GLAS LETO XIX. ŠT. 41 (908) / TRST, GORICA ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 2014 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Andrej Černic Ampak on je mož časti! on je mož časti! Predsednik Evropske komi- sije, dolgoletni luksemburški premier in dol- goletni predsednik Evroskupine. Dobro de- setletje v vrhu evropske politike in (skoraj) dve desetletji na čelu svoje države. Jean Claude Jun- cker, on je mož časti! Spravili so se nanj, češ da je ambicioznež in da je korporacijam in multi- nacionalkam omogočil veleutajo davkov, am- pak Juncker je mož časti! Ja, zadnja dogajanja v “bruseljskem političnem hramu” res spominjajo na preobrate, ki so se ro- dili izpod peresa največjih piscev dram (pa bez zamere, če primerjamo svetost nesmrtne kulture s posvetnostjo dnevne politike). Nova dejstva, ki so na dan prišla ob objavi preiskovalne zgod- be mednarodnega novinarskega konzorcija, po- stavljajo novopečenega predsednika Evropske komisije v zelo neprijetno luč. Poglejmo na krat- ko: novinarji so razkrili, da več kot 340 velikih korporacij in multinacionalk že dalj časa “skri- va” svoje kapitale v Luksemburgu in tako plačuje neprimerno nižje davke. Predvsem pa, da ta podjetja ne plačujejo davkov v državah, kjer poslujejo. Gre za velike firme in finančne sklade s premoženjem v skupni vrednosti 3.700 milijard dolarjev oziroma slabih 3.000 milijard evrov. Da bo slika jasnejša, italijanski BDP je nek- je okoli 1.600 milijard evrov, slovenski BDP pa 35 milijard evrov. Vsa velepodjetja, ki so se zate- kla v Luksemburg, so dobičke kovala na do- mačih in svetovnih trgih, (zelo nizke) davke pa plačevala v majhni državici, soustanoviteljici EU. Med omenjenimi korporacijami najdemo Pepsi Colo, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen, Apple, Deutsche Bank in še veliko drugih. In kaj ima Juncker z vsem tem? Od leta 1995 do 2013 je bil predsednik luksemburške vlade in minister za finance. Ne, v njegovem početju ni bilo nič nezakonitega, spornega pa je zelo veliko. Vzpo- stavil je svojstveno politiko “davčnega dumpin- ga”, zaradi česar so korporacije “de facto” utaje- vale davke v državah, kjer so poslovale. Skratka, oropal je države za predvidene davčne prihodke. In to je problematično z dveh vidikov, enega bolj ideološkega, drugega bolj “poslovnega”. Začnimo z ideološkim: Juncker je, ekonomsko gledano, zagovornik liberalizma in prostega trga. Na teh temeljih se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja rodila tudi današnja Evropska unija. Prosti trg sicer res pomeni razbremenitev podjetij in ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja (vključno z nizkimi davčnimi stopnjami). Davčni damping, ovit v tančico skrivnosti (o nečednih poslih je bila javnost obveščena šele konec prejšnjega tedna), pa ruši principe libe- ralnega ustroja in logike tržnega gospodarstva. Juncker, nekdanji premier ene od ustanoviteljic današnje EU, bi moral imeti zaradi tega hudega moralnega mačka. Drugič, Juncker je zaradi svoje nemoralne poli- tike na čelu Luksemburga danes lahka tarča za izsiljevanje, in to prav s strani korporacij. Vemo, da se je v preteklosti Evropska unija v branjenju principa ekonomske svobode in tržnega gospo- darstva, zaganjala proti monopolom, ki so jih te korporacije ustvarjale. Komisar za konkurenco je v vsaki komisarski ekipi eden od ključnih lju- di: Monti je v tej vlogi (Prodijeva Komisija) po- stavil mejnik, ko je leta 2004 izrekel kazen “vse- mogočnemu” Microsoftu v višini 1,7 milijarde evrov (s kasnejšimi “popusti” nekaj več kot mi- lijarda evrov). / str. 2 A Foto dpd tednu, ki je pred nami, se bo novi deželni zakon o krajevnih upravah izoblikoval v dokončnih obrisih. Dilem je vsaj toliko, kolikor je členov. Pa vendar je deželna politična večina s predsednico na čelu odločena, da igro izpelje do konca, in to za vsako ceno. To je, mi- slim, vsem jasno. Pa čeprav kot nepoboljšljiv op- timist ne izključujem presenečenj. Tudi kot Slovenci bomo prav tako v prihodnjih dneh zaigrali vse svoje karte, da Panontinov osnutek izboljšamo po svojih najboljših močeh. V minulih mesecih in zlasti v zadnjih tednih smo dvignili temperaturo soočenja in v razpravo od- krito in zavestno vključili tudi matično domovi- no, ki je poklicana, da z nami bdi tudi nad spošto- vanjem mednarodnih sporazumov. O vsebini no- vega deželnega zakona, ki na novo riše vlogo Občin, njihovo povezovanje v nove enote in od- nose slednjih z ostalimi institucionalnimi organi, smo se seveda najprej soočali znotraj deželne vladne večine, nakar je bilo – vsaj kar se mene tiče - ključnega pomena, da smo skupaj razmišlja- li kot slovenski izvoljeni javni upravitelji. Razpra- va se je vzporedno razvijala na straneh medijev in, seveda, znotraj posameznih političnih skupin. Izhajam iz osnovne predpostavke, da nihče iz- med nas nima resnice v žepu in da so tako razvoj kot vsestranski učinki tako zastavljene “reforme” nepredvidljivi. Naša dolžnost pa je, da poslušamo svoje ljudi. V tem smislu so bile v minulih dneh posebej koristne avdicije v okviru pristojne ko- misije deželnega sveta, kjer so prav vsi povabljen- ci prispevali dragocene podatke in izhodišča. Ve- liko si obetam tudi od strokovne delovne skupi- ne, ki je nastala v dogovoru s slovensko vlado in s podporo parlamentarne komisije DZ, in nam V bo pravočasno ponudila nekaj ključnih elemen-tov z ozirom na mednarodno pravne argumente.Vse to bomo morali v največji možni meri sinte- tizirati v sprejemljive predloge oz. popravke k za- konu. Ne strinjam se s tistimi, ki podcenjujejo vlogo te- ga ali onega sogovornika. Zaskrblja me, ko je opo- zarjanje na pravice slovenske narodne skupnosti tudi odnosno z reformo javnih uprav označeno kot nepotrebno “dviganje prahu, ki naj ga burja čimprej odpihne”. Še bolj me zaskrblja podcen- jevanje vloge Slovenije, češ da se je argument ne tiče. Naj spomnim, da je ravno “dviganje prahu” privedlo do tega, da se je sama deželna vlada odločila, da izoblikuje neke prve osnovne poprav- ke glede upoštevanja določil zaščitnega zakona, ki zadevajo jezikovne pravice v odnosu do nasta- jajočih medobčinskih združenj. Ali nam je to dovolj in lahko mirno ležemo k za- služenemu počitku? Rekel bi, da ne. Številni med nami so opozorili tudi na dejstvo, da pri tej re- formi niso v igri le jezikovne pravice, temveč da gre za zaščito pravice do suverenega soodločanja o upravljanju teritorija, ki ga naseljujemo že vsaj poldrugo tisočletje. Občine iz seznama dvaintri- desetih, na območju katerih je priznana in zaščitena slovenska narodna in jezikovna skup- nost, odigravajo posebno vlogo pri ohranjanju in razvoju naše identitete, naše narodne biti, ki se ji ne moremo in ne smemo odpovedati. Tistim, ki minimizirajo prehod kompetenc z občinske na medobčinsko raven, je pred nekaj dnevi jasno od- govoril sam tržaški župan Roberto Cosolini, ko je na avdiciji v deželnem svetu brez slepomišenja pošteno priznal, da se na nova ustanovljena združenja dejansko prenese bistvo Občin. / str. 2 Igor Gabrovec www.noviglas.eu Hude poplave tudi pri nas Razprava o deželnem zakonu o krajevnih upravah Skupaj lahko zaščitimo avtonomijo odločanja za vseh 32 občin! Slovenski predsednik Borut Pahor je odlikoval z Zlatim redom za zasluge tržaškega pisatelja, akademika dr. Alojza Rebulo “za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu ob 90. obletnici” pisatelja. Visoko slovensko državno odlikovanje bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil tržaškemu pisatelju na posebni slovesnosti, ki bo v ponedeljek, 17. novembra letos, ob 11. uri v Veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani