja širje- nja epidemij na podlagi registraturnih protokolov kranjskih deželnih stanov, ki jo je v zgoraj omenje- ni študiji razvil Boris Golec. Registraturni protokoli so bili evidence prejete in odposlane pošte, ki so jih vodili stanovski knjigovodje v kranjski deželni hiši, živčnem središču stanovske korporacije v dežel- ni prestolnici Ljubljani. 10 Po Golčevih ugotovitvah je omenjeni vir zlasti od konca 16. stoletja še zelo lapidaren, 11 vendar za mlajša obdobja kljub temu vse- buje dovolj podatkov za dokaj zanesljivo ugotavljanje širjenja epidemij po Kranjskem. Žal je bera ostalih virov za obravnavani epidemični val skromna, tako kar zadeva gradivo kranjskih stanov 12 kot vire lokalne provenience, k čemur je nedvomno prispeval požar trnovskega župnišča leta 1702. 13 Poleg stanovskih registraturnih protokolov se razprava v manjši meri opira na še en vir stanovske provenience, 14 in sicer na deželnozborske protokole, ki obravnavano epidemijo osvetljujejo v zapiskih vsaj dveh sej stanovskih teles, ter na gradivo kranjskega deželnega vicedoma na podlagi regestov, ki jih je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja pripra- vila Majda Smole. 15 Bodoče raziskave bodo morale upoštevati tudi gradivo Katoliške cerkve, zlasti (nad) škofij v Trstu in Ljubljani. Ker je na podlagi raz- položljivih virov, ki ne vsebujejo točnih podatkov o simptomih obolenja, težko sklepati, za katero nalez- ljivo bolezen je v obravnavanih primerih šlo, besedo infection, 16 ki se v obravnavanih virih največkrat upo- 7 Travner, Kuga. 8 Gl. Schiavuzzi, Le epidemie; Cossàr, Epidemia; Cherini, La peste; Alfani in Percoco, Plague. 9 Gl. Bertoša, La peste. 10 Registraturni protokoli (Registratursprotokolle) so serija 26 knjig, nanašajočih se na čas med letoma 1509 in 1782, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije (SI AS 2, Stan. I., šk. 849–872). O tem gl. Nared, Dežela, str. 244–245; isti, Arhiv, str. 9–11. 11 Golec, Kužne epidemije (2001), str. 30; Golec, Kužne epide- mije (2022), str. 47. Gl. tudi Kočevar, Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. 12 Zbirka dvanajstih škatel gradiva kranjskih deželnih stanov, ki jo Wallnerjeva kartoteka imenuje Pest und andere Seuchen und Contagien betreffende Acta, se z izjemo nekaj spisov nanaša zlasti na prvo polovico 18. stoletja (SI AS 2, Stan. I, šk. 687 (fasc. 393a)–698 (fasc. 393e)). 13 Vodnik po župnijskih arhivih, str. 142–145. O tem gl. članek Borisa Golca v tej številki Kronike. O požaru trnovskega žup- nišča gl. Bilc, Kronika, str. 34, 38. 14 Sodeč po vpisih v t. i. Registraturni glavni knjigi deželnozbor­ skih aktov v deželnovicedomskem arhivu se epidemija v dežel- nozborskih spisih kranjskega deželnega zbora iz leta 1631 v Vicedomskem arhivu ne omenja (SI AS 1, Vic., šk. 381, Re­ gistraturs Haubtbuch, fol. 361), seveda bodo to lahko potrdile ali ovrgle šele nadaljnje raziskave primarnega gradiva. 15 Smole, Vicedomski urad, zv. 6. 16 Poleg najpogostejše besede infection registraturni protokol št. 15 kužno epidemijo leta 1631 označuje z besedami pest (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r), seuh 473 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 rablja za označevanje proučevane bolezni, prevajam z besedno zvezo »kužna epidemija«. 17 Zgodovinski kontekst Na Kranjsko je pandemija leta 1631 pljuskni- la po kratkem, zgolj štiriletnem premoru, čeprav je za razliko od prejšnjega epidemičnega vala, ki je med letoma 1623 in 1627 zajel zlasti Gorenjsko in Dolenjsko, 18 prizadela le južne in zahodne obronke dežele, in sicer Loški Potok, Loško dolino, Bistriško, Kras in deloma morda tudi Vipavsko dolino. Poleg tega je obravnavani epidemični val leta 1631 napočil ravno v času, ko je katoliški deželni knez cesar Ferdi- nand II. utrdil svojo dokončno zmago v desetletja trajajočem politično-konfesionalnem konfliktu s pre- težno protestantskim plemstvom. To je bilo namreč tri leta poprej, 1. avgusta 1628, dokončno postavljeno pred izbiro spreobrnjenja v katoliško veroizpoved ali izselitve iz habsburških dednih dežel cesarstva. 19 Poleg tega so se, tik preden je epidemični val z za- hoda in juga pljusknil preko kranjskih meja, v deželi zgodili trije pomembni dogodki, in sicer je najprej na poti iz Trsta na Dunaj na začetku leta 1631 sko- zi Kranjsko potovala španska infantinja Marija Ana, (bodoča) soproga cesarjevega sina in naslednika, te- daj ogrskega kralja Ferdinanda III., ki je bila dele- žna slovesnega sprejema v deželni prestolnici; 20 nato je junija Janez Ulrik vojvoda Krumlovški in knez Eggenberg kot komisar v imenu bodočega deželne- ga kneza, omenjenega Ferdinanda III., sprejel dedno poklonitev kranjskih deželnih stanov, 21 deželni zbor (prav tam, fol. 57r), abscheüh (prav tam, fol. 58r) in z besedno zvezo der laidige abscheüh der infection (prav tam, fol. 66r). 17 V zgornji opombi našteti termini bi namreč poleg »prave kuge« lahko označevali še vsaj deset drugih bolezni. O tem gl. Travner, Kuga, str. 7–16; Zupanič Slavec, Epidemije, str. 202; Golec, Kužne epidemije (2022), str. 42. V starejši litera- turi sicer naletimo na podatek, da je šlo pri kužni epidemiji leta 1631 za bubonsko kugo, gl. Cossàr, L'epidemia. 18 Gl. Golec, Kužne epidemije (2001), str. 25, 37–40; isti, Kužne epidemije (2022), str. 42, 43, 54–57; Kočevar, Kužna epide- mija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. 19 Cesar Ferdinand II. je protestantizem tudi med družbeno elito notranjeavstrijskih dednih dežel dokončno prepovedal s patentom o spreobrnjenju ali izselitvi, gl. SI AS 1097, Zbir- ka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110 (Gradec, 1. avgust 1628). Gl. kritično objavo Kočevar, Patent cesarja Fer- dinanda II. 20 Potovanje španske infantinje po Kranjskem je zelo zanimiva zgodovinska epizoda, ki bi v prihodnosti zaslužila več pozor- nosti zgodovinopisja. Potovanje v zimskih mesecih je namreč terjalo veliko naporov (Dimitz, Geschichte, III. Theil, str. 406; Kočevar, Vojvodina, str. 389–398), ki jih je kronalo streljanje z možnarji za sproženje snežnih plazov na Vršiču itd. (Tschaik- ner, Eine winterliche Reise, str. 278–280). Enako velja za prisotnost visoke gostje v Ljubljani, ki je bila tam slovesno sprejeta, kot je opisal Valvasor, Die Ehre, XV, str. 591–593. Dimitz, Geschichte, III. Theil, str. 464, navaja, da so ljubljan - ski jezuiti za špansko infantinjo v svojem kolegiju uprizorili komedijo Lepa Rahela, na koncu katere je Paris visoki gostji izročil zlato jabolko kot priznanje njeni lepoti. 21 Kočevar, Dedna poklonitev, str. 226–230. pa je nekaj dni pozneje odobril še nesorazmerno vi- sok delež dvornih in vojnih dolgov, ki so jih tega leta prevzele notranjeavstrijske dežele. 22 Odjek velike pandemije iz Italije življenja v osred- njih predelih Kranjske leta 1631 torej ni zmotil. Lud- vik Schönleben v Kranjski kroniki kuge med letoma 1629 in 1634 ne omenja, 23 pač pa leta 1629 poroča o veliki draginji v Ljubljani, 24 ki ji je sledila »vročična bolezen«. 25 Tudi Valvasor ob obravnavani epidemiji zapiše le, da je tega leta »grabežljiva kužna bolezen« na Krasu in v Loškem Potoku umorila veliko ljudi. 26 Precej drugačne kot v notranjosti Kranjske so bile razmere v Istri, ki je tedaj doživela zadnjo veliko epi- demijo kuge. Ta je zajela zlasti najpomembnejše pri- staniške kraje ob obalah celotnega polotoka. 27 Bene- ški Koper, denimo, naj bi med septembrom 1630 in novembrom 1631 izgubil več kot tisoč devetsto ljudi, epidemija pa naj bi močno prizadela tudi polovico koprskega okoliša. 28 Glede kužne epidemije, ki je od poletja 1631 dalje pestila južne in jugozahodne predele Kranjske, so že sodobniki, ki so z nekoliko časovne distance urejali naš glavni vir, registraturni protokol št. 15, ugotovi- li njena glavna žarišča v deželi, in sicer nas indeks protokola na notice o »infekciji« leta 1631 usmerja po naslednjih kategorijah: »za infekcijo na področju Loža in Šteberka«, 29 »za infekcijo na področju Zabič in Podgraj«, »za infekcijo v Istri in na Krasu«. 30 V 22 SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 543v– –545v. O tem gl. Vilfan, Pravna zgodovina, str. 318, 322; Košir, Stanovska uprava, str. 76, 101; Kočevar, Vojvodina, str. 503–506. 23 SI ZAL LJU 346, Rokopisni elaborati 26, Schönleben – Dolničarjeva kronika, fol. 262r–264r. 24 SI ZAL LJU 346, Rokopisni elaborati 26, Schönleben – Dolničarjeva kronika, fol. 262r. Prim. razmere na Štajerskem, kjer so se cene žita leta 1631 umirile, gl. Peinlich, Geschichte, Bd. 1, str. 478. 25 Ist hierauf ein hizige krankheit entstanden, das zu Laybach vill starckhe burger daran todts für worden (SI ZAL LJU 346, Ro- kopisni elaborati 26, Schönleben – Dolničarjeva kronika, fol. 262r). 26 Aber eine noch abſcheulichere Grab­Betterinn/ ſtellte ſich Anno 1631/ ein/ am Karſt und im Laaſer Bodem [sic!]; nemlich die grifftige Peſt­Seuche/ welche daſelbſt manchen Menſchen umbra­ chte (Valvasor, Die Ehre, XV, str. 591). 27 Schiavuzzi, Le epidemie, str. 442–446; Bertoša, La peste, str. 152–153; Travner, Kuga, str. 103-104; Ivetic, La peste (non vidi). 28 Schiavuzzi, Le epidemie, str. 442; Cherini, La peste, str. 3–6; Cossàr, L'epidemia; Bratož, Človek v primežu, str. 275–282; ista, Kuga. Kramar, Epidemije, str. 100, navaja, da naj bi kuga v Kopru trajala do oktobra 1632; Bertoša, La peste, str. 152, pa, da je leta 1632 v Kopru prišlo do zadnjega ponovnega izbruha epidemije. O zadnjem, a nemara najhujšem izbru- hu kuge v Istri priča tudi latinski grafit v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, in sicer v glavni apsidi, na oblačilu apostola Petra (Zadnikar, Hrastovlje, str. 72). 29 Šteberk je današnji Podšteberk, del Lipsenja. 30 Indeks navaja: Per laaserische und stegbergerische infection fol. 10, 45, 57, 58, 59, 61, 63, 68, 140; Per sabitschiscische und po[d]graische infection fol. 59, 63; Infection fol. 59, 66, 732, 735 in Per ysterreich­ und carsterische infection fol. 59, 761 (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, Index, lit. I). Pri 474 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 tej razpravi se posvečam epidemiološkemu žarišču na področju Zabič in Podgraj v zgornji dolini reke Reke, 31 na katerega se neposredno nanašajo le tri za- beležke v protokolu, vendar je bila kužna epidemi- ja leta 1631 tako na Bistriškem kot v njenih drugih dveh žariščih do zdaj v slepi pegi zgodovinopisja. Zgornja dolina Reke je pripadala župniji sv. Petra in Pavla v Trnovem, 32 ki je spadala v tržaško škofijo, 33 njeni patroni pa so bili Habsburžani. 