na Prešernovi ulici št. 8. Pisatelj Alojz Rebula, ki danes velja za klasika slovenske književnosti, je bil v Ljubljani sicer letos konec avgusta deležen posebne počastitve ob ponovnem izidu najbolj obsežnega romana V Sibilinem vetru pri Cankarjevi založbi, ko je na 101. rojstni dan pisatelja Borisa Pahorja prof. Tatjana Rojc spregovorila o njegovem življenjskem opusu v knjigarni Konzorcij. Pisatelju Alojzu Rebuli, ki ima vrsto knjig prevedenih tudi v italijanski jezik, gredo ob visokem slovenskem odlikovanju naše iskrene čestitke! Zlati red za zasluge akademiku Alojzu Rebuli Foto dpd Svet okrog nas 13. novembra 20142 Povejmo na glas Kapitali dopuščajo revščino naših otrok S 1. strani Skupaj lahko ... lika na obsežnem območju od Milj do Trbiža se zelo ra- zlikuje, saj gre za teritorije, ki jih opredeljujejo različne družbeno-gospodarske in zemlje- pisne danosti, različen zgodovin- ski razvoj sodelovanja na me- dobčinski in čezmejni ravni, ra- zlične izkušnje in različna stop- nja uveljavljanja pravic iz zaščit- nega zakona. Od tu predlog, da se spričo povedanega našim, zaščitenim, občinam v deželnem zakonu prizna pravica, da se sa- me odločijo za najbolj primerno, smotrno in učinkovito obliko povezovanja storitev in drugih S upravno-političnih postopkov.To je edina oblika, ki naši sloven-ski narodni skupnosti in njenim izvoljenim občinskim upravitel- jem in skupnostim, ki jih izražajo, prizna pravico in dosto- janstvo, da se ohranijo kot akti- ven in suveren subjekt razvoja v prostoru. To lahko dosežemo, če nastopi- mo odločno in enotno. S kole- gom Stefanom sva si vsestransko dokaj različna. Prepoznavava se v dveh različnih političnih stran- kah. On izhaja iz izkušnje tržaškega občinskega svetnika, se pravi v daleč največji občini naše dežele, sam pa izhajam iz iz- kušnje majhnih občinskih stvar- nosti. Druži pa naju pripadnost slovenski narodni skupnosti, pa čeprav jo očitno doživljava na ra- zličen način. Tisti skupnosti, ki je tej deželi podarila status avto- nomije. To nam mora biti v po- nos in v spodbudo, da tej skup- nosti zagotovimo osnovne pogo- je, da lahko še naprej odigrava ak- tivno vlogo v tem prostoru, ne pa da se postopno razblini. Stefana zelo skrbi, da bi se ne znašli v tem, kar z učeno izposojeno pri- spodobo definira “cul de sac”. Mene osebno bolj skrbi, da ta naša skupnost ne postane – tržaško narečno povedano – “cul de tutti”. In odstopanja od tudi mednarodno pravno utemelje- nih zahtev nas vodi ravno v to … V Čedadu Evropski poslanec Dorfmann obiskal sedež SSO-ja vropski poslanec Južnoti- rolske ljudske stranke Her- bert Dorfmann, ki je bil na letošnjih evropskih volitvah spet izvoljen v Evropski parlament, je v petek, 7. novembra, obiskal čedajski sedež Sveta slovenskih organizacij. V spremstvu dežel- nega svetnika SSk in podpred- sednika Deželnega sveta Igorja Gabrovca je evroposlanec Dor- fmann srečal člane videnskega pokrajinskega odbora SSO, ki so mu predstavili stanje Slovencev v videnski pokrajini. Za krajši zgodovinski opis je poskrbel po- krajisnki predsednik SSO Gior- gio Banchig, ki je podčrtal mačehovski odnos Italije do tega dela slovenske manjšine v FJK od leta 1866 do današnjih dni. Občinski svetnik Miha Coren je Dorfmannu predstavil problem izseljevanja, ki bi ga bilo mogoče znatno omejiti, če bi bolj uspešno črpali evropska sredstva iz razvojnih programov. Na tem področju se je sicer že naredilo nekaj pomembnih korakov, po- trebno pa bi bilo večje sodelo- vanje s Posočjem, za kar se raz- mišlja o podobnem združenju, kot ga imajo Gorica, Nova Gori- ca in Šempeter-Vrtojba. E Evropski poslanec Herbert Dor-fmann se je zahvalil za topelsprejem in poudaril, da se v Evropskem parlamentu trudijo, da bi imela Evropska unija boljšo zakonodajo na področju zaščite narodnih manjšin. Žal pa je pri tem še vedno veliko nezaniman- ja, predvsem s strani ustanovnih članic EU, kar je paradoks. Pri tem je tudi omenil krivice, ki so jih Južni Tirolci utrpeli zaradi dogovora med Hitlerjem in Mus- solinijem. Velike možnosti raz- voja pa po njegovem predstavlja- jo evropski razvojni programi, ki upoštevajo tako nerazvita po- dročja kot čezmejne stvarnosti. Evroposlanec je udeležencem ponudil pomoč pri iskanju sti- kov predvsem z realnostmi, ki so na tem področju uspešno utečene. Z zanimanjem pa je tu- di prisluhnil posegu, ki ga je imel predstavnik Slovencev iz Kanalske doline Luciana Lister glede vprašanje poučevanja slo- venščine, nem - ščine in fur- lanščine. Že več let si v Kanalski in Železni doli- ni prizadevajo, da bi bil večje- zični pouk stal- no zagotovljen in ne vedno pod vprašajem, kot se je dogaja- lo zadnja leta. Ta negotovost namreč ne omo goča dalj - noročnega na - črtovanja pri poučevanju treh manjšinskih jezikov tistega po- dročja. Ob koncu srečanja se je evropski poslanec Herber Dorfmann zah- valil za srečanje in še enkrat po- nudil svojo razpoložljivost za ka- terokoli posredovanje v koristi manjšinskim pravicam. Julijan Čavdek prejšnji številki našega tednika so bili objavljeni podatki, kako revščina ogroža vse več otrok, in to v našem raz- vitem svetu, se pravi med nami. Res, ni mo- goče verjeti, da se kaj takega dogaja in zato je treba ponoviti: v našem razvitem svetu, in ne torej samo v Afriki, je vse več otrok, ki jih revščina prizadeva do takšne mere, da bodo z njo vsestransko zaznamovani. »Pogosteje kot otroke iz dobro stoječih družin jih pestijo učne in vedenjske težave, so bolehnejši, značilni zanje sta nekakšna ravnodušnost in tesnob- nost. Trpijo zaradi socialne izločenosti in s tem čustvene osamljenosti. Njihova samopo- doba je okrnjena in ko odrastejo, težje najdejo partnerja, primerno učno pot ter zaposlitev, težje se osamosvojijo in ustvarijo svojo družino«. Tako iz poročila Unicefa. Številke so uničujoče in, če smo odkriti, dobesedno ne- verjetne. Od pričetka krize leta 2008 v Združenih državah dodatnih 1,7 milijona rev- nih otrok, v Italiji dodatnih 600 tisoč, v Slo- veniji 7 tisoč, na Hrvaškem vsak peti otrok živi pod pragom revščine. V odnosu na ta dejstva se znajdemo v tisti poniževalni vlogi, ko za vso zadevo menda sploh nismo vedeli in ne vemo. Kako pa bi mogli vedeti kaj takšnega, ko pa se nahajamo v najbolj razviti družbi tega sveta, kjer je zadnja stvar na svetu, da bi mogli dopustiti kaj podobnega in ne bi tega moral- nega madeža in socialne krivice že v kali pre- prečili. In vendar moralni madež obstaja in kriči, še bolj pa socialna krivica, ki nas določa in je neusmiljeno zrcalo. Tudi iz te zgodbe iz- stopajo veliki kapitali, ki krojijo družbo naše sedanjosti in, bati se je, prihodnosti. Vse bolj jasno je, da je njihov cilj ohraniti središčni prostor dobro stoječih in bogatih. Ta prostor bo obdržal ali celo povečal materialni blagor iz časov pred krizo, vse, kar je izven tega izvol- jenega prostora, pa bo polagoma izgubljalo svoje materialne dobrine ter drselo v počasno obubožanost ali celo revščino. Za vse te množice, ki predstavljajo štiri petine prebival- stva, ni v logiki velikih kapitalov nobenega ra- zumevanja kaj šele sočutja in tako bo še naprej udarjala brezposelnost, znotraj nje še posebno boleča tista, ki prizadeva mlade, ne bo pa in ni, kot govori tukajšnji zapis, prizanešeno niti otrokom. Trenutno je to smer, ki jo kot ne- kakšna slepa sila narekujejo veliki kapitali, ki so navsezadnje sad vsesplošne želje ljudi po varni in s tem po možnosti kar največji mate- rialni blaginji. In naša prihodnost se bo odvi- jala v nadaljnjem socialnem razslojevanju družbe, v kolikor ne bomo takšen načrt za- vrnili in se mu uprli. Se bo končno našla po- litika, ki se bo zavzela za bolj humano družbo? Nam je prav, da se dogaja, kar se dogaja, tudi če so prizadeti celo otroci? Bomo sedanji tok le nemočno in molče opazovali? V to prepro- sto ni mogoče verjeti: slej ko prej mora odločilno zaživeti solidarnost in z njo močnejša vera v človeka, brez katere bi bila naša obzorja že zdavnaj zatemnjena. Janez Povše V Prikazovanja v Medjugorju še niso uradno priznana s strani Cerkve, čeprav se tja zgrinjajo velike množice vernih, pa tudi manj vernih. Vsekakor je treba priznati, četudi Cerkev prikazovanj še ni priznala, da marsikdo, ki gre tja, se domov vrača duhovno potolažen. Na gospodarskem področju pa ima Medjugorje tudi svojo sliko. Na prvi pogled se vidi, da je tam velik kaos. Najprej pri prostorskem načrtovanju. Gradilo se je in se še gradi, kot se komu zdi, da je zanj najbolje. Tudi pri cenah se vidi, da se “navijajo”, kot se komu zdi, in se zelo razlikujejo od hotela do hotela. Dr. znanosti prof. Vencelj Čuljak je prvi, ki je naredil raziskavo o ekonomskem stanju Medjugorja. Junija 2014 je uspešno branil disertacijo z naslovom: “ Fenomen Medjugorja kot svetovni trend in top destinacije verskega turizma”. Iz te disertacije povzemamo nekaj podatkov. Od prvih prikazovanj v Medjugorju leta 1981 do leta 2013 je ta kraj obiskalo 28 milijonov romarjev. Od tega 21 milijonov tujcev in 7 milijonov domačinov, prebivalcev BiH. Letno ima ta kraj 1,9 milijona nočitev in tako je ustvaril preko 90 milijonov evrov skupnega letnega prometa. Če seštejemo nočitve od leta 1981 do 2013, vidimo, da je bilo v tem času 65 milijonov prenočitev in se je tako ustvarilo 2,85 milijarde dohodka. (Tu se je vzelo v obzir, da vsakdo tam potroši 43 evrov). Od te vsote je komaj 32% legalnega zaslužka (obdavčeno) in kar 86% nelegalnega dohodka (neobdavčeno - nočitve na črno). To pomeni, da je od vsote 2,85 milijard samo 32% bil plačan davek. Medjugorje trenutno po oglasih razpolaga z 18.500 posteljami. Ima 4.600 prebivalcev in le 1.500 zaposlenih. Od teh kar 58% ni prijavljenih ali dela “na črno”. Ti podatki so nastali z željo, da se tudi v tem kraju vzpostavi neka gospodarska disciplina, ki je nekaj normalnega za vse romarske kraje po Evropi. Ambrož Kodelja Gospodarski problemi Medjugorja Deželna reforma za krajevne uprave Brez avtonomije ostanemo le še kot kulturni rezervat eden, ki je za nami, je na politično upravnem po- dročju imel med glavnimi temami deželno reformo za kra- jevne uprave. Zakonski osnutek št. 68, ki ga je pripravil deželni odbornik Paolo Panontin, je deželni odbor predsednice De- bore Serracchiani 14. oktobra 2014 vložil v obravnavo v Dežel- ni svet FJK. Teden kasneje, 22. oktobra 2014, se je začela obrav- nava v 5. deželni komisiji. Pred- vidoma 20. novembra bi se mo- ralo začeti glasovanje v Dežel- nem svetu FJK. O tem kako je ta zakonski osnu- tek v določenih delih vprašljiv, še posebno za slovensko narod- no skupnost v FJK je bilo že ne- kaj povedanega. Zgovorno je dejstvo, da predlog ni bil odo- bren s strani Sveta krajevnih av- T tonomij (Consiglio delle Auto-nomie Locali – CAL) in da stadeželna svetnika Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (DS) na to temo sklicala dve nujni srečanji slovenskih izvoljenih predstavnikov: eno v Devinu za goriško in tržaško pokrajno, dru- go v Špetru za vidensko pokraji- no. Na obeh sestankih so bile kritične točke dejstva, da osnu- tek nikjer ne omenja slovenske manjšine, ki je zakonsko zaščite- na, da je vključitev v t. i. me- dobčinske teritorialne unije ob- vezna za občine pod 5000 prebi- valci (3000 prebivalcev za gorata območja) in da se prenesejo po- membne občinske pristojnosti na unije, kar pomeni izvotlitev vloge občine. Velika zaskrblje- nost je, da bi se slovenske občine znašle v uniji skupaj z velikimi občinami, kot so Trst, Tržič, Go- rica ali Čedad, ki bi imele prevla- do. Tako korenit poseg v vsebino upravne avtonomije občin pa predstavlja, še posebno po mnenju predstavnikov SSk, občutno zmanjšanje ravni zaščite in kršitev mednarodnih pogodb, h spoštovanju katerih je Italija zavezana. V tem smislu je slovenska stranka predlagala od- borniku Panontinu, naj v zakon vključi možnost, da občine lah- ko izberejo med pri- stopom v unijo ali konvecijo za skupno upravljanje javnih storitev. Če pa to ne more veljati za celot- no deželo, naj se to omogoči vsaj 32 občinam, kjer se iz- vajajo zaščitna do- ločila na podlagi za- kona 38/01. Razprava na temo deželne reforme kra- jevnih skupnosti je prejšnji teden pote- kala na dveh rav- neh. Na eni strani so v 5. deželni komisiji bile avdicije, med kate- rimi so nastopili tudi predsedni- ki slovenskih krovnih organiza- cij SSO in SKGZ, paritetnega od- bora, deželne posvetovalne ko- misije za slovensko jezikovno manjšino ter društva Edinost. / str. 14 Julijan Čavdek unija letos je bila zaradi zlo- rabe prevladujočega deleža na trgu na podobno kazen obsojena družba Intel (1,03 milijarde evrov). Danes je tik pred izrekom visoke kazni zaradi monopolnih nagnjenj tudi Goo- gle, Apple pa je pred Evropsko komisijo v postopku zaradi J davčne utaje in neu- pravičene državne po- moči na Irskem. Vprašanje je, kako bi Evropska komisija lah- ko o vseh teh primerih nepri- stransko odločala, glede na to, da omare Junckerjeve pisarne očit- no kar pokajo pod težo okostnja- kov, ki se v njih skrivajo. Zato je povsem na mestu poziv medij- skega velikana Bloomberga, ki je zapisal: Juncker, odstopi! Ampak vemo, Juncker je mož časti. S 1. strani Ampak on ... Paolo Panontin Igor Gabrovec Aktualno 13. novembra 2014 3 Nagrada Šport in šola 2014 “Ni enostavno biti v šoli odličnjak in obenem zagnan športnik” ZSŠDI rejšnji teden, v sredo, 5. novembra, so v Sovod- njah ob Soči že 24-kratP podelili prestižno nagradoŠport in šola višješolcem slo-venskih šol s Tržaškega in Go- riškega, ki souspešni tako všolskih klopeh kot tudi na tekmovališčih. Prireditev je bila v prosto- rih Zadružne banke Dober- dob/Sovodnje, ki je skupaj z Zadružno kraško banko in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji pobudnik in hkrati pokro- vitelj pobude. To original- no odlikovanje si je v začet- ku 90. let zamislil profesor Franko Drasič, športni peda- gog in odbojkarski trener. Da- nes lahko trdimo, da je bil res daljnoviden, saj se je priznan- je takoj prijelo in predstavlja v bistvu lepo motivacijo za naše najstnice in najstnike. Da je podelitev nagrade Šport in šola prav poseben dogo- dek, ki ima veliko veljavo in vsebinski okvir, je pred izročitvijo priznanj poudaril predsednik ZSŠDI Ivan Peter- lin. Za učinkovitost v obeh sektorjih je treba namreč vložiti res veliko truda, pogo- sto pa so nagrajenci nato uspešni tudi v nadaljnjem življenju na najrazličnejših področjih, je pred mladimi obrazi, ki so v dvorani čakali na svoj trenutek, še povedal Peterlin. V imenu organiza- torjev sta pozdravila tudi predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob/Sovodnje Dario Peric in podpredsednik Za- družne kraške banke Adriano Kovačič. Dogodek je vodila Nikol Kerpan. Nagrajencev je bilo letos 21, 10 dijakinj in 11 dijakov, 13 s Tržaškega, 8 z Goriškega. Za- nimivo, število tistih, ki za- doščajo kriterijem (srednja ocena 8, vsaj trije treningi in deželna raven tekmovanja – vse z določenimi izjemami), zelo niha iz leta v leto. Lani je bilo na primer dobitnikov kar 39, največ jih je bilo pred de- setimi leti 54, najmanj pa 14 v drugi izvedbi leta 1992. V 24 letih so že pode- lili 684 priznanj, nagrajencev pa je skupno 342 (številni so prišli na vrsto večkrat). Priložnostni po- seg je tudi v le- tošnji izdaji ime- la nekdanja