34 Žal ne vemo, kdo je bil leta 1631 trnovski župnik. Bilčeva Kronika za čas med letoma 1401 in 1686 navaja le dve imeni, in sicer Petra Adamiča in Gregorja Franka, vendar čas njunega župnikovanja ni znan. 35 Nekaj podatkov o tem ponuja vicedomsko gradivo, in sicer da je leta 1659 preminil trnovski župnik Peter Abramic, 36 ki je verjetno istoveten s Petrom Adamičem, omenjenim pri Bilcu. Tega je nasledil Gregor Frank, ki je verjet- no preminil leta 1678. 37 Vprašanje, kdo je trnovsko župnijo vodil leta 1631, ostaja odprto, čeprav vemo, da je cesar Ferdinand II. trnovsko župnijo leta 1627 podelil Avguštinu Haysu, 38 že naslednje leto pa se je zanjo potegoval Janez Sandalič. 39 Preden se posvetimo rekonstrukciji dogajanja, kaže izpostaviti, da bi se stanovski protiepidemiolo- ški ukrepi lahko ravnali po infekcijskem redu, ki ga je leta 1625 v jeku predhodnega epidemičnega vala objavil notranjeavstrijski guverner, že omenjeni knez Eggenberg. 40 Odločitve stanovskih organov iz Ljub- ljane, ki so se jim nemara pridružile deželnoknežje odredbe, so na terenu izvajali posamezni plemiči, čla- tem je treba opozoriti, da v indeksu niso navedene vse omem- be kužne epidemije v protokolu. 31 Za geografski opis obravnavanega območja gl. Kranjc, Reka, str. 161–162. 32 Höfler, Gradivo, Primorska, str. 106–111; Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 737–739; Smole, Vicedomski urad, zv. 6, str. 177–184, 189–202. 33 Höfler, Gradivo, Primorska, str. 107; Valvasor, Die Ehre, VIII, str. 737. 34 Bilc, Kronika, str. 23; prim. Höfler, Gradivo, Primorska, str. 107. 35 Bilc, Kronika, str. 17, 127. 36 Smole, Vicedomski urad, zv. 6, str. 190, navaja popis njegove zapuščine z dne 2. septembra 1659. 37 Smole, Vicedomski urad, zv. 6, str. 190, navaja popis njegove zapuščine z dne 22. februarja 1678. 38 Smole, Vicedomski urad, zv. 6, str. 178, 189. 39 Prav tam, str. 189–190. 40 Infekcijski red je datiran v Gradcu 21. avgusta 1625. Tiska- na različica vsebuje še Eggenbergov Publications­Patent s 26. avgusta 1625. Tiskani izvod gl. SI AS 1079, Zbirka normalij 1513–1951, šk. 28, Zdravstveni predpisi 1625–1886, št. 1. In- fectionsordnung 1625. Dva poznejša prepisa: SI AS 2, Stan. I., šk. 935, Sammlung von Verordnungen, [brez paginacije] (21. avgust 1625); šk. 936, Landesfürstliche generalia, fol. 166r–195r. Kužni red je bil leta 1691 ponatisnjen v Ljublja- ni: Infections­Ordnung, anno M. DC. XXV. , dva izvoda hrani NUK, R II 4910; GS II 4910/d1. Transkripcijo patenta je leta 1846 objavil Macher, Handbuch, Erster Band, str. 18–31, op. 1. O tem: Peinlich, Geschichte, I. Bd., str. 240–243, 471–472, op. 2. O infekcijskih redih na področju habsburških dednih dežel gl. Travner, Kuga, str. 39–48; Glaser, Kuga v dobi, str. 204, 209–210; Flamm, Die ersten Infektions­ oder Pest­Ord­ nungen. ni stanovske korporacije. Glavni vir raziskave toza- devno navaja več oseb, izmed katerih kaže predstaviti zlasti Janeza Ferdinanda grofa Porcio (1605–1665), lastnika posestva Prem ter poznejšega vzgojitelja ce- sarja Leopolda I. in prvega kneza iz svoje družine, 41 ki je med kužno epidemijo leta 1631 odigral po- membno vlogo pri koordiniranju stanovskih ukrepov na terenu. Na področju zgornje doline reke Reke registra- turni protokol pogosto omenja Jurija pl. Stemberga ali Steinberga in Emanuela De Finija ali Defini- ja. Ob izbruhu epidemije je imel prvi v fevdu grad Gotnik pri Zabičah, ki je leta 1633 prešel v last De Finija. 42 Stemberg je okrog leta 1620 zgradil dvorec Kalec pri Zagorju, ki se je v slovensko zgodovino zapisal zlasti pod poznejšimi lastniki Vilharji. 43 Iz Benetk izvirajoči plemič De Fini je bil od leta 1629 lastnik polovice gospostva Jablanica, kjer si je zgradil nov nižinski dvorec. Desno okno nad glavnim por- 41 Gl. razpravo Igorja Gardelina v tej številki Kronike. 42 Sapač, Grajske stavbe, III, zv. 3, str. 16; Smole, Graščine, str. 35, 163. 43 Sapač, Grajske stavbe, III, zv. 3, str. 52–60; Smole, Graščine, str. 313. »Doktor kljunač«, običajni spremljevalec kužnih epidemij v Evropi 17. in 18. stoletja (Paul Fürst: Der Doctor Schnabel von Rom, ok. 1656; Koblar, O človeški kugi, str. 41–42; Wikimedia Commons). 475 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 talom propadajoče zgradbe ima na prekladi vklesano letnico 1631. 44 Na področju deželskega sodišča Lož pa je med obravnavano epidemijo pomembno vlogo odigral vicedomski tajnik 45 in sodni gospod Rafael Coraduzzi. 46 Kronološki potek širjenja kužne epidemije na Kranjskem leta 1631 V nadaljevanju je na podlagi notic o prejeti in odposlani pošti kranjskih deželnih stanov v regi- straturnem protokolu št. 15 (1630–1645) predstav- ljen kronološki pregled širjenja kužne epidemije na Kranjskem. Poleg tega so protiepidemiološki ukrepi, ki so jih deželni stanovi na dveh zasedanjih svojih or- ganov v Ljubljani sprejeli junija in julija 1631, pred- stavljeni na podlagi deželnozborskega protokola št. 15 (1622–1633). Kot je bilo omenjeno že v uvodu pri komentarju k obravnavanim virom, ne moremo zagotoviti, da naši viri podajajo celotno sliko obrav- navanega epidemičnega vala, lahko pa z veliko verjet- nostjo sklepamo, da vsebujejo vsaj ključne podatke o njem. Prvi podatek o nevarnosti kužne epidemije, ki se je z ozemlja Beneške republike bližala mejam Svete- ga rimskega cesarstva in vojvodine Kranjske, v regi- straturnem protokolu zasledimo že na začetku leta 1630, januarja je namreč vpisan »patent, ki prepo- veduje sleherno trgovanje z Benečani zaradi kužne epidemije, ki se tam širi«, 47 vendar je notica prečr- tana, kar bi lahko pomenilo, da je bil ob naknadnem sestavljanju protokola omenjeni patent sprva napač- no vpisan, saj se z zabeležko enake vsebine ponovno srečamo marca 1630. 48 Ker marčni vpis ni prečrtan, lahko sklepamo, da so kranjski deželni stanovi tedaj z zahoda bližajočo se epidemijo prvič dojeli kot po- tencialno grožnjo za svojo deželo. Patent, katerega izdajatelj ni naveden, je bil nato objavljen še dvakrat, in sicer marca in avgusta 1631. 49 Sodeč po vpisih v registraturnem protokolu so prvo polovico leta 1630 pomembno zaznamovali osmanski napadi na Vojno krajino, od avgusta dalje pa so poslovanje deželnih stanov pomembno zazna- movale priprave na sprejem španske infantinje Mari- je Ane, 50 ki je v kranjskem glavnem mestu bivala med 5. in 8. februarjem 1631. 51 Marca je cesar Ferdinand 44 Sapač, Grajske stavbe, III, zv. 3, str. 30–31, 42, 46, 49. O Jabla- nici gl. tudi Smole, Graščine, str. 194. 45 Smole, Vicedomski urad, 2. zv., str. 414. 46 O posestih Rafaela Coraduzzija na Kranjskem (Koča vas, Mirna, Orehek) gl. Smole, Graščine, str. 224, 295, 332. 47 Patent darinen alle und jede commercia mit den Venedigischen wegen der eingerissenen infection eingestelt worden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 2r). 48 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 10v. 49 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 45r, 58v. 50 Vpise za leto 1630 gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturs- protokoll 15, fol. 1r–34v. 51 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 41r; II. začetek kranjskega deželnega zbora, določen za 28. april, 52 prestavil na nedoločen termin, nakar je bil po enem letu ponovno objavljen že omenjen patent o prepovedi vsakršnega trgovanja z Beneško republi- ko zaradi tamkajšnje »infekcije«. 53 Enoletni premor omemb epidemije bi nemara lahko kazal na uspeh protiepidemioloških ukrepov ali na počasno širjenje bolezni, saj je ta že od septembra 1630 pestila bližnji Koper. 54 Pomlad 1631 je minila v znamenju priprav na dedno poklonitev, ki jo je, kot rečeno, po svojem ko- misarju vojvodi Krumlovškem in knezu Eggenber- gu vivente predecessore sprejel bodoči deželni knez Ferdinand III. Poklonitev kranjskih deželnih stanov je potekala na Ljubljanskem gradu, najverjetneje 4. junija 1631. 55 Kranjski deželni zbor, ki je naposled začel zasedati 30. maja, 56 pa je nekaj dni pozneje, na svoji šesti seji, 9. junija odobril nesorazmerno visok, 800.000 goldinarjev težak delež dvornih in vojnih dolgov, 57 s čimer je tridesetletna vojna potrkala na kranjski erar. 58 Junija je v registraturnem protokolu vpisana tudi cesarska resolucija, naj se izseljenim ne- katoliškim plemičem kapitala, ki ga imajo na Kranj- skem, do nadaljnje cesarske odredbe ne daje več izven dežele. 59 Kranjski deželni zbor je medtem nadaljeval z zasedanji. Deželni upravitelj in hkrati deželni mar- šal Ditrih grof Auersperg (1578–1634) 60 in deželni vicedom Oktavij baron Panizoll sta dvanajsto sejo, 10. julija 1631, 61 začela s svarilom pred nevarnostjo, kranjskim mejam se je z Beneškega namreč približe- vala »neprijetna kužna epidemija«. Obstajala je tudi bojazen, da bo »infekcija« zajela in zadržala tovore, ki so šli na Beneško po sol. Zato sta Auersperg in Panizoll predlagala, da bi se med pogajanji o soli s Tržačani dogovarjali še z Beneško republiko, če se s prvimi ne bi mogli pogoditi za ugodno ceno. Do- dala sta še, da gre za opravljanje te naloge odposlati Valvasor, Die Ehre, XV, str. 591; Dimitz, Geschichte, III. Theil, str. 406, 464; Kočevar, Vojvodina, str. 389–398. 52 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 45r. 53 Prav tam. 54 Gl. op. 28. 55 Kočevar, Dedna poklonitev, str. 224–230, 231. 56 SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 532r. O tem gl. Kočevar, Vojvodina, str. 484–486. 57 SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 543v– –545v. O tem gl. Kočevar, Vojvodina, str. 503–506. 58 O tridesetletni vojni gl. Grdina, V blodnjakih. 59 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 52r. O tem gl. Valvasor, Die Ehre, VII, 470; Kočevar, Generalni mandat, str. 92. 60 Gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 227–228, 421. 61 Dvanajsta seja, 10. julija 1631, je tudi zadnja deželnozborska seja, vpisana v deželnozborskem protokolu za to leto. Kljub temu obstajajo indici, da bi deželni zbor lahko zasedal še tudi potem, gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 351 (fasc. 236), Landtagsacta de anno 1631, No. 5, Credentzschreiben zu reassuirung des 1631ten landtags). Pogajanja med stanovi in vladarjem o od- plačevanju prevzetih dolgov so se nadaljevala še v naslednje leto. 476 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 Janeza Ferdinanda grofa Porcio in »gospoda Baio«, vikarja iz Gradišča ob Soči. 62 Člani kranjskih stanov, zbrani na deželnem zboru, 63 so nato sklenili grofa Porcio prositi, naj se skupaj z vikarjem Gradišča ob Soči gospodom Baio poda v Trst in se tam sporazume za ugodno pogodbo o soli. Če Tržačani ne bi pristali na pravičen dogovor, naj sklene »interno pogodbo« samo z Beneško repu- bliko in pri tem izpusti sicer pristojnega pokrajinske- ga namestnika v Kopru. 64 Sklep deželnozborskega zasedanja je pomemben, ker se zdi, da je pogajanja o soli nato prekinil izbruh kužne epidemije. Kranjski komisarji, ki so se v Benetkah pogajali o trgovini s soljo, se v registraturnem protokolu namreč pojavlja- jo od junija do decembra 1632, 65 Janez Ferdinand grof Porcia pa je pomembno vlogo odigral med samo kužno epidemijo na Kranjskem jeseni 1631. Dober teden po zadnji deželnozborski seji, 18. julija 1631, so se predstavniki stanovskih kurij 66 se- šli na posebnem sestanku, t. i. »konferenci vseh šti- rih stanov«, 67 v hiši grofa Auersperga v Ljubljani. 68 Deželni upravitelj Ditrih grof Auersperg je zbranim najprej poročal o poteku pogajanj grofa Porcie in doktorja Baie s Tržačani o soli, 69 nakar je opomnil, da grof Porcia zahteva, naj zaradi širjenja kužne epi- demije vse prelaze zavarujejo s po dvajset ali več ose- bami. 70 Stanovi so izrazili zaupanje v grofa Porcio in 62 Povzeto po izvirniku: Den 10. july vormittag. Hat herr lanndts­ verwalter und herr lanndtsvizdomb dennen löb[lichen] ständen proponiert, das die laidige infection sich von dem Venedigischen, disen confinen nachet und zubefürchten, das die umb saalz gehen­ de sämber sich vergehen und dieselbe vertragen möchten. Damit dan soliches unhail abgewendet, hüelten sye für rathsamb, das man erstens mit Triest und zum fall sie nit zu einem billichen pretio zubewegen, mit der signoria di Venetia interim tractiern solle. Zu verrichtung soliches werkhs erachten sye herrn Johann Ferdinanden grauen von Portia und herrn Baio abzufertigen (SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 551v). 63 Poleg Auersperga in Panizolla so bili prisotni še: kostanjevi- ški opat Rupert Eckart, vitez nemškega viteškega reda Rajn- preht baron Händel, bistriški prior Pavel Waysot, Jurij Gusič, stolni dekan Kheysell, Janez Ferdinand grof Porcia, stolni prošt Adam Sontner, Jurij Baltazar baron Kacijaner, Henrik baron Paradeiser, Jernej Valvasor, Bernardin baron Moscon, Janez Jurij Posarell in ljubljanski župan Jurij Vidič (SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 551v–552r). 64 SI AS 2, Sant. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 552r. 65 Gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 85v–99v. 66 Srečanja so se udeležili: deželni maršal grof Auersperg, dežel- ni vicedom Oktavij baron Panizoll, komtur nemškega vite- škega reda Rajnpreht baron Händel, ki je predstavljal prelate, Jurij Gusič, Janez Jurij Posarell iz vrst vitezov in oprod ter ljubljanski župan Jurij Vidič in mestni sodnik Janez Cornian, ki sta zastopala četrto kurijo deželnoknežjih mest (SI AS 2, Stan. I., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 15, § 45). 67 Ker deželnozborski protokol ne navaja, za srečanje katerega stanovskega organa je pravzaprav šlo, se držim Perizhoffer- jevega poimenovanja conferenz von allen vier ständen (SI AS 2, Stan. I., šk. 937, Carnioliae Pragmatica, Pars I., Prot. 15, § 45). 68 SI AS 2, Stan. I, šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 553r. 69 Prav tam, fol. 553r–553v. 70 Item proponiern ihr gnaden, das herr graff von Portia, für sich und an statt der andern confinanten, begert, das der eingerissenen sklenili, naj vpokliče 10. in 12. ter po potrebi še več mož deželne vojske, 71 ga prosili, naj to pridno nadzi- ra, ter mu obljubili, da bodo nastale stroške v bodoče nadoknadili pri davkih. 72 Med protiepidemiološke ukrepe, ki jih je spreje- la »stanovska konferenca«, lahko uvrstimo še sklep predstavnikov stanovskih kurij, da bodo gospodu Rafaelu Coraduzziju pisali, naj prekine tedenski sejem v Grahovem. 73 Zadnji sklep konference, naj se mandate, ki so bili pred kratkim poslani sodnim gospodom, dopolni z določilom, da nikomur ni do- voljeno jamčiti za Benečane, naj bo kdorsibodi, 74 pa odpira več vprašanj. Ne vemo namreč, ali se nanaša na patent, izstavljen marca 1630 in 1631, o prepovedi trgovanja z Benečani zastran kužne epidemije, ki je tam razsajala, ali gre za še enega v vrsti ukrepov za omejitev pravnih ingerenc Republike sv. Marka nad cerkvenimi in svetnimi podložniki Habsburžanov v notranjeavstrijskih deželah. 75 Avgusta 1631 se po štirimesečnem premoru vesti o kužni epidemiji ponovno pojavijo tudi v registra- turnem protokolu; »infekcija« je tedaj nemudoma postala glavna tema stanovske korespondence, ki ji je tega meseca posvečenih kar 26 zabeležk. Prvo žarišče epidemije na Kranjskem je bil očitno Loški Potok; Janez Ludvik Benkovič 76 je deželne stanove namreč obvestil, da se je »nesrečna infekcija« razširila na treh krajih prizadetega območja. 77 Nato je stanove infection halben, die pass mit 20 oder mehr persohnen verhüett werden sollen, dann dits die grösse noth erfordren thet (SI AS 2, Stan. I, šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 553v). 71 Kmečki poziv pešcev, gl. Simoniti, Vojaška organizacija, str. 91–111. 72 Ist geschlossen. Herrn graffen von Portia zu schreiben, das ein er[same] lanndt[schaft] so weit in sein persohn das verthrauen sezen, und ime herrn haimbstellen wolle, damit er 10., 12. oder mehr persohnen auf nemben und die confinen also besezen solle, auf das die gefahr müglichist verhüett werde. Ein ersambe landt­ schafft wolle demselben die spessa, so dits fahls aufgehen möchte, khünfftig an der steuer guetmachen und die inspection darüber fleissig zuhalten, gebetten haben (SI AS 2, Stan. I, šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 553v–554r). 73 Herr Coraduzi mit ernst zuschreiben, damit er alßbalden den wochen markht zu Grachauia der infection halben einstelle (SI AS 2, Stan. I, šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 554r). Gra- hovo pri Cerknici se v nemščini sicer imenuje Grachaw, naš vir pa govori o kraju Grachauia, a ker je imel Coraduzzi pose- sti v teh krajih, lahko s precejšnjo mero verjetnosti sklepamo, da gre res za Grahovo. 74 Die jüngst abganngenen mandata, an die gerichtsherrn, sollen renoviert, das niemandts, wer der seye, mit dennen Venetianern zu prae[s]tieiren, nit solle verstatten werden (SI AS 2, Stan. I, šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 554v). 75 Gl. tozadevni ukaz nadvojvode Ferdinanda iz leta 1609 (SI AS 2, Stan. I, šk. 935, Sammlung von Verordnungen, [brez paginacije] (Gradec, 3. januar 1609)). Poleg epidemioloških zadev je stanovska konferenca 18. julija 1631 razpravljala o pošiljanju streliva v Vojno krajino, gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 889, Landtagsprotokoll 15, fol. 554r. 76 Neidentificiran. 77 Hans Ludwich Wenkhouitsch avisiert, daß die laidige infection in Laaser Poden an dreyen undterschidlichen orthen eingerissen habe (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 57r). 477 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 o sumljivem primeru epidemije v Trstu obvestil tam- kajšnji glavar Benevent baron Petazzi. 78 Zabeležen je tudi ukaz neimenovanega izdajatelja za sodnega go- spoda v Ložu Rafaela Coraduzzija, naj vzdržuje svoje uboge okužene podrejene. Stanovski poverjeniki so mu obljubili, da mu bodo poslali nekaj izkušenih oseb z zdravili. 79 Sledilo je poročilo, da v Loškem Potoku vsak dan umre katera od okuženih oseb, 80 na možnost širje- nja epidemije pa kaže notica o domnevno cesarjevem ukazu, naj zemljiška gospostva in deželska sodišča pod grožnjo izgube cesarske milosti svojim okuženim podložnikom brez zavračanja nudijo življenjske po- trebščine. 81 Nato je Janez Ferdinand grof Porcia sta- novom poročal o pojemanju »gnusobe« ter da je pre- jel ukaz gospodoma ( Juriju) Stembergu in Emanuelu De Finiju, ki svojim okuženim podrejenim že nudita potrebno, in dodal, da iz Trsta ni slišati ničesar. 82 Žal notica z izjemo Trsta ne navaja imen krajev, za katere je grof Porcia poročal o pojemanju epidemije. Iz Ljubljane so nato o kužni epidemiji, razširjeni v Loškem Potoku, pisali grofu Porcii in mu naročili, naj nudi ustrezno podporo sodnemu gospodu Rafae- lu Coraduzziju. 83 Na širjenje epidemije iz Loškega Potoka proti severozahodu pa kaže naslednji dopis, namenjen pravkar omenjenemu gospodu Coraduz- ziju, o »neprijetni infekciji«, ki se je razširila v vas Podlož v Loški dolini. 84 Sledita zabeležki, ki se na- našata na protiepidemiološke ukrepe na ravni celotne dežele, ponovno sta namreč zavedena že trikrat ome- njeni patent o prepovedi trgovanja z Benečani 85 ter 78 Herr Benvenutto [sic!] Petäz freyherr haubtmann zu Triest re­ ferirt, waß für ein verdähtiger fahl einer leidigen seuh diser tagen zu Triest in deß Donato Martena behausung fürgangen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 57r). 79 Herren Raphaeli Coraduz wierd die undterhaltung denen arm­ ben ihme undtergebenen inficierten zugeben anbefohlen. Sein auch die herrn verordenten in werkh ein erfahrne persohnen mit medicamentis hinundter zuschikhen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 57r). 80 Tag jedlein der jenigen pershonen so an der infection in Laaser Poden gestorben (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursproto- koll 15, fol. 57v). 81 Die grundherschaften und landgerichts herren sollen bey verlie­ hrung khay[serlichen] gnad ihren inficirten unterthanen die not­ turft des leibs unwaigerlich raichen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58r). 82 Herr graf von Portia referirt die abnembung des abscheühs, wie auch den empfah der befelch an herrn Stembergen und Emanuel de Fini, welicher seinen undtergebenen inficirten alberaith die notturft raihe. Von Triest ist nichts zu hören etc. (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58r). 