stal- na gostja podelit- ve, bivša vrhun- ska rolkarica kriške Mladine in državna repre- zentantka Ana Košuta, ki je med 19 posamezniki v zgodovini, ki so prejeli priz- nanje za vseh pet let višješolskega študija. Med dru- gim je pred ne- davnim uspešno diplomirala na Fakulteti za šport ljubljanske univerze, je pa tudi trenerka. Na klasično vprašanje, katera je skrivnost za uspešnost na obeh po- dročjih, je kajpak odgovorila, da so ključnega pomena vztrajnost, nepopustljivost v težavah, dobro načrtovanje časa in pomoč v družini. Priz- nala pa je, da je nagrada tudi zanjo pomenila vzpodbudo in zadoščenje. Prejemniki so letos poleg denarnega pri- spevka dobili v dar še kamniti izdelek tržaškega umetnika Miloša Čuka. Stran pripravila HC in AČ Martina Bearzi šola: Znanstveni licej- France Prešeren učni uspeh: 8,7 športna panoga: roko- met Ž. U. R. D. Koper Martina Budin šola: Jezikovni licej- France Prešeren učni uspeh: 8,38 športna panoga: kara- te - Shinkai Karate Klub Simon Cettolo šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 8,1 športna panoga: košar- ka pri Pallacanestro Trieste 2004 Simon Cotič šola: Znanstveni licej Simon Gregorčič - Go- rica učni uspeh: 9,09 športna panoga: od- bojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor Andraž De Luisa šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 9,1 športna panoga: orien- tacijski tek – AŠZ Gaja Jan Furlan šola: Znanstveni licej Simon Gregorčič - Go- rica učni uspeh: 8,82 športna panoga: košar- ka – US Ardita Maja Kojanec šola: Klasični licej France Prešeren učni uspeh: 8 športna panoga: od- bojka - Zalet Simon Komjanc šola: Tehnični zavod Jurij Vega - Gorica učni uspeh: 8,09 športna panoga: od- bojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor Nika Košuta šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 9,3 športna panoga: od- bojka - Zalet Metka Kuk šola: Pedagoški licej Anton Martin Slomšek učni uspeh: 8,5 športna panoga: kotal- kanje – AŠD Polet Cristina Leghissa šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 100/100 športna panoga: nogo- met - Polisportiva San Marco Manuel Lupoli šola: TehničnizavodJu- rij Vega - Gorica učni uspeh: 8,38 športna panoga: od- bojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor Ivan Maniacco šola: Klasični licejPri- mož Trubar - Gorica učni uspeh: 100/100 športna panoga: ragbi – Rugby Udine 1928 Nastja Maver šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 8,75 športna panoga: od- bojka - Zalet Giulia Rauber šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 8,4 športna panoga: od- bojka - Zalet Simon Regent šola: Tehnični zavod Žiga Zois učni uspeh: 8,25 športna panoga: košar- ka – AŠZ Jadran/AŠD Kontovel Ivana Sarazin šola: Klasični licej France Prešeren učni uspeh: 8,7 športna panoga: kara- te - Shinkai Karate Klub Jernej Terpin šola: Znanstveni licej Simon Gregorčič - Go- rica učni uspeh: 9,08 športna panoga: odboj- ka pri projektu Olym- pia-Val-Soča-Naš pra- por Ivo Ušaj šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 8,2 športna panoga: košar- ka - AŠZ Jadran/AŠD Sokol Jasna Vitez šola: Znanstveni licej France Prešeren učni uspeh: 9 športna panoga: odboj- ka - Zalet Peter Vogrič šola: Znanstveni licej Simon Gregorčič - Go- rica učni uspeh: 89/100 športna panoga: od- bojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor Dobitniki nagrad Šport in šola 2014 Leto Število nagrajencev Trst Gorica 1991 15 10 5 1992 14 10 4 1993 16 12 4 1994 18 15 3 1995 20 17 3 1996 20 16 4 1997 28 24 4 1998 27 19 8 1999 36 27 9 2000 29 25 4 2001 33 28 5 2002 41 34 7 2003 54 44 10 2004 44 32 12 2005 38 28 10 2006 30 24 6 2007 29 22 7 2008 38 31 7 2009 29 21 8 2010 19 12 7 2011 21 13 8 2012 25 15 10 2013 39 26 13 2014 21 13 8 19 nagrajencev je nagrado prejelo petkrat zapored 29 nagrajencev je nagrado prejelo štirikrat 50 nagrajencev je nagrado prejelo trikrat 79 nagrajencev je nagrado prejelo dvakrat 165 nagrajencev je nagrado prejelo enkrat Večkratni prejemniki nagrade Rolkarica Ana Košuta je v svojih višješolskih letih redno prejemala nagrado Šport in šola. Njene besede so bile zato za današnje dijake pričevanje iz prve roke. Rdeča nit njenega posega je bilo ravnovesje med obema obveznostima mladih: “Šport in šola stojita vedno na neki gugalnici, kjer pod budnim očesom naše odgovornosti lovita ravnotežje. Šport je aktivnost, s katero si krepimo zdravje, se odvrnemo od skrbi, ohranjamo stik z naravo in pri kateri se skozi igro zabavamo; takšna aktivnost nas osvežuje, sprošča, nam povečuje družabnost in obnavlja delovno energijo. Lahko pa nam predstavlja tudi tekmovalnost, ki jo preizkušamo sami s seboj ali z drugimi, ko premagujemo naše skrajne meje. Na drugi strani gugalnice pa imamo prav tako pomemben dejavnik v življenju posameznika, to je izobraževanje. Rekli bi lahko, da je šport soigralec šole, saj sta, vsak s svojo specifično vlogo, enako soudeležena pri ekipni igri našega življenja”. Po mnenju govornice so prav nagrajenci najboljši dokaz, da ima uspešnost v športu in v šoli isti skupni imenovalnik: “Vi ste dokaz, da so aktivni športniki navadno tudi zelo dobri dijaki, saj se že zelo zgodaj naučijo pametno razporejati svoj prosti čas in ga nato maksimalno izkoristiti. Ukvarjanje s športom nam poleg že prej omenjenih spretnosti, kot sta organizacija in načrtovanje lastnega življenja, omogoča tudi učenje življenjsko pomembnih veščin: natančnost, vztrajnost in skrbnost”. Ana je po višji srednji šoli v Gorici nadaljevala študijsko pot na Fakulteti za šport v Ljubljani. Tudi med univerzitetnim študijem je spoznavala pomen in pomembnost dejstva, da so mladi lahko hkrati odlični športniki in študenti: “Z izkušnjo delovne prakse na ljubljanskih gimnazijah, ki je bila del univerzitetnega programa, pa sem dobila dokaz, da je za nas “zamejske študente” taka nagrada, kot je današnja, še toliko bolj zaslužena. V Sloveniji, namreč, lahko dobijo učenci na srednji šoli status športnika in na splošnih gimnazijah obstajajo oddelki za šport, kjer imajo dijaki, ki se tekmovalno ukvarjajo s športom, določene olajšave pri študiju... Nagrada Šport in šola mi je dala zagon, da sem v vseh letih študija vztrajala in dosegala rezultate na obeh področjih in to vztrajnost sedaj vsakodnevno uporabljam v življenju. Prepričana sem, da bo tudi vam prinesla veliko zadoščenje, poplačala vaš trud in vas spodbudila, da nikoli ne popustite. Tako, drage športnice in dragi športniki, želim vam še veliko uspehov na vseh življenjskih področjih in nikoli ne vrzite puške v koruzo, saj kot pravi ameriški pesnik (Henry Wadsworth) Longfellow: “Vztrajnost je pomemben dejavnik uspeha. Če dovolj dolgo in dovolj glasno trkate na vrata, boste zagotovo koga zbudili”. Ana Košuta: “Šport je soigralec šole v ekipni igri našega življenja” Uvodni pozdrav v letošnjo podelitev nagrad Šport in šola je pripadel dvema od pobudnikov nagrade, predsedniku ZSŠDI Ivanu Peterlinu in predsedniku Zadružne kraške banke Doberdob – Sovodnje Dariu Pericu. Peterlin se je zaustavil ob pomenu nagrade, ki da jo mnogi po nepotrebnem zaničujejo. Po njegovem mnenju se namreč šport prevečkrat spravlja v drugorazredno kategorijo dejavnosti. Taka, je še dejal Peterlin, v očeh marsikoga postaja – bogve zakaj - tudi naša šola: “Kakšna zmota! Kakšni samomorilski in uničujoči naboji do doseženih vrednot: kot da bi bilo tako vsakdanje in enostavno biti v šoli odličnjak in obenem tudi tako zagnan športnik, da prav temu območju posvetiš ogromno, če že ne ves prosti čas in si tudi tu – na tem področju – uspešen”. Nagrada ne želi biti poudarek samovšečnosti, ampak priznanje za