83 An herren Johan Ferdinanden grafen von Portia, wegen der in Laaser Poden eingerissenen laidigen infection, herr Raphael Co­ raduzi, alß g[e]richts inhaberen guette assistenz zu laisten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v). 84 An herrn Raphael Coraduzi alß landtgerichts inhabern der her­ schaft Laaß, wegen der in dorf Podlaß eingerissenen laidigen in­ fection (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v). 85 Patent darinen alle und jede handlungen mit den Venedigischen eingestelt worden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturspro- tokoll 15, fol. 58v). »instrukcija in patent« za doktorja Andreja Ludvika Bezjaka 86 in ljubljanskega »sanitetnega nadzornika« (provisor sanitatis) 87 Melhiorja Štoka (Stokh). 88 Za razliko od obdobja kužne epidemije med le- toma 1623 in 1627 v zapisih o »infekciji« leta 1631 v registraturnem protokolu ne najdemo nobene nepo- sredne omembe »izolacije« okuženih krajev v deželi ali »infekcijskih zapor«, 89 vendar lahko na podlagi več omemb »zastraženja« (verwachtung) in vojakov z veliko gotovostjo sklepamo, da je šlo za isti proti- epidemiološki ukrep. Poleg zgoraj že omenjene dva- najste seje deželnega zbora, 10. julija, ki je sklenila zapreti zunanje meje, se avgusta srečamo z jasnimi znaki, da je po vdoru epidemije v deželo prišlo tudi do izolacije posameznih naselij na Kranjskem, in si- cer takšen sklep omogoča prvo od treh pisem Janeza Ferdinanda grofa Porcie, ki jih kot naslednja omenja protokol. V prvem dopisu je grof stanovom poročal, da so nekatere vasi »v največji ogroženosti« ter da jih je na mnogih mestih že oskrbel s stražami. 90 Pismo sicer ne navaja, katere vasi naj bi bile ogrožene, vendar lah- ko sklepamo, da se je grofov dopis nanašal na Loški Potok ali Loško dolino. Nekaj odprtih vprašanj pu- šča tudi njegovo drugo pismo; Porcia je v njem med drugim poročal, da je v Trstu umrl okuženi mornar in da so zdravniku, ki mu je nudil pomoč, izolirali hišo. Težave z interpretacijo nastopijo, ko grof navaja, da njegovega pisma niso želeli sprejeti na Vrhniki. Ob tem se poraja vprašanje, ali je s »pismom« dejansko mišljen fede 91 ali se drugi del pisma sploh ne nanaša 86 Doktor medicine Andrej Ludvik Bezjak ali Vezjak se je poja- vil že med epidemičnim valom v letih 1623 in 1627, gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Registratursprotokoll 14, fol. 410r, 411r. O tem gl. Kočevar, Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. 87 V Beneški republiki je bila funkcija proveditori della sanità (Cossàr, L'epidemia, str. 188, op. 17). Janez Kramar, Epide- mije, str. 102, to prevaja kot »sanitetni providurji«. 88 Instruction und patent auf doctorem Andre Ludwig Wesiakhen und den Laybaherischen provisorem sanitatis Melchiorn Stokhen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v). 89 Obravnavani vir kraje, »izolirane« zaradi epidemije med leto- ma 1623 in 1627, običajno označi s pridevnikom bandisiert, gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Registratursprotokoll 14, fol. 271r, 274v, 275v, 344v, srečamo se tudi z besedo infections­ spörr (prav tam, fol. 271r). O tem gl. Kočevar, Kužna epide- mija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. 90 Johan Ferdinandt grave von Portia relationiert etlichen dörfer högsten gefahr, auch wie dieselben an undterschidlichen orthen wol mit wahten versehen sein. Bittet beynebens herrn Coraduzi seinen begehren nicht statt zu thuen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v). 91 Fede ali fedi je bilo potrdilo ali spričevalo, ki so ga potujočim ljudem izdale lokalne oblasti in je bilo potrebno za vstop v mesto. Po uvodoma omenjenem infekcijskem redu iz leta 1625 je moral fede izkazovati, da potujoči prihaja iz krajev, kjer 6 tednov nihče ni umrl zaradi kuge, ter vsebovati podatke o njegovem stanu, fizionomiji, postavi, laseh in morebitnih znamenjih (SI AS 2, Stan. I., šk. 935, Sammlung von Verord- nungen, [brez paginacije] (21. avgust 1625), [brez paginaci- je]; o tem gl. Flamm, Die ersten, str. 18 (op. 3), 56; Gruden, Zgodovina, str. 1078; Bratož, Kuga in prestopki, str. 717). 478 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 na epidemijo. Ob koncu je grof v Ljubljano prosil še za 30 funtov smodnika in prav toliko svinca. 92 Vsebine tretjega pisma grofa Porcie protokol ne povzema, temveč navaja, da je šlo za njegovo poročilo o epidemiji. 93 Žal je skopa tudi naslednja notica, ki med drugim omenja poročilo o zdravih in okuženih vaseh v Loškem Potoku in [loškem] deželskem so- dišču. 94 Sledita omembi dveh poročil že omenjenih doktorja Andreja Ludvika Bezjaka in »sanitetnega nadzornika« Melhiorja Štoka. V prvem naj bi gospo- da poročala o svojem delu in zahtevala, naj jima za pomoč na teren pošljejo dobrega padarja. 95 Čeprav notica o prvem poročilu ne navaja, kje sta se njego- va avtorja mudila, lahko na podlagi drugega poro- čila »o kugi v Loškem Potoku« z veliko gotovostjo sklepamo, da sta se doktor in »sanitetni nadzornik« zadrževala prav tam. 96 Žal notici ne vsebujeta drugih podatkov. Na območje Loškega Potoka in Loža se je po vsej verjetnosti nanašalo tudi naslednje pismo grofa Porcie, v katerem je zahteval, da gospod Coraduz- 92 Herr Johann Ferdinandt graue von Portia berichtet, das zu Tri­ est ein barcarol infectioniter [fol. 59r] gestorben und des medici, der ihm insi[s]tirt, sein hauß versperth worden, auch des herren grauen schreiben zu Oberlaybach nicht annemben wollen. Bittet umb einen 30 pfunt pulver und sovil pley (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v–59r). 93 Herr Johan Ferdinandt graue von Portia relation wegen der in­ fection (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r). 94 Relation der gessundten und inficierten dörfer im Laaser Po­ den und landgericht. Dabey ein verzaichnuß der dorfer und ein schreiben ahn herren de Fini (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Regis- tratursprotokoll 15, fol. 59r). 95 Doctor Andre Ludwig Wesiagkh und Melchior Stokh provisor sanitatis relationieren ihre ver[r]ichtung wegen der infection und begeren ein tauglichen pader (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Regi- stratursprotokoll 15, fol. 59r). 96 Relation doctoris Wesiakhen und Melchioren Stokhens de peste in Laaser Poden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r). zi vojakom nudi potreben proviant za stražo, dobro naj poskrbi tudi za to, da bodo stari in ubogi oku- ženi podložniki dobili dnevne potrebščine, pa tudi Tržačani, ki bi jim ob prekinitvi trgovine z zaledjem lahko grozilo pomanjkanje. 97 Grof je še velel, da je treba potujočim tovornikom popolnoma prepove- dati prehod, in nadaljeval, da bo pomoč za izvedbo teh ukazov nudil Martin pl. Palmburg (v virih tudi Pallenburg). 98 Stanovi so grofu Porcii sicer odgovori- li, vendar registraturni protokol vsebine stanovskega pisma žal ne povzema. 99 Poleg prvega žarišča epidemije v Loškem Potoku in Loški dolini naslednja vpisana cesarska odredba za ustrezen nadzor zaradi epidemije na Krasu, v Istri in Šteberku 100 kaže, da je nalezljiva bolezen deželne meje prečkala tudi na drugih mestih. V drugi po- lovici avgusta se kužna epidemija prvič neposredno omenja tudi na področju zgornje doline reke Reke. 97 Prekinitev trgovine z zaledjem je lahko za Trst v zgodnjem novem veku pomenila pomanjkanje živeža. Tako so se Trža- čani februarja 1623, ko je Kranjska zaradi kužne epidemije na Goriškem zaprla svoje zahodne meje, nemudoma prito- žili zaradi »zapore živil« (SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Regi- stratursprotokoll 14, fol. 261r). Podobno se je zgodilo med pripravami na dedno poklonitev Karlu VI. leta 1728. O tem gl. posebno razpravo v tej številki Kronike. 98 Herr Johan Ferdinandt grauen von Portia wölle herr Coraduz zur verwachtung und raichung nothwendigen proviant denen soldaten, auch alten, auch guette achtung geben damit denen arm­ ben inficierten undterthanen die taglihe notturft geraicht wierdt und denen von Triest, wie auch denen durchraisenden saumeren völlig der paaß abgeschlagen. Zu dem ende wirdt herr Merth von Pallenburg alle assistenz laisten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r). O Palmburgih gl. Smole, Graščine, str. 126, 218, 269, 564. 99 Abschrift von herrn Johann Ferdinanden graven von Portia an ihne abgangenen schreiben, die infection betreffent (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r). 100 Khay[serliche] verordnungen per guette aufsicht wegen der infec­ tion am Kharst und in Ysterreich, Laß und Stegberg (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r). Prva notica v registraturnem protokolu, ki neposredno omenja kužno epidemijo v Zabičah, Podgrajah in Kuteževem, avgust 1631 (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 479 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 Tozadevna notica v registraturnem protokolu se v prostem prevodu glasi: »Gospod Janez Ferdinand grof Porcia poroča, da torej kužna epidemija narašča v vasi Zabiče, ki je popolnoma zajeta, razširila se je tudi na so­ sednje vasi Podgraje in Kuteževo. Zato želi novega gro­ barja in ranocelnika skupaj s sposobnim pomočnikom, za nadzorovanje pa želi tudi 30 funtov smodnika in prav toliko svinca itd«. 101 Grof Porcia je nato poročal o težavah pri postav- ljanju straž, ki naj bi preprečile promet okuženih kra- jev z neokuženimi, in sicer je trdil, da dvanajst nano- vačenih vojakov ne bo zadostovalo. Poleg tega je imel težave z njihovim vzdrževanjem, zato se je za pomoč obrnil na kranjske deželne stanove in zemljiške go- spode. 102 Notica sicer ne vsebuje podatka o tem, kje so bile omenjene straže postavljene, vendar lahko na podlagi poznejših zaznamkov sklepamo, da je šlo za severni rob Loške doline. V popolnem nasprotju z zgoraj opisanimi razmerami na jugu Kranjske nasle- dnja notica omenja poročilo tržaškega glavarja Pe- tazzija, da v Trstu ni strahu pred »infekcijo«. 103 Epidemiološke razmere so bile drugod očitno po- polnoma drugačne kot v Trstu, v nadaljevanju namreč naletimo na podatek, da je moral Emanuel De Fini pod grožnjo kazni 1000 dukatov zagotoviti živež za svoje revne podrejene, ki so se okužili. 104 Vpogled v organiziranje zapor v času epidemije omogoča zabe- ležka, da si je Martin pl. Palmburg začel dopisovati z grofom Porcio glede zaščite prehodov in oskrbova- nja okuženih v prizadetih gospostvih s stvarmi, ki jih potrebujejo. 105 Navedeno je še eno poročilo doktorja Bezjaka in nadzornika Štoka o mestih, trgih in vaseh, ki jih je zajela kužna epidemija, skupaj z okuženimi in umrlimi osebami. 106 Žal tudi ta notica ne vsebuje 101 Herr Johan Ferdinand grave von Portia referirt, das die infecti­ on in dorf Sabitscha also zuniembt, das mit demselben ganz auß ist und nägste dörfer als Podgraia und Coteso ergreiffen worden. Deshalben begehrt ein zwen todtengraber und einen barbierer sambt einen tauglichen subiectu, zu der inspection begert auch ein 30 pfunt pulver und soviel pley etc. (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 102 Herr grave von Portia berichtet, das die 12 geworbene soldaten nicht erkhläkhlich, welichen, die weil er die undterhaltung zu ge­ ben, zu schwach, wolle inen die löb[liche] la[ndschaft] ander aber die g[e]richts und grundt herren beyspringen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 103 Herr Petazi zu Triest meldet, sey khain scheüh der infection ver­ handen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 104 Herr Emanuel de Fini solle g[e]wislichen bey pönen 1000 dt de­ nen armben ihme undtergebenen inficierten die notwendige pro­ fianthierung laisten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturs- protokoll 15, fol. 59v). 105 Herr Merth von Pallenburg wölle sich der mühewoltung und­ terfangen und mit den herren graven von Portia correspondie­ ren, damit die päas verhüettet und denen inficierten von denen grundtherschaften die notturft geraicht werde (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 106 Relation herrn Andre Ludwihen Wesiagkhens und herren Mel­ chior Stokhens der inficierten stätt, märkht und dorfer sambt de­ nen inficierten und verstorbenen persohnen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). konkretnih podatkov ne o krajih, ki jih je pestila ku- žna epidemija, ne o številu obolelih. Tudi zadnja avgustovska notica v registraturnem protokolu je posvečena kužni epidemiji, in sicer ome- nja odgovor grofa Porcie, kako naj se z dvanajstimi vojaki zastraži okužene kraje, kar se verjetno nanaša na severni rob Loške doline, in določilo, da je Trža- čanom do nadaljnje odredbe prepovedan prehod. Poleg tega zadnja avgustovska zabeležka omenja po- noven »resen« ukaz neznane vsebine, ki je bil poslan Emanuelu De Finiju. 107 Potemtakem se avgust 1631 kaže kot mesec, ko je kužna epidemija, potem ko se je bila deželnim mejam z zahoda približevala že vsaj od marca prejšnjega leta, naposled izbruhnila. Njeno prvo in glavno žarišče na Kranjskem je postal Loški Potok, od koder se je »infekcija« kmalu razširila še v Loško dolino, drugo pa je očitno nekoliko pozneje nastalo v zgornji dolini Reke. Septembra se število notic, posvečenih kužni epi- demiji na jugozahodu dežele, precej zmanjša, saj se ta v registraturnem protokolu pojavi le še devetkrat. Podobno kot Emanuelu De Finiju nekaj tednov po- prej je bilo na začetku septembra tudi Rafaelu Cora- duzziju pod grožnjo kazni 1000 dukatov naloženo, naj svojim podložnikom nudi življenjske potrebščine, loči okužene od zdravih, z vojaki in podložniki nudi pomoč Martinu pl. Palmburgu in naj nobenemu to- vorniku ne dovoli prehoda. 108 Glede na to, da je bil Coraduzzi sodni gospod v Ložu, se notica verjetno nanaša na območje deželskega sodišča Lož. Sledita notici o dveh poročilih Martina pl. Palmburga o ku- žni epidemiji v Loškem Potoku. 109 Da je bila epidemija veliko breme ne le za »oku- žena« gospostva, temveč tudi za tista, ki so nanje mejila, dokazuje naslednja zabeležka, ki navaja, da so za vzdrževanje dvanajstih vojakov, ki so zaradi kužne epidemije stražili v vaseh ob mejah Loškega Potoka, od vsake cele hube v celotnem gospostvu Hošperk in Šteberk, pa tudi na Cerkniškem in na okoliških cesarskih posestih, zahtevali mernik 110 pšenice. Za to vzdrževanje »infekcijske straže« je prior kartuzijan- 107 Herr graf von Portia beantwort sich, wiederumben umb 12 sol­ daten, die inficierte örter zuverwehten, denen von Triest ist auf weitere verordnung der päaß abgeschlagen und den de Fini einen erstlicher befelch geschikht worden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v). 108 Herren Raphaeli Coraduz wirdt bey pönen 1000 dt auferlegt, das er seinen undterthanen die notturft des leibs darreihe, die inficierte von denen gesundten separire, herren Merth von Pal­ lenburg mit soldaten und undterthanen die assistenz laiste und khainen saumer den paaß verstatte (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 61r). 109 Herr Merth von Pallenburg avisirt die beschaffenheit der zu Laa­ ser Poden eingerissenen infection; Herr von Pallenburg avisirt den laidigen standt der in Laaser Poden eingerissenen infection (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 61r). 110 Vir kot votlo mero v danem primeru navaja khaufmaaß, ki po ugotovitvah Sergija Vilfana, Prispevki, str. 45, 76, »s precej- šnjo verjetnostjo« ustreza merniku po ljubljanski meri, o tem gl. prav tam, str. 48–50. 480 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 skega samostana v Bistri, gospod Pavel (Waysot), 111 resno opomnil svoje tam nastanjene podložnike. 112 Kljub omenjenim izrednim dajatvam za oskrbovanje vojakov, ki so zavarovali povezave z Loško dolino, so težave na tem področju ostale. Podobno kot v zgoraj navedenih primerih gospo- dov De Fini in Coraduzzi bi lahko sklepali, da se je pomoči obolelim podložnikom otepal tudi Nikolaj Hörner, za katerega sicer ne vemo, kje je imel posesti. Prvi ukaz, ki je zaveden v registraturnem protokolu, Hörnerju naroča, naj svojim okuženim podložnikom nudi nujne življenjske potrebščine. Poleg tega naj po- stavi dobro stražo pri vaseh, ki so mu podrejene, da se tega zla ne bo treba več bati. 113 Vendar prvi ukaz verjetno ni veliko zalegel, saj so deželni poverjeniki nato za Hörnerja sestavili nov ukaz, ki mu je med drugim velel, naj bolj upošteva cesarsko in deželno- knežjo milost kot druge nepomembne skrbi. Poleg tega so mu sporočali, da bo »prihodnji torek«, ver- jetno na njegovo gospostvo, prišel doktor Bezjak s preventivnimi zdravili. 114 Tudi septembra 1631 je glavno žarišče kužne epidemije na Kranjskem očitno ostal Loški Potok s širšo okolico. Naslednji notici namreč kažeta, da so stanovski poverjeniki hoteli vedeti imena petnajstih »okuženih« vasi na področju deželskega sodišča Lož in Loškega Potoka. Gospodu Hörnerju so zaupa- li povračilo dvanajstih pušk skupaj s steklenicami 111 Pavel Waysot je bil prior kartuzije Bistra od 29. septembra 1629 do svoje smrti 1. septembra 1652 (Mlinarič, Kartuzija Bistra, str. 474). 112 Zu unterhaltung der zwolf soldaten, so in grainzenden dörfe­ ren umb den Laaser Poden wegen der infection wahten, wirdt von jedweder ganzer hueben in der herschaft Habs[berg] und Stegberg, wie auch in Zirkhnizer Poden und denen herumligen­ den khaishleren ein khaufmaaß waitzen abgefordert. Zu diser undterhaltung wolle herr p[ater] [?] Paulus prior zu Freidniz seine aldort gesessene undterthanen ernstlich anhalten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 61r). 113 Herr Niclaß Hörner solle denen ihme untergebnen inficierten undterthanen die nothwendigkhait des laibs raichen, auch guette waht bey denen ihme undtergebnen dörferen, damit nicht ferrers unhails zubeförhten, anstellen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Regi- stratursprotokoll 15, fol. 61r). 114 Die herren verordenten haben ein befelch auf Niclaßen Hörner außgefertigt, damit er mehr die kay[serliche] und fürst[liche] gnad, alß andere unnothwendige sorg gelten lasse. Herr d[octo]r And[reas] Ludovicus Wesiagkh wirdt auf khünftigen erhtag mit denen praeservativis volgen (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Regi- stratursprotokoll 15, fol. 61v). za smodnik, dvajsetimi funti svinca in prav toliko smodnika. Zabeležka navaja še opravičilo »gospoda Coraduzzija« ter nadaljuje, da župnik na Blokah ni prišel in da je doktor Bezjak že odpotoval. 115 Nato je v Ljubljano prispel dopis Rafaela Coraduzzija o sta- nju razširjajoče se kužne bolezni v Loškem Potoku, v katerem se je sodni gospod med drugim opravičil zaradi svoje neposlušnosti, 116 vendar podrobnosti o razlogu za njegovo opravičilo niso znane. Število omemb kužne epidemije se nato postop- no zmanjšuje, saj registraturni protokol oktobra 1631 vsebuje le tri tovrstne zabeležke. Prva je poročilo go- spoda Jurija Stemberga o »infekciji« v vaseh Podgraje in Zabiče, 117 kar je druga neposredna zabeležka o ku- žni epidemiji v zgornji dolini Reke. Da je epidemija poleg Loškega Potoka močno prizadela tudi Loško dolino, kaže zabeležka pisma Baltazarja pl. Rauna- cha grofu Porcii, v katerem je Raunach opisal veliko stisko, ki so jo meščani Loža trpeli zaradi kužne epi- demije, in naslovnika prosil za pomoč. 118 Kljub temu so konec oktobra v Ljubljano prispele tudi spodbu- dnejše novice, grof Porcia je namreč poročal, da je epidemija v Loškem Potoku »prav tako« popustila, osvobojene so bile tri vasi. Poleg tega je obstajalo upanje, nadaljuje Porcia, da bosta kmalu varni tudi drugi dve vasi. Grof je stanovom posredoval popis stroškov, nastalih za stražo in vojake. 119 115 Die herren verordneten begehren zu wissen, wie die 15 inficierte dörfer in laasarischen landtgericht und poden mit namben hais­ sen. Haben auch herrn Hörner auf widerstattung 12 rohr sambt denen pulverflaschen, 20 pfunt bley und sovil pulver anver­ trauth. Entschuldigung herrn Coraduzi. Pfarrer zu Ablagkh, ist nicht erschinen, herr d[octo]r Wesiagkh, ist alberaith, verraist (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 61v). 116 Herr Raphael Coraduz g[e]richts inhaber in Laaser Poden beri­ chtet die beschaffenheit der grassierenden infection, entschuldiget sich auch seines imputirten unfleis (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 61v). 117 Herr Georg Stembergers relation wegen der infection in dorf Podgraie und Zabiche (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturs- protokoll 15, fol. 63r). 118 Herr Balthasar von Raunach berihtet den herrn graven von Por­ tia, die grosse noth der burgerschaft zu Laas, die sye wegen der infection laiden müessen, rueft umb hilf (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 63r). 