vse tiste, ki si to zaslužijo in ki so v ponos svoji šoli, staršem, društvu in tudi sami sebi, je še dejal Peterlin in k temu dodal še: “Mnogi izmed teh so v svoji rasti dosegli tudi na delovnem področju prestižne uveljavitve: naši nagrajenci so danes novinarji, profesorji na šoli, zdravniki, menedžerji na najrazličnejših področjih, poslovneži, knjigovodje, fizioterapevti, družbeno angažirani delavci in še in še bi lahko našteval. Mar vse to nič ne pomeni? ” Ob sklepu se je Peterlin še zahvalil Zadružni kraški banki in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje, ki sta nagradi vseskozi stali ob strani z denarnimi nagradami in ki sta z letošnjim letom postali ekonomski partnerici ZSŠDI. Dario Peric je v imenu obeh bank pozdravil vse prisotne in tudi sam izpostavil vlogo podpornika, ki ga imata obe zadružni banki v našem prostoru pri nagradi Šport in šola. Nagrajencem je čestital in izrazil zadovoljstvo znjihovim uspehom, za katerim ni nikoli blefiranja, ampak vselej trud in dobra volja. Ivan Peterlin: “Priznanje za vse tiste, ki si to zaslužijo” Kristjani in družba 13. novembra 2014 5 b svetovnem nogomet- nem prvenstvu sta mi prišli v ospredje dve mi- sli. Prva je vera igralcev in drugo polni stadioni. Nekatere nogo- metne reprezentance so pred tek- mo molile, na primer Nikaragua; zapazili smo tudi veliko igralcev, ki so pred tekmo pokleknili ali pa se prekrižali. V kolikor analiziramo pripadnost navijačev, bi na tribunah zasledili pripadnike najrazličnejših ver kot tudi ateiste. Zastavlja se vprašan- je: obstajajo katoliški navijači? Se- veda, pa ne samo ti! Spomnimo se na tekmo, ki se je odigrala v Glasgowu med katoliškim moštvom Celtica in protestan- tskim Rangers. Ali pa na tekme, ko igrajo duhovniške ekipe posa- meznih narodov, enako bogo- O slovci.Zakaj ta primerjava? Tu pridemodo spoznanja, da verska pripad- nost ali verska praksa - kako nek- do prakticira svojo vero - ni isto. Naštejmo nekaj primerov: štu- dent je dobil nalogo, naj razišče, koliko ljudi je v nekem kraju ver- nih. On stopi pred cerkev in prešteje, koliko jih gre na nedeljo k maši. To še ni odraz, koliko de- jansko ljudi je v kraju vernih. Teo- logu, danes jim pravimo tudi pi- smouki, je vera čisto nekaj dru- gega kot raziskava fanta, ki je to raziskoval. Duhovniki po župni- jah zopet vidijo versko pripad- nost na povsem drug način. Ne- deljniki zopet na vero gledajo drugače. Navijač, ki je pel šanson za nogometno moštvo, ki zanj ne navija, se prav tako lahko ima za vernega, kot tudi navijači, ki ne prihajajo v cerkev, se veli- kokrat imajo za verne. Bor- beni ateist ni sposoben, da bi dajal oceno, kdo je in kdo ni veren! Teologom se “po- večuje pleša”, ko slišijo, da je nekdo veren, prepeva pa osladne pesmi, da o njego- vem življenju ne govorimo... Obstaja tisoč in še več pogledov na to: “Kdo je vernik”. Popolno- ma pravilno je: naloga teologije je, da razjasni, kdo je in kdo ni ve- ren! Tudi navijaško vzdušje kot tudi nasilje na nogometnih tek- mah velikokrat nista odraz vere, prej nevere. Na drugi strani pa, ali je molitev pred nogometno tekmo pri igral- cih iskrena? Vsi vemo, da gospod Bog ne sedi za televizijskim ekra- nom, ogrnjen okrog vratu z navi- jaškim šalom, ob sebi ima stekle- nico piva in določa rezultat in na- vija za tiste, ki so pred tekmo mo- lili... Čeprav, kot sem že omenil moštvo Kostarike, smo lahko za- pazili, kako so v zbranosti pove- sili glave. V tem je bila tokrat moč molitve, da so v vrvežu nogomet- nega stadiona našli čas za mir in zbranost. V zahodni Evropi so nogometni stadioni polni, cerkve pa bolj prazne. Kaj je na nogometnem stadionu tako privlačno? To je občutek edinosti in enakosti pri gledalcih. To je Cerkev prvih sto- letij nudila vernikom, to se je da- nes preselilo na stadione. Navi- jači se ne sprašujejo, kdo je, kdo si in od kod si, kakšno izobrazbo imaš ali kako se imenuješ. Tu si zaradi svojega kluba ali reprezen- tance, za katero boš navijal. Sta- dion postane kraj pripadnosti! Prav to je tista vezna moč, ki gle- dalce pripelje na igrišče, ker je šport - nogomet - popularen. Lahko bi se tudi Cerkev zgledova- la po nogometnih stadionih, pa ne po kričanju in nasilju, ampak po odprtosti do vseh. Čut skup- nosti, da pripadam neki skupno- sti - tokrat cerkveni - bi moral pri- vleči vernike v naše cerkve. Žalo- stno je, če kdo občuti bližino Bo- ga na stadionu, v cerkvi pa tega ne zazna. - Razmislek vsem, ki vam je kaj do naših župnij... Ambrož Kodelja V Sočergi Križev pot za preganjane kristjane udi jaz sem kristjan”! je vzkliknil triletni Kvirik ob pogledu na svojo mučeno mater, ki ni hotela zatajiti vere v Kristusa. Vdova Ju- lita je zaradi preganjanja kristja- nov leta 304 s svojim sinom bežala iz Ikonija proti Tarzu, kjer so jo zajeli, mučili in umorili. Tu- di mali Kvirik je po svoji pogum- ni izpovedi na izredno krut način dosegel krono mučeništva. “T V njemu posvečeni cerkvici, kistoji na pokopališču v Sočergi,smo v soboto, 8. 11. 2014, z bla- goslovom sklenili molitev križevega pota za preganjane kri- stjane v Iraku in Siriji, katere po- budnik in organizator je bil ko- prski duhovni pomočnik g. Bog- dan Vidmar. Z molitvijo smo začeli v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Movražu, nato pa po pobočju vzpetine Sv. Kvirika po postajah križevega pota premišljevali Go- spodovo trpljenje in trpljenje lju- di, ki jih mučijo in ubijajo zaradi vere, narodnosti, kulture ali po- litičnega prepričanja. Še posebej smo molili za preganjane kristja- ne v Iraku in Siriji in se v čudoviti zaključni molitvi spomnili Jezu- sovih besed: “Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molí- te za tiste, ki vas preganjajo” (Mt 5, 44). Namen molitve križevega pota je bil tudi obuditi zavest, da smo kristjani dolžni opozarjati na kri- vice in si prizadevati za pravično družbeno ureditev. Prav tako smo poklicani k velikodušni po- moči trpečim. “Sentimentalizem ob trpljenju preganjanih ne za- dostuje”, je zapisal g. Vidmar. Zgled sv. Kvirika in trpljenje naših bratov in sester v Kristusu naj v nas prebudi odločnost in dejavno ljubezen do nemočnih in zatiranih. K. Č. Razlika med optimizmom in upanjem Upanje daje krila elikokrat se dogaja, sploh v današnjem času, da pomešamo med seboj pojme in koncepte, ki so si podobni, ne upošteva- joč realno razliko, ki vlada med njimi. Pa ne le, da zadeve mešamo, temveč jih celo za- menjujemo, ker mislimo, da pomenijo povsem isto, čeprav ni tako. Pomenljiv primer tega sta optimizem in upanje, ki ju mnogi pojmujejo kot nekaj identičnega in med seboj za- menljivega, čeprav sta si med seboj radikalno različna. Opti- mizem namreč gleda na pozi- tivnost stvari, upanje na pozi- tivnost življenja - če kdo torej nima upanja, bo zelo težko op- timist, predvsem pa bo težko optimist dolgo časa. Če nam- reč optimizem pomaga kolikor toliko živeti sedanjost tako, da nas opozori, kako obstaja tudi lepša, bolj pozitivna plat se- danjosti, ki je morda nismo ni- ti opazili, ki smo jo enostavno prezrli, pa nam upanje pomaga živeti sedanji čas tako, da nas opozori, da obstaja prihod- V nost. Ni težko ugotoviti, kakogre za nekaj povsem drugega,sploh na kakovostni ravni. Naši stari bi rekli, da gre za "čisto drugo pesem". Poleg te- ga je optimizem neka čisto in- dividualna lastnost, ki je ne- redko tudi začasna, minljiva. Upanje lahko delimo - bodisi zato, ker upanje in v upanju lahko živimo skupaj z drugimi, kakor tudi zato, ker lahko upanje položimo v drugega POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (3) Potreben je prostor svobode Ljubezen je osnova, da se moremo uresničiti