119 Herr Johan Ferdinand graf von Portia berichtet, das die infection in Laaser Poden etlicher massen nachgelassen, drey dörfer liberi­ ret, verhoffent in khurzen auch die ander zwey dörfer zuversi­ chern. Darbey ist die specification der auferlassenen spesa auf die wächt und soldaten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturspro- tokoll 15, fol. 63v). Notica »Poročilo gospoda Jurija Stemberga o kužni epidemiji v vaseh Podgraje in Zabiče«, oktober 1631 (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 63r). 481 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 Novembra 1631 se »infekcija« neposredno ome- nja le v eni zabeležki registraturnega protokola, vendar so z njo po vsej verjetnosti povezane še vsaj tri druge, četudi je ne omenjajo. Edina neposredna omemba kužne epidemije tega meseca se nanaša na območje zgornje doline Reke, in sicer je grof Porcia v Ljubljano poročal, da se je »neprijetni gnus okužbe« v Kuteževem in Zemonu 120 tedaj že zmanjševal ter da so bili prejšnji vojaki odpuščeni in sprejeti drugi. Dodal je še, da je nadzorovanje za nekaj dni prepu- stil gospodu Juriju Stembergu. 121 Slednja zabeležka kljub kratkosti vsebuje veliko pomembnih podatkov o protiepidemioloških ukrepih na Bistriškem, ki pa jih je manj kot za področje Loške doline in Loškega Potoka. Zgornje navedbe grofa Porcie, ki obenem pome- nijo tretjo omembo kužne epidemije na obravnava- nem območju, potemtakem kažejo, da so bile tudi na Bistriškem postavljene t. i. »infekcijske straže«, čeprav ne vemo, v katerih vaseh in koliko vojakov je bilo za to najetih. Sklepamo lahko, da so vzdrže- vanje stražarjev prevzela okoliška gospostva, čeprav tudi o tem neposrednih podatkov v pregledanih vi- rih ni. Obravnavana notica o poročilu grofa Porcie kaže, da je infekcijskim stražam na Bistriškem kužno epidemijo uspelo omejiti na zgornjo dolino Reke, za Loškim Potokom drugo žarišče »infekcije« na Kranj- skem, saj s podatki o obolelih severno od Zemona ne razpolagamo. »Infekcijske straže« so novembra vztrajale tudi na severnem robu Loške doline. Martin pl. Palmburg je od deželnih stanov tega meseca namreč ponovno že- 120 Glede Zemona se odpira vprašanje, ali je epidemija prizadela oba, Gornji in Dolnji Zemon, ali le eno od teh vasi, delitev je namreč obstajala že od srednjega veka, gl. Historična topo­ grafija Primorske, str. 75–76, 117–118, 606. Obravnavani vir navaja le toponim Semnu (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registra- tursprotokoll 15, fol. 66r). 121 Herr Johan Ferdinand grave von Portia berichtet, das der laidige abscheüh der infection zu Cotheso und Semnu nunmehr abnembe, und die vorigen soldaten abgedankht worden und andere auf­ genomben, auch auf etliche täg die inspection herrn Stembergen übergeben (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 66r). lel 24 funtov smodnika in svinca za nanovačene vo- jake, ker so prejšnjo pošiljko že porabili. V nadaljeva- nju povzetka pisma izvemo, da je Palmburg poročal tudi o pomanjkanju živeža, ki je pestilo vojake, kar kaže, da se razmere na področju preskrbe kljub izre- dnim dajatvam v naturalijah na območju Cerknice in Hošperka, omenjenim septembra, do novembra niso izboljšale. Poleg tega izvemo, da so bile »infekcijske straže« postavljene v krajih: [Bloška] Polica proti Blokam, Bločice, grad Šteberk, Žerovnica, Lipsenj in Goričice. 122 Naslednji z epidemijo povezan zaznamek je sicer pomemben, ker je prvi v obravnavanem viru, ki kaže, da je epidemični val leta 1631 pljusknil tudi na šir- še področje Vipavske doline, vendar po drugi strani pušča veliko odprtih vprašanj. Registraturni proto- kol namreč navaja, da so novembra Lanthierijevemu skrbniku in sodniku v Vipavi z vso resnostjo naročili, naj takoj izolira Rihemberk (danes Branik) in naj od nikogar, naj bo kdorsibodi, ne sprejema fede. Poleg tega so vipavskemu skrbniku in sodniku naročili, naj v Ljubljano piše o stanju v Vipavi in okoliških kra- jih. 123 Omenjena zabeležka kaže, da se je epidemija s Krasa, ki jo je avgusta med drugim omenjala zgoraj obravnavana cesarska odredba, 124 začela širiti v Vi- pavsko dolino. Iz obravnavanega zaznamka žal ne izvemo, ali je kužna epidemija prizadela tudi kranjski del Vipavske doline 125 ali pa je ostala omejena na Goriško. S tem 122 Herr Merth von Pallenburg begert von einer löb[lichen] la[ndschaft] für die geworbene soldaten widerumb ein 24 pfunt pulver und bley, dan das vorige alles verbraucht worden. Referirt auch den mangel der victualien, so die soldaten leiden, die das dorf Poliza gegen Ablagk, Oblatschiz, das g[e]schlos Stegberg, Schrau­ niz, Libsen und Goriziza starkh verwahten (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 66r). 123 Den lantherischen pfleger und richter zu Wippach wirdt alles ernsts auferlegt, das sy Reiffenberg alsobaldt bandisirn und von khainen, sey wehr er will, die fede annemben, auch waß für ein beschaffenheit zu Wippach und andern umbligenden orthen seye auf Laybach zueschreiben (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registra- tursprotokoll 15, fol. 66r). O fede gl. op. 91. 124 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59r. 125 Znano je, da je kužna epidemija kranjski del Vipavske doline prizadela spomladi 1623 (SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Registra- Notica: »Gospod Janez Ferdinand grof Porcia poroča, da se neprijetni gnus okužbe v Kuteževem in Zemonu zdaj zmanjšuje in da so bili prejšnji vojaki odpuščeni in sprejeti drugi, pa tudi to, da je nadzorovanje za nekaj dni prepustil gospodu Stembergu«, november 1631 (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 66r). 482 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 v zvezi je presenetljivo navodilo, ki ga je vipavski oskrbnik in sodnik prejel iz Ljubljane, naj izolira Ri- hemberk, ki je ležal na goriški strani deželne meje. Nemara se je nanašalo le na prometne povezave, ki jih je ta goriški kraj imel s kranjskim delom Vipavske doline. Sicer pa tudi mejni spori med Kranjsko in Goriško v času kužnih epidemij ne bi bili brez prece- densa, oktobra in novembra 1625 se je namreč med omenjenima deželama zaradi postavitve goriških »infekcijskih straž« v Razdrtem in na Colu razvnel mejni spor. 126 Drugih podatkov o epidemiji na Vi- pavskem leta 1631 v pregledanih virih ne najdemo. Konec novembra naletimo na podatek, da je de- želni upravnik Auersperg s stanovskimi poverjeniki obravnaval dokumente o izdatkih, ki sta jih imela tursprotokoll 14, fol. 271r). O tem gl. Kočevar, Kužna epide- mija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. 126 SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Registratursprotokoll 14, fol. 386v, 390r, 390v, 391r. O tem gl. Kočevar, Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. gospoda Palmburg in župnik na Blokah. 127 Čeprav se epidemija v omenjenem zaznamku ne pojavi, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da so izdatki, o katerih je bil govor, nastali zaradi boja proti kužni epidemiji na območju Loške doline in Loškega Potoka. Kljub temu, da padanje števila omemb »infekcije« v regi- straturnem protokolu od septembra dalje in pravkar omenjena razprava o stroških kažeta na postopno umirjanje razmer, so se primeri obolenj vsaj v glav- nem žarišču na Kranjskem očitno pojavljali vsaj še do konca leta 1631. Decembra namreč naletimo na zadnje poročilo o »stanju neprijetne infekcije« v Lo- škem Potoku. 128 127 Acta so zwischen herrn landtsverwalter und anderen herren ver­ ordneten wegen allerley ausgaaben den herrn von Pallenburg und pfarherren zu Ablagkh, sein tractirt worden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 66v). 128 Herr von Prankh berichtet, die beschaffenheit der laidigen infec­ tion zu Laaserpoden (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registraturs- protokoll 15, fol. 68r). Zemljevid z zgornjo dolino reke Reke in Loško dolino, glavnih žarišč kužne epidemije na Kranjskem leta 1631 ( Joseph Karl Kindermann, Atlas von Inneroesterreich (1789–1797), Innerkrain oder der Adelsberger Kreis, Graetz 1795, detajl; Wikimedia Commons). 483 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 V pregledanih virih vesti o kužni epidemiji na Kranjskem decembra 1631 prenehajo. Čeprav lahko na podlagi zgoraj predstavljenih podatkov sklepamo, da večjih izbruhov nalezljive bolezni na jugozahodu dežele v tem času ni bilo več, posameznih primerov ne moremo izključiti. Dejstvo, da se kužna epidemija v nobenem od treh epidemioloških žarišč, vključujoč dolino Reke, v registraturnem protokolu leta 1632 ne omenja niti enkrat, je pomembno, saj obstaja verjet- nost, da se je po drugi strani »kuga« tega leta po- novno pojavila v Kopru. 129 Za dokončen odgovor na vprašanje izzvenevanja epidemije bodo v prihodnosti potrebne analize virov cerkvene provenience, zlasti tržaške škofije, in notranjeavstrijske vlade v Gradcu, ki bodo nemara postregli z novimi podatki. Poleg tega so kranjski stanovi maja 1632 obudili pogajanja z Beneško republiko o trgovini s soljo. 130 V imenu kranjskih stanov so se zastran soli v Benet- kah pogajali »komisarji«, ki se prvič omenjajo junija, pogajanja pa so bila po mučnih zapletih, kot kažejo dozdajšnje raziskave, sklenjena decembra 1632. Z vi- dika proučevanja epidemioloških razmer je povedno, da se v živahni korespondenci, ki je med junijem in decembrom 1632 potekala med kranjskimi komisar- ji v Benetkah in organi kranjskih deželnih stanov v Ljubljani, 131 kužna epidemija ne omenja niti enkrat, kar kaže na umirjanje razmer na tem področju, če- prav naj bi Koper tega leta utrpel ponoven krajši iz- bruh kužne bolezni. 132 129 Schiavuzzi, Le epidemie, str. 442; Kramar, Epidemije, str. 100–102. 130 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 82v. 131 Glede pogajanj o trgovini s soljo je leta 1632 med Ljubljano in Benetkami potekala živahna korespondenca, gl. SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 85v–99v. 132 Schiavuzzi, Le epidemie, str. 442; Kramar, Epidemije, str. 100. V zvezi z zgornjo rekonstrukcijo dogajanj, pove- zanih z epidemijo, lahko zaključimo, da je ta med av- gustom in decembrom 1631 na Kranjskem prizadela zlasti Loški Potok in Loško dolino ter kraje ob zgor- njem toku reke Reke. Grafa, ki ga izrišejo po mese- cih taksativno nanizane omembe »infekcije« v regi- straturnem protokolu št. 15, ne smemo uporabljati za ugotavljanje incidence okužb, saj je študija epide- mičnega vala med letoma 1623 in 1627 pokazala, da so v omenjenem viru možne velike diskrepance med kvantitativno in kvalitativno izpovedno vrednostjo protokoliranih zabeležk. 