kot ljudje in osebe. To pomeni, da smo ob člo- veški ljubezni obdarjeni z darom Božje ljubez- ni, ki je odnos med Očetom in Sinom. V tem odnosu smo bili ustvarjeni in v njem sprejema- mo sami sebe ter ustvarjamo odnose z bližnji- mi in z Bogom. Izvir našega bivanja je torej Božja ljubezen, ki omogoča, da ljubimo in živi- mo. Ta vse objema in navdihuje, prinaša upan- je in lepoto. Posebnost ljubezni je v tem, da pri njej ne mo- re biti nič ukazano, zacementirano. Ker je dar, vedno potrebuje svobodo. Lahko dar drugega sprejmemo, moremo pa ga tudi odkloniti ali ga zavreči. To se dogaja že vse od prvih začet- kov človeškega bivanja. Tedaj se je zgodila odločitev za samoljubje in upor, ljudje so bili zmotno prepričani, da morejo živeti sami iz se- be in si sami določati merila življenja. Vendar je to že sprevržena stvarnost ljubezni, zato se je spremenil tudi odnos do sebe, do drugih in do Boga. Niso bili več odprti za medsebojno darovanje in sprejemanje, ampak so se podvrgli naravi in sebični samoohranitvi. S tem se je razvila tudi suženjska miselnost, ki gleda na življenje v luči uživanja in preživetja. Vendar pa je Božja ljube- zen neuničljiva in ljubi, čeprav je zavrnjena. Poniža se na raven človeške rane in ljubi vedno znova. V tej nezlomljivosti ljubezni se more iz- polniti svoboda Božjih sinov, to, da smo v naj- tesnejši zvezi z Bogom, da nas ima rad in mu moremo vračati svojo ljubezen. Svoboda je tudi vzgoj- na pot za našo osebo, da se trudimo umirati sebični zaprtosti in sprejemamo Božjo voljo ter ljubezen. Svoboda je usmerjena v to, kar smo in kar je v nas re- snično. Zato moramo poslušati Božje namige in nasvete ter skupaj z Marijo in njenim Sinom reči Očetu: »Zgodi se tvoja volja«! V tem odno- su smo bili vsi rojeni in prerojeni, vanj se zno- va vračamo. Svoboda je povabilo, čakanje in vstopanje v resnico z drugimi. Neprestano se je treba osvobajati od lažnih odnosov in sprejeti odrešenjsko pot Jezusa Kristusa. Iz tega izvira nov sinovski odnos do Boga in deleženje pri njegovi ljubezni, ker je sin vedno svoboden in dediči. Sveti Duh je s svojo ljubeznijo nasprot- nik vsake napačno razumljene svobode in sa- movolje, ki je suženjstvo. Z njim moremo bolj jasno sprejeti resnico o ljubezni in ta nas bo naredila svobodne. V njegovi moči bomo s Kri- stusom umrli sebičnosti in se rodili za služenje v ljubezni. Kristus je s svojo smrtjo pokazal, da je svoboden za dar življenja, čeprav so ljudje za- vrgli njegov dar. Svoboda v ljubezni je spreje- manje vsake drugačnosti in odgovornosti, ved- no odprta naprej, polna je vedrine in hva- ležnosti, ljudje se v njej počutijo prijetno. Primož Krečič Novo vodstvo frančiškanske province v Sloveniji Na seji provincialnega vodstva patrov frančiškanov je bil za provincialnega ministra do kapitlja 2016 izvoljen dosedanji vikar province p. Marjan Čuden. Za službo provincialnega vikarja je bil izvoljen dosedanji definitor p. Ambrož Mušič. Za definitorja poleg p. Marjana Čuka, p. Pepija Lebrehta, p. Mirana Špeliča in p. Andraža Arka je bil izvoljen p. Bernard Goličnik. Novo vodstvo so frančiškani izvolili, potem ko je bil frančiškanski provincialni minister p. Stane Zore imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita. S tem je njegova služba provincialnega ministra ugasnila. Diakonsko posvečenje v Spodnji Idriji Zadnjo letošnjo oktobrsko nedeljo je v Spodnji Idriji, pri “Mariji na skal'ci”, prejel diakonsko posvečenje bogoslovec Blaž Lapanja iz Idrijskih Krnic v župniji Spodnja Idrija. Posvečenje mu je podelil koprski škof dr. Jurij Bizjak, ki je vodil slovesno somaševanje; tega so se udeležil tudi upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih, mnogi duhovniki, nekateri tudi iz sosednje ljubljanske nadškofije. Verni kristjani so do zadnjega kotička napolnili čudovito župnijsko cerkev in zares lepo sodelovali, vidno ganjeni ob takšnem dogodku, ki ga v več kot osem stoletij dolgi zgodovini "prfarske" župnije, kot kaže, sploh še nikdar ni bilo. Spremljali smo lahko ubrano petje domačega župnijskega zbora, ki je vključil tudi nekaj mladinskih pesmi, vzdušje pa je bilo lepo in molitveno, kakršno se tudi spodobi. Novemu diakonu želimo obilo blagoslova in Marijinega varstva na poti do mašniškega posvečenja, za kar smo povabljeni, da tudi sami pripomoremo z našimi molitvami. / AV Slovenska karitas / Zbiranje pomoči ogroženim z virusom ebole v Afriki Slovenska karitas začenja z zbiranjem sredstev za pomoč ogroženim z virusom ebole, ki je v državah zahodne Afrike v samo nekaj mesecih vzela življenje že skoraj 5.000 ljudem, 13.000 pa je okuženih. Zbrana sredstva bodo uporabljena za pomoč z ebolo ogroženemu prebivalstvu v Liberiji, Sierri Leone in Gvineji, kjer tem ljudem lokalne Karitas že od vsega začetka pomagajo z zbranimi sredstvi članic Caritas Internationalis. Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ogroženim na: SLOVENSKA KARITAS, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: POMOČ EBOLA, Sklic: SI00 627, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X. Kratke (verni lahko celo napišemo Drugega, ker upamo v Boga), če pa gre za resnično upanje, le-to ne preneha. Največja moč upanja je v dejstvu, da ga je mogoče ohraniti tudi po življenjskem porazu ali polo- mu. Pravzaprav velja, da ravno v teh primerih upanje doseže največjo možno vrednost in lahko rečemo, da šele v takšnih primerih upanje zares postane upanje v polnem pomenu, medtem ko se optimizem izka- zuje samo med neko preiz- kušnjo ali izzivom. Če dobro pogledamo, je upanje tudi ve- liko bolj realno od optimizma, saj stvari vidi takšne, kakršne so, medtem ko jih optimizem lahko tudi olepšuje, ko nam kaže pozitivno plat - nevarno je, da vidimo le pozitivno plat, prezremo pa drugo plat medal- je. Zadnja odločilna razlika, ki jo bomo omenili, je ta, da nam optimizem pomaga, da nismo žalostni, medtem ko te upanje pripelje do nasmeha. Optimi- zem nas torej obdrži na nogah, medtem ko nam upanje daje krila, da poletimo. Andrej Vončina Pripadnost Nogometni stadion in cerkev Goriška13. novembra 20146 Veselo martinovanje v Štandrežu Med raznimi družabnimi pobudami, ki jih organizira Prosvetno društvo Štandrež, obvezno spada tudi martinovanje, ki poteka ob dnevu sv. Martina, ko se mošt preminja v vino. Letos je bil v soboto, 8. novembra. V spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič se je zbralo kakih sto društvenih članov in prijateljev, ki so preživeli prijeten in vesel večer. Spretni kuharji so poskrbeli za odlično hrano, pri kateri ni smela manjkati ajdova polenta in novo vino. Za popestritev večera je poskrbel odličen fotograf Viktor Selva, ki je predvajal lepe in zanimive posnetke iz Dubaja, ki ga je pred kratkim obiskal. Martinovo razpoloženje se je nadaljevalo tudi naslednjega dne, ko so po gledališki predstavi v župnijskem parku pekli okusen kostanj, ki ga je darovala trgovina Zavadlav, in novo Primožičevo briško vino, medtem ko je prišlo staro vino iz Mirna. Vsi darovalci se namreč udeležujejo gledaliških abonmajev. / DP Walter Bandelj (SSk) posegel zaradi nevarnosti poplav v Podgori Obilno deževno vreme, ki je v teh dneh pustošilo po Goriškem, je prizadelo tudi Podgoro, kjer so prišle na dan kritike zaradi neočiščenih odtokov. Velike količine vode, ki so se sprožile iz Kalvarije, so tudi tokrat prizadele nekatere stanovanjske objekte in prisilile stanovalce, da so morali noč in dan nadzorovati stanje, da bi jim voda ne zalila hišne prostore. Pri tem je voda tudi prinesla na cestišče velike količine zemlje in kamenja. Nad takim stanjem je odločno posegel občinski svetnik SSk in bivši predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je pismeno opozoril občinsko upravo in samega goriškega prefekta Vittoria Zappalorta. V svojem pismu je Bandelj protestiral, ker so bili občinski uradi in uprava že večkrat opozorjeni, vendar odgovorov in posegov ni bilo. Edino, kar je bilo zadovoljivo rešeno, je struga potoka Rio Štoperca, za kar nosi zasluge deželna civilna zaščita. Protest je bil vsekakor učinkovit, ker je tudi sam goriški prefekt pozval goriško občinsko upravo, naj čimprej poseže. In res so bili stroji že ob koncu prejšnjega tedna na delu. Kulturtni dom / Obisk goriškega nadškofa Redaellija Goriški nadškof Carlo Maria Redaelli je pred dnevi obiskal Kulturni dom v Gorici. Snidenje je izvenelo kot stvarno in iskreno rokovanje med sosedi, ki se zavzemajo v prid skupnosti. V spremstvu članov upravnega odbora Kulturnega doma (Joško Vetrih, Vili Prinčič, Maša Braini in Sandra Marvin ter predsednika Skgz za Goriško, Livija Semliča), je predsednik doma Igor Komel, v plodnem in prijateljskem vzdušju, goriškemu nadškofu predstavil široko paleto kulturnih in športnih dejavnosti, ki se redno odvijajo v domovih prostorih. Glede tega je predsednik še posebej izpostavil, da nas gospodarska kriza, ki smo ji priča, sili v tehten in globok razmislek glede vloge kulturnih dejavnosti v naši družbeni stvarnosti. “Z obiskom v Kulturnem domu – tako slovenskih, kot italijanskih in furlanskih kulturnih dogodkov – smo lahko nadvse zadovoljni”, je pristavil Komel, “iz česar izhaja logičen zaključek, da v težkih trenutkih, kakršnim smo danes priča, kultura ljudi privlači in jih povezuje ter tako odigrava svojo nenadomestljivo družbeno vlogo”. Nadškof Carlo Redaelli, ki ga je ob tej priložnosti spremljal glavni urednik tednika Voce Isontina, Mauro Ungaro, je bil nadvse presenečen nad vlogo in uspehom dejavnosti Kulturnega doma, ki po njegovih besedah velja za stvarno kovačnico sožitja na Goriškem. Nadškof je nato v pogovoru z vodstvom doma poudaril veliko vrednost dejstva, da je Kulturni dom že vrsto let na razpolago celotni goriški skupnosti oziroma da zna usmerjati pozornost tudi vsem generacijam. Ugledni gost je s svojo neposrednostjo in domačnostjo vzpostavil sproščen in prijateljski odnos s sogovorniki ter pomljivo dejal, da je Slovencem na Goriškem hvaležen za posredovanje slovenske kulture, nosilke vrednot, ki pomembno vsestransko dopolnjujejo italijanski svet ter bogatijo mozaik različnosti nadvse pisane goriške stvarnosti. Kratke Jurij Paljk na Srečanju pod lipami Iskren in čuteč izsek nekega življenja rečanje pod lipami” v četrtek, 6. novem- bra, je bilo drugačno od običajnih, saj je preraslo v prijetno in sproščeno kramljanje med prija- telji-književniki. Šlo je za goriško predstavi- tev zadnje knjige našega odgovornega urednika Jurija Paljka, izbor zapisov iz njego- ve stalne rubrike Kaj sploh počnem tukaj. Glavni protagonisti večera so bili knjige in ljubezen do njih, za mizo pa sta - poleg av- torja - sedela še ugled- ni pisatelj, prevajalec, literarni in gledališki kritik Aleš Berger ter goriški pesnik David Bandelj, ki je vodil in usmerjal pogovor. Zbrane v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je toplo sprejela predsednica Franka Žgavec, Bandelj pa je posebej pozdravil tiste, ki redno prebi- rajo Paljkovo rubriko na pred- zadnji strani našega tednika. Glose se ponavadi pojavljajo tu- di na družbenih omrežjih, kjer “doživljajo precejšnje odobra- vanje in odpirajo diskusije, kar je seveda vedno dobro”, je de- jal. Zapisi so “pronicljivi in za- nimivi”, ker govorijo o tem, ka- ko doživlja našo stvarnost Jurij Paljk kot Slovenec, ki živi v Ita- liji, in kot pesnik, “za katerega še vedno upam, da bo objavil še kakšno pesem”. Na večeru, ki ga je v sodelovan- ju s Kulturnim centrom organi- ziral Krožek Anton Gregorčič, je avtor obrazložil, da naslov ru- brike spominja na naslov knjige znanega angleškega popotnika in pisatelja Brucea Chatwina What am I doing here: “Še ved- no upam, da jo bo nekega lepe- ga dne kdo prevedel tudi v slo- venščino”. Kaj počnem tukaj je po Paljkovem mnenju “temel- “S jno vprašanje”. Tudi ta rubrikaje nastala - prav tako kot druganekaj let prej - iz potreb našega tednika. Ko je Paljka tedaj vprašal urednik dr. Drago Le- giša, o čem namerava pisati, je odgovoril, da bi pisal “o borjaču in naših stvareh. In se je prije- lo”. Pri pisanju “skušam biti širok, čeprav dobro vem, da ne morem ugajati vsem”. Nekateri rubrike ne marajo, “ker pušča odprta vprašanja”. Dejstvo pa je, da generaciji ljudi, ki se bližajo šestdesetim letom, se je življenje v zadnjih letih močno spremenilo: “V tej družbi je re- snično težko se znajti”. Knjige so ga od nekdaj oz- načevale, je pripomnil avtor. Kot otroka ga je očaral pogled na veliko omaro, polno knjig, v nekem stanovanju v Ljubljani. Imeti knjige zanj pomeni biti bogat in srečen je, ker se pri 57 letih pred dobro knjigo še ved- no začudi. O sebi je še povedal, da je - kot bi rekel Župančič - “brbljavi Vipavec, morda malo ironičen, a rad sem z ljudmi”. Z Alešem Bergerjem se je spoznal pred leti, ko je zahajal na kakšen pomembnejši kulturni dogodek v Ljubljano. “Kot na- rodna manjšina moramo biti naslonjeni na večinski narod! Pri našem časniku vedno trdim, da moramo imeti na kulturnih straneh slovensko ‘prvo ligo’”. Berger pa je o Novem glasu de- jal, da ga rad bere, ker mu pri- poveduje “o mnogih stvareh, za katere matica sploh ne ve in se požvižga na vso to bogato kul- turno, družabno in versko življenje”. Zanimivo je, kako ta časopis “daje vero v sloven- stvo”. Ko je že bil v pokoju in torej ne več urednik pri Mladin- ski knjigi, je Paljku predlagal, da bi iz njegovih komentarjev na- redili knjigo. Tovrstni spisi, “tu- di če bi bili delo kakega ko- roškega Slovenca”, bi se mu rav- no tako zdeli vredni objave v matici. “Misel je naletela na plodna tla”, urednica Nela Ma- lečkar je samo določila obseg. Izbor je opravil Berger, ki je v Paljkovem pisanju zaznal “ne- kaj ključnih točk”. To so: po- ložaj zamejca v tukajšnji skup- nosti, razmere v skupnosti in razmerje do italijanskega sveta, intimna spraševanja o veri in življenju, odnosi do staršev in otroštva, utrinki iz Furlanije, kraja, kamor se vedno vrača, tu- di v luči globalizacije, spomini na otroštvo, “morda bolj siro- mašno, ampak zelo srčno in do- stojanstveno”. In pa - seveda - knjige. “Tu je lep, poglobljen, iskren, čuteč izsek nekega življenja in refleksija o njem”. Zapisi so “prvoosebni, nepo- sredni, jezikovno slikoviti in iz- delani”. To je stil Jurija Paljka, ki ga označuje “viharna zgovor- nost”. Včasih morda zaide “v kakšen meander, kot tudi ko govori v živo. Tudi to je del sti- la”, je šaljivo dodal Berger. Govor je še bil o no- vih tehnologijah in digitalnih fotografi- jah, “ki jih ni”, o pri- jateljih in sopotni- kih, ki jih ni več, pa so pustili sled, in se- veda o jeziku in spo- ročanju. Vsaka knjiga ima svojo zgodbo. “Vesel sem, da ta ‘funkcio- nira’ tudi za bralce, ki ne berejo rubrike v tedniku”, je pove- dal Paljk. O social- nih omrežjih meni, da so podobna življenju: “Na njih se lahko spreneve- daš, lahko nič ne daš od sebe, lahko si patetičen ali smešen, lahko pa tudi imaš od- nos do človeka”. Literatura se na spletu ne obnese, kvečjemu krajši zapisi in eseji. Z rubriko je Paljk zadovoljen, ker je s temi zapisi - tudi prek socialnih om- režij - dosegel ljudi, ki bi jih si- cer ne dosegel, predvsem do- ločene mlade in take, ki raz- mišljajo drugače. “Pri časopisu je najhujše, ko nimaš nobenega odziva”. Zanj je namreč pisanje “iskanje drugega, odpiranje no- vih svetov, padanje v neke