133 Kljub temu lahko število omemb epidemije po posameznih mesecih ponudi določen vpogled v aktivnosti kranjskih deželnih sta- nov za zajezitev njenega širjenja. Na spodnjem grafu je po posameznih mesecih predstavljenih 44 omemb kužne epidemije iz glav- nega vira te razprave. Prva omemba leta 1631 je za- beležena marca, ko se je epidemija Kranjski bližala z zahoda, po štirimesečnem premoru in julijskih raz- pravah na deželnem zboru in t. i. stanovski konferen- ci pa avgusta s 26 zabeležkami »infekcija« postane glavna tema korespondence kranjskih deželnih sta- nov. V treh avgustovskih noticah se kužna epidemija sicer ne omenja neposredno, vendar lahko na podlagi vsebine nedvomno sklepamo, da se nanašajo nanjo. Število omemb se septembra zniža na devet in okto- bra pade na tri. Novembra beležimo štiri zabeležke, v katerih se epidemija neposredno omenja le v prvi, ostale pa se nanjo nanašajo. Decembra se »neprijetna infekcija« omenja le še enkrat. O razširjenosti kužne epidemije leta 1631 na Kranjskem zgoraj obravnavane zabeležke iz registra- 133 O tem gl. Kočevar, Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. Kužna epidemija leta 1631 v registraturnem protokolu 0 5 10 15 20 25 30 Število omemb kužne epidemije v registraturnem protokolu št. 15 po posameznih mescih leta 1631 484 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 turnega protokola omogočajo sklep, da je na območ- ju Loške doline najsevernejša točka, ki jo je dose- gla »infekcija«, Podlož, 134 v dolini Reke pa Zemon, pri čemer ni znano, ali se omemba v viru nanaša na Gornji ali Dolnji Zemon. 135 V Vipavski dolini se je kužna epidemija kranjskim mejam približevala z ob- močja Rihemberka, danes Branika, vendar za zdaj še ni gotovo, ali je goriško-kranjsko deželno mejo de- jansko prestopila. 136 Poleg Kranjske je kužna epide- mija v obravnavanem valu prizadela nekatera druga območja slovenskega etničnega prostora na zahodu, in sicer je v Istri opustošila zlasti Koper z okolico, 137 pljusknila pa naj bi celo do koroškega Beljaka. 138 Sklep Protiepidemiološki ukrepi kranjskih deželnih stanov so se stopnjevali glede na ogroženost. Po prvih dveh patentih o prepovedi trgovanja z Bene- ško republiko marca 1630 in 1631 je deželni zbor na dvanajsti seji, 10. julija 1631, sklenil zapreti zu- nanje meje dežele. Ker je kljub zapori v naslednjem mesecu dni kužna epidemija zajela nekatere južne in zahodne dele dežele, so stanovi avgusta začeli izoli- rati tudi posamezne okužene kraje znotraj kranjskih meja. Za izolirane kraje se v pregledanih virih za leto 1631 pojavljajo zlasti izpeljanke iz besede »zastraže- nja« (verwachtung), medtem ko je bila v prejšnjem epidemičnem valu med letoma 1623 in 1627 pogosta beseda bandisiert. 139 Kljub temu lahko sklepamo, da gre za identičen ukrep osamitve krajev oziroma ob- močij, kjer je izbruhnila kužna epidemija. Infekcijske straže so se na deželni meji torej po- javile julija, avgusta pa so začele izolirati okužena območja v deželi in na položajih vztrajale vsaj do novembra 1631. Vzpostavili so jih najeti vojaki, in sicer sta nedvomno izpričani dve takšni zapori; prvo je dvanajst mož pod orožjem vzpostavilo na severo- zahodnem robu Loške doline, druga pa je po vsej verjetnosti stražila nekje v dolini Reke, domnevno severno od Zemona, ki je najsevernejši kraj na Bistri- škem, kamor se je izpričano razširila epidemija. Poleg večkrat omenjenih težav s preskrbo najetih vojakov med Goričicami in Bloško Polico v oči bode podatek 134 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v. 135 Prav tam, fol. 66r. 136 Prav tam, fol. 66r. 137 Za razliko od Kopra, kamor naj bi se kuga z ladjo razširila iz Benetk (Schiavuzzi, Le epidemie, str. 442), naj bi grozote epidemije povečini ostale prihranjene Trstu, kjer je znan le primer sumljive smrti nekega mornarja avgusta 1631 (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v–59r), in Goriški, kjer se je nalezljiva bolezen novembra 1631 morda pojavila le na območju Rihemberka (prav tam, fol. 66r). 138 Travner, Kuga, str. 103–104. 139 Prim. SI AS 2, Stan. I., šk. 860, Registratursprotokoll 14, fol. 271r, 274v, 344v. O tem Golec, Kužne epidemije (2022), str. 44; Kočevar, Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627, [v tisku]. o veliki porabi smodnika in svinca. 140 O možnih ra- zlogih zanjo lahko trenutno le ugibamo, saj s poročili o morebitnih uporih protiepidemiološkim ukrepom ali celo spopadih ne razpolagamo. 141 Poleg preventivnih ukrepov za preprečevanje šir- jenja bolezni v deželo in po deželi sami se omenjajo zdravstveni ukrepi na prizadetih območjih, in sicer sta jih v Loškem Potoku izpričano izvajala doktor Andrej Ludvik Bezjak in sanitetni nadzornik Mel- hior Štok ob pomoči neimenovanih padarjev in nji- hovih pomočnikov. Po do zdaj zbranih podatkih je bila njuna dejavnost omejena zlasti na Loško dolino in Loški Potok, ranocelnik pa se omenja tudi na Bi- striškem. 142 Za preskrbo obolelih so bili zadolženi lokalni zemljiški gospodje, registraturni protokol omenja: Stemberga, De Finija, Coraduzzija, Hör- nerja in posredno tudi Raunacha. Ker so pogoste celo grožnje z izgubo cesarske milosti in denarnimi kaznimi, se zdi, da je ta del preskrbe vsaj v začetnem obdobju šepal in da so se mu nekateri plemiči želeli izogniti. Na prisotnost kužne epidemije ob zgornjem toku Reke na začetku avgusta 1631 prvič opozori poročilo, v katerem grof Porcia stanovske urade obvešča, da je prejel ukaz gospodoma Juriju Stembergu in Ema- nuelu De Finiju, ki naj bi svojim okuženim podreje- nim že nudila potrebno. 143 Ker je bil Stemberg tisti čas lastnik gradu Gotnik pri Zabičah, De Fini pa je imel v lasti polovico gospoščine Jablanica, 144 je jasno, da zabeležka v registraturnem protokolu kaže na pri- sotnost kužne epidemije na obravnavanem območju. Verjetno se nanj posredno nanašajo tudi opomini De Finiju, naj zagotovi preskrbo za svoje obolele pod- ložnike. Kužna epidemija se v zgornji dolini Reke v zabeležkah registraturnega protokola neposredno omenja le trikrat, in sicer v drugi polovici avgusta, oktobra in novembra 1631. 145 Za ozemlje današnje občine Ilirska Bistrica so znana imena štirih vasi, ki jih je med avgustom in novembrom 1631 prizadela nalezljiva bolezen, in sicer gre za naselja Zabiče, Podgraje, Kuteževo in Zemon, 146 medtem ko poročil o obolelih v sosednjih vaseh ni. Prav tako po zbranih podatkih ne razpola- gamo z nobenim seznamom obolelih ali žrtev kužne epidemije leta 1631. Medtem ko je znano, da so se 140 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 58v– –59r. 141 Znano je, denimo, da so prebivalci Šentpetrskega predmestja Ljubljane avgusta 1599 podrli protiepidemiološko ograjo, ki so jo okrog njihovega naselja postavile mestne oblasti (Trav- ner, Kuga, str. 99). 142 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v. 143 Prav tam, fol. 58r. 144 Smole, Graščine, str. 35, 163, 686; Sapač, Grajske stavbe, III, zv. 3, str. 16. 145 SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 59v, 63r, 66r. 146 Vir ne navaja, ali je šlo za Gornji ali Dolnji Zemon (SI AS 2, Stan. I., šk. 861, Registratursprotokoll 15, fol. 66r). 485 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 meščani Loža med epidemijo zaobljubili zgraditi cerkev, posvečeno sv. Roku, ki je bila postavljena po letu 1635, 147 za območje ob zgornjem toku Reke po- dobne gradnje sakralnih objektov iz zaobljube v po- vezavi z epidemijo leta 1631 še niso znane. To je ra- zumljivo, saj je bila Loška dolina med obravnavano epidemijo bolj prizadeta kot kraji na Bistriškem. 148 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljublja- na (Slovenija) Glavno skladišče. Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko. AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko. AS 1097, Zbirka normalij. SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana LJU 346, Rokopisni elaborati 26. LITERATURA Alfani, Guido in Percoco, Marco: Plague and long- -term development: the lasting effects of the 1629-30 epidemic on the Italian cities. EHES Working Papers in Economic History 106, 2016, str. 1–37 (https://ehes.org/working-papers/). Bertoša, Slaven: La peste in Istria nel medio evo e nell eta moderna (il contesto europeo delle epide- mie). Atti, št. 37, 2007, str. 121–159. Bilc, Janez: Kronika fare trnovske na Notranjskem. Ilirska Bistrica: Župnija, 2022. Bratož, Urška: Človek v primežu epidemije: doživlja- nje kuge v Kopru in Gorici v 17. stoletju. Arhivi 43, 2020, št. 2, str. 271–286. Bratož, Urška: Kuga in prestopki zoper zdravje: iz fragmentov sodnih procesov (Koper, 1630–31). Acta Histriae 23, 2015, št. 4, str. 713–734. Bratož, Urška: Med naravnim in družbenim: zgo- dovina epidemičnih bolezni v ponovnem branju. Acta Histriae 14, 2006, št. 2, str. 393–414. 147 Kebe, Loška dolina, str. 458; Travner, Kuga, str. 104, op. 60. 148 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa PODO- BA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (P6– 0437) ter raziskovalnega projekta Epidemije in zdravstvo v interakciji. Epidemije kot javnozdravstveni problem v slo- venskem prostoru od epidemij kuge do 20. stoletja ( J6-3122), ki ju iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Za nesebično pomoč pri pripravi razprave zahvalo dolgujem Borisu Golcu. Bratož, Urška: Peste sul e oltre il confine asburgico- -veneto: un'epidemia per ricostruire la popolazio- ne (Capodistria, 1630–31). Popolazione e storia 16, 2015, št. 2, str. 73–94. Cherini, Aldo: La peste di Capodistria e il santuario di Semedella (1630­1631) . Trieste: Autoedizione, 1991 (https://www.cherini.eu/pdf/Peste.pdf ). Cossàr, Ranieri Mario: L'epidemia di peste bubboni- ca a Capodistria negli anni. 1630 e 1631. Archeo­ grafo triestino, 3a ser., vol. 14, 1928, str. 177–192. Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, III. Theil, Vom Regierungs- antritte Erzherzog Karls in Innerösterreich bis auf Leopold I. (1564–1657). Laibach: I. v. Klein- mayr & F. Bamberg, 1875. Fabjančič, Vladislav: Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820, 4. zv., Župani in sodniki 1650–1785 (ur. Sonja Anžič-Kemper in Barba- ra Žabota). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2012 (Gradivo in razprave, 34). Flamm, Heinz: Die ersten Infektions­ oder Pest­Ord­ nungen in den österreichischen Erblanden, im Fürst­ lichen Erzstift Salzburg und im Innviertel im 16. Jahrhundert. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2008 (Veröffent- lichungen der Kommission für Geschichte der Naturwissenschaften, Mathematik und Medizin, Band 58). Glaser, Edvard: Kuga v dobi Andreja Perlacha. Časo­ pis za zgodovino in narodopisje 62 = n. v. 27, 1991, št. 2, str. 195–216. Golec, Boris: Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo. Kronika 49, 2001, št. 1–2, str. 23–64. Golec, Boris: Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo = Plague epidemics in Lower Carniola between tradition and reality. Kronika 70, 2022, Iz zgodovine epidemij (izredna številka), str. 41–78, 141–182. DOI: https://doi. org/10.56420/Kronika.70.izr.04 Grdina, Igor: V blodnjakih večne vojne za trajni mir. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2020 (Zbirka Zbiralnik, 27). Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Del 1. Reprint prve izdaje, ki je izšla v 6 zvezkih v letih od 1910 do 1916. Celje: Mohorjeva družba, 1992. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjo­ žefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglej­ ski patriarhat, Tržaška škofija). Ljubljana: Vihar- nik, 2016. Ivetic, E.: La peste del 1630 in Istria: alcune osser- vazioni sulla sua diff usione. Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, a. XCVI, n. s. XLIV, 1996, str. 171–194. Kebe, Janez: Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovi­ na župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje [1. del]. Ljubljana: Družina, 1996. 486 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 Keber, Katarina: Čas kolere: epidemije kolere na Kranj­ skem v 19. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Thesaurus memoriae. Dissertatio - nes 6). Keber, Katarina: Epidemija kolere na Pivki leta 1855. Slavenski zbornik (ur. Janko Boštjančič). Vrhnika: Galerija 2, 2005, str. 9–26. Koblar, Anton: Iz kronike krškega mesta. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 9, 1899, št. 1, str. 19–24. Koblar, Anton: O človeški kugi na Kranjskem. Izve­ stja muzejskega društva za Kranjsko 1, 1891, št. 1, str. 39–55. Kočevar, Vanja: Dedna poklonitev vojvodine Kranj- ske kralju Ferdinandu III. leta 1631. Kronika 67, 2019, št. 2, str. 219–234. Kočevar, Vanja: Kužna epidemija med letoma 1623 in 1627 na Kranjskem na podlagi stanovskega registraturnega protokola. Epidemije in zdravstvo: zgodovinski pogled (ur. Katarina Keber). Ljublja- na: Založba ZRC, 2023 [v tisku]. Kočevar, Vanja: Patent cesarja Ferdinanda II. o spre- obrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel iz leta 1628: Kritična objava in prevod. Arhivi 43, 2020, št. 2, str. 381– 426. Kočevar, Vanja: Vojvodina Kranjska v času Ferdinan­ da II. (1595–1637): politična zgodovina osrednje slovenske dežele. Ljubljana: doktorska disertacija, 2016. Košir, Matevž: Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage protireformacije in abso­ lutizma (1560–1660) na Kranjskem. Ljubljana: (doktorsko delo), 1999. Kramar, Janez: Epidemije v Slovenski Istri. Zgodo­ vinski časopis 49, 1995, št. 1, str. 99–112. Kranjc, Andrej: Reka. Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik), zv. 10. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 161–162. Macher, Mathias: Handbuch der kaiserlichen königl. Sanität­Gesetze und Verordnungen mit besonderer Beziehung auf die innerösterreichischen Provinzen [...], Erster Band: Von den ältesten zeiten bis Ende 1812. Graz: bei Jakob Franz Dirnböck; Laibach: bei Ignaz Alois Edlen v. Kleinmaier; Klagenfurt: in Sigismund's Buchhandlung (E. Liegel.), 1846. Nared, Andrej: Arhiv kranjskih deželnih stanov. Ar­ hivi 24, 2001, št. 2, str. 1–17. Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi: oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Thesaurus memoriae. Dissertationes 7). Peinlich, Richard: Geschichte der Pest in Steiermark, I. Band. Graz: Vereins-Buchdruckerei, 1877. Postojinsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodo­ vinski opis. Vrhnika: Galerija 2; Postojna: Občina, 2003. Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005 (Thesaurus memoriae. Dissertatio - nes, 4). Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 3, No­ tranjska. Knj. 3, Porečje Reke z Brkini. Ljubljana: Viharnik, 2007 (Zbirka Grajske stavbe, 19). Schiavuzzi, Bernardo: Le epidemie di peste bubbo- nica in Istria. Atti e Memorie della Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria, vol. IV, 1888, št. 1–2, str. 423–447. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS, 1982. Smole, Majda: Vicedomski urad za Kranjsko: 13. stol.– 1747. Cerkvene zadeve, 2. in 6. del. Ljubljana: Ar- hiv Republike Slovenije, 1988, 1997. Travner, Vladimir: Kuga na Slovenskem. Ljubljana: Življenje in svet, 1934. Tschaikner, Manfred: Eine winterliche Reise von Innsbruck über Kärnten nach Triest und Wien (1630/31): die Beschreibung des Brautzugs der Prinzessin Maria Anna von Spanien durch Jakob Hannibal II. von Hohenems. Arhivi 32, 2009, št 2, str. 269–282. Valvasor, Johann Weikhard: Die Ehre dess Hertzog­ thums Crain, das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen­ und Beschaffenheit dieses [...] . Laybach: Wolfgang Moritz Endter, 1689. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev: od naselit­ ve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Sloven- skem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 27–86. Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije (ur. Ema Umek in Janez Kos). Ljubljana: Skup- nost arhivov Slovenije, 1975 (Vodniki. 2. zvezek). Zadnikar, Marijan: Hrastovlje: romanska arhitektura in gotske freske. Ljubljana: Družina, 2017. Zupanič Slavec, Zvonka: Epidemije na Slovenskem. Lakote, kuge in vojne reši nas, o Gospod! Mno­ žične smrti na Slovenskem. Zbornik referatov. 29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Izola, 22.–24. 10. 1998 (ur. Stane Granda in Barbara Šatej). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1999, str. 201–210. SPLETNI VIRI Bizjak, Matjaž, in Šilc, Jurij in Seručnik, Miha in Makuc, Neva: Historična topografija Primorske (do leta 1500) [Elektronski vir]: na podlagi gradiva Milka Kosa. Ljubljana: Založba ZRC, 2022 (Slo- venska historična topografija, 2) https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/histo- ricna-topografija-primorske-do-1500). 487 VANJA KOČEVAR: KUŽNA EPIDEMIJA LETA 1631 NA KRANJSKEM IN NJENA RAZŠIRJENOST ..., 471–488 2023 SUMMARY The plague epidemic of 1631 in Carniola and its spread along the upper course of the Reka River The plague pandemic that ravaged northern and central Italy between 1629 and 1633 extended be- yond the boundaries of the Holy Roman Empire in 1631, impacting, among others, the area of Loška Dolina and Loški Potok, as well as villages along the upper course of the Reka River in the Duchy of Carniola. The article details the timeline of the epidemic’s transmission in Carniola and the preven- tive measures adopted by the Carniolan Provincial Estates. Due to a shortage of historical documents on the pandemic outbreak in Carniola, the primary source used in this investigation is the Provincial Estates’ Registry Protocol No. 15, which chronicles the correspondence sent and received by the Estates’ clerks. To a lesser extent, the research also draws on the minutes of the Carniolan Provincial Assembly and the materials of the Carniolan Provincial Vid- ame (Vizedom). The Registry Protocol made the first reference to the plague epidemic in March of 1630, in a re- corded patent that restricted trade with the Venetian Republic due to a spreading ‘infection’. Afterwards, the epidemic disappeared from the source for a year, reemerging in March 1631, after trade with the Venetians was banned again. On 10 July, the Carni- olan Provincial Assembly addressed the ‘unpleasant infection’ approaching the provincial borders from the west. On 18 July, the representatives of the four Curiae of the Estates convened and resolved to au- thorize Johann Ferdinand von Porcia to close the external provincial borders. They also sent a letter to Rafael Coraduzzi requesting the suspension of the weekly fair in Grahovo. Despite these measures, the epidemic crossed the borders of Carniola. By Au- gust, it had spread to some areas in the southern and southwestern parts of the province. In July, plague guards were deployed to the pro- vincial border to prevent the spread of infection. In August, they began to isolate the infected regions within the province and remained in place at least until November 1631. Within the province, hired soldiers set up two documented barriers: the first, manned by twelve individuals, at the northwestern edge of Loška Dolina, and the second is believed to have been located in the Reka River valley. Addition- ally, health measures were implemented in the affect- ed areas by Dr Andrej Ludvik Bezjak and Sanitary Superintendent Melhior Štok in Loška Dolina and Loški Potok as well as an anonymous barber surgeon at the epidemic hotspot in the Bistrica region. These measures were taken alongside preventive measures aimed at halting the spread of the disease. Local landlords were responsible for providing for the sick, a duty which some nobles wanted to avoid. Between August and November 1631, the con- tagious disease struck four villages in the present Municipality of Ilirska Bistrica, namely, Zabiče, Pod- graje, Kuteževo, and Zemon, while it was not re- ported in the surrounding villages. Also, based on the data we have collected, there is no list available of patients or victims affected by the epidemic. The initial indications of a plague outbreak in the up- per section of the Reka River can be traced back to August 1631, as per reports that the local landlords Georg von Stemberg and Emanuel De Fini were di- rected to assist their ailing serfs who had contracted the disease. The registry protocol only makes three direct mentions of the “infection” in the area under consideration–in the second half of August, October, and November 1631.