labi- rinte. Vsakdo piše, da bi ga ljud- je brali, da bi imel odziv”. Ko se bliža 200. številka rubrike, Paljk razmišlja, da bi jo sklenil, pa čeprav so mu nekateri bralci že povedali, da se s tem ne strin- jajo. Knjiga je dogodek, potrdi- lo minulega dela, ni pa nujno, da pomeni konec nekega počet- ja, je dejal Berger, prepričan o tem, da bo Paljk gotovo našel način, kako se še naprej spraševati. “Tako pač je”, bi lah- ko bil dober naslov za podobna razmišljanja, se je pošalil Paljk... Zahvalna nedelja v Podgori Zahvala “za vse, kar smo in kar imamo” rejšnjo nedeljo, 9. novem- bra, so v Podgori združili praznovanje vaškega zavet- nika sv. Justa mučenca z zahvalno nedeljo, ki so jo skupaj organizi- rali društvo Krajevna skupnost Podgora, PD Podgora, združenje Krajevna skupnost Pevma-Štma- ver-Oslavje, KD Sabotin, župnija sv. Justa mučenca, goriška pokra- jinska zveza Coldiretti in rekrea- cijsko društvo Calvario. Pol ure pred jutranjo mašo so se na Trgu Lojzeta Bratuža začeli zbirati trak- torji iz omenjenih vasi; pred cer- kvijo je ljudi pričakal star in z živi- mi barvami lepo okrašen voz, na katerem je poleg velikega soda, cvetja, sadja, zelenjave in drugih poljskih pridelkov stala tudi ma- keta podgorske cerkve, ki jo je pred leti izdelal vaščan Remigio Blasig. Pri dvojezični maši, ki jo je na ko- ru pod taktirko Petra Piriha sprem- P ljalo lepo slovensko petje, ježupnik Josip Caha spregovorilo hvaležnosti do Boga, ki nam v vsakdanjem življenju daje da- rove zemlje, pa tudi o zavetni- ku. Nedeljski evangelij o seme- nu, ki rodi sad, samo če pade v zemljo in umre, je bil nadvse primeren za praznovanje, je de- jal, saj je sv. Just umrl mučeniške smrti, dal je svoje življenje za druge. Zbrane ljudi v cerkvi je župnik nagovoril, kako je pomembno računati na Božji bla- goslov pri svojem delu. “Nismo sami, Bog je z nami”. Cerkev se ne omejuje na to, da prosi za kruh, ampak spodbuja delitev dobrin in solidarnost, da bi nikomur ne manjkalo najnujnejše za preživet- je. Živimo namreč tudi v času pre- hrambene krize, ko marsikje trpi- jo zaradi posledic suše, poplav, po- višanja cen žitaric in raznih špe- kulacij. Praznik zahvale so pozna- la že starodavna ljudstva, je še po- vedal g. Caha. Z judovsko kulturo je dobil še odrešenjski pomen. Prav je, da se zahvaljujemo ne le za pridelke, ampak tudi za družino, dom, vero, vse naše življenje, “za vse, kar smo in kar imamo”. Zahvala tudi krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kako- vost. Zato je pomembno se zah- valjevati za vse, kar prejemamo, pa tudi prositi, da bi bil Gospod z nami na polju, da bi blagoslavljal naš trud. Ob koncu maše je župnik blago- slovil košare poljščin, kruh in vi- no, ki so jih med darovanjem pri- nesli do oltarja, nato je v cerkvi za- donela Zahvalna pesem. Po maši je na trgu blagoslovil voz in trak- torje, nakar so prireditelji najprej pogostili navzoče pred cerkvijo; potem ko so se traktorji odpeljali po vasi, pa so društva v prostorih nekdanje šole pripravila tudi oku- sno kosilo v prijetni družbi. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) foto dpd foto dpd PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sklopu projekta Kjer se Kras in Soča srečata v sodelovanju z LAS KRAS in JULIJAEST vabi na koncert DVS Bodeča Neža V JESENSKI TIHI ČAS melodije in pesmi ob stoti obletnici prve svetovne vojne nedelja, 16. novembra 2014, ob 18. uri klet kmetije Grada Rubije na Vrhu Sv. Mihaela Goriška 13. novembra 2014 7 Ob visoki obletnici šest štandreških zborov na istem odru “Pred 140 leti so se dogajale pomembne stvari...” ŠTANDREŽ petek, 14. novembra, bodo zvečer v župnijski dvorani Anton Gre- gorčič v Štandrežu obeležili 140. obletnico zborovske dejav- nosti v Štandrežu. Proslava, ki jo organizirata Prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Oton Župančič v sode- lovanju z župnijo sv. Andreja ap., se bo začela ob 20.30. “Pred 140 leti so se v Štandrežu dogajale pomembne stvari”, nam je povedal dr. Damjan Pau- lin, vsestranski kulturni delavec iz Štandreža, ki dobro pozna zgodovino svoje vasi. “Ustano- vila se je samostojna občina, nastala je slovenska šola, štan- dreška kaplanija je postala vika- riat in ustanovila se je slovenska čitalnica”. Prav čitalnica se je kasneje preimenovala v Bralno V in pevsko društvo. Tako jeprišlo do zbora. Prvi vodja takocerkvenega kot prosvetnega zbora je bil prvi učitelj na štan- dreški ljudski šoli Josip Koma- vec, ki je začel zbirati pevce in je tudi skrbel za orglanje v do- mači cerkvi. Tudi drugi dirigent je bil učitelj štandreške šole in vaški organist. Skoraj do prve svetovne vojne je vodenje zbora nato prevzel Franc Lupin. Med vojnama je fašizem seveda pre- kinil delovanje zbora, po vojni je prišlo do razprtij med Lupi- nom in župnikom, tako da se je Lupin posvetil izključno po- svetnemu petju, cerkveno petje pa je prevzel Maks Debenjak. Proslava bo pomembna tudi za- to, ker gre za sad sodelovanja med vaškima društvoma in ker bodo na njej nastopili vsi zbori oz. pevske skupine, ki delujejo v Štandrežu. Teh je kar šest, in sicer: Mešani pevski zbor Štan- drež (dir. Goran Ruzzier), Moška skupina Oton Župančič (dir. Aleš Hoban), cerkveni pev- ski zbor, Vokalna skupina Sraka (dir. Patrick Quaggiato), ženska skupina (dir. Tiziana Zavadlav) in še otroški cerkveni pevski zbor (dir. Lucrezia Bogaro). Spored bosta s svojo gledališko žilico povezovali Majda Zava- dlav in Marta Bizjak, priložno- stni nagovor pa bo imel dr. Damjan Paulin. Skupščina EZTS v Gorici Začenja se operativna faza za čezmejno združenje inančna sredstva so bila odobrena, treba se je spravi- ti k delu. To je, če zadevo poenostavimo do skrajnosti, spo- ročilo skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelo- vanje (EZTS-GO), ki se je zbrala v prostorih goriške občine v pone- deljek, 10. novembra. A pri tem je potrebno nekaj pojasniti: v letu 2015 se bodo šele postavljali te- melji za izvedbo dveh projektov v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, ki jih je EZTS prejel iz ko- hezijskih sredstev. Izvedbeni del bo v živo stopil šele v letu 2016. Desetmilijonska sredstva, ki so bi- la (v Programu Slovenija – Italija 2014-2020) zagotovljena evrop- skemu čezmejnemu združenju, so F bila odobrena za izpeljavo dvehpilotnih projektov. Prvi ima de-lovni naslov »Čezmejni park Ison- zo-Soča«, drugi pa »Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih sto- ritev«. V naslednjem letu bo v prvi vrsti na sporedu načrtovanje z do- govori o dejavnostih in porazde- litvijo sredstev med pilotnima projektoma. V drugi polovici na- slednjega leta se bodo sklenile pri- prave podrobnih projektov za de- javnosti v okviru obeh pilotnih projektov. Prava operativna faza, ki predvideva objavo razpisov za storitve in izgradnjo infastrukture za izpeljavo obeh projektov, bo zaživela v začetku leta 2016. In katere bodo prednostne naloge vodstva EZTS v naslednjih mese- Obvestila V Rupi bo 16. t. m. zahvalna nedelja: ob 14. uri sv. maša, blagoslov kmečkih pridelkov ter nastop mešanega in otroškega pevskega zbora Rupa-Peč. Na koncu družabnost. Vabljeni! V palači Locatelli v Krminu bodo v soboto, 15. novembra 2014, ob 18. uri odprli razstavo Laure Grusovin “Alle fronde dei salici”. Umetnico bo predstavil kustos Saša Quinzi. Razstava bo odprta od 15. novembra 2014 do 18. januarja 2015 s sledečim urnikom: od četrtka do sobote od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. Društvi Jadro in Tržič prirejata 16. novembra martinovanje v Rezij i . Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-482015 ali 0481- 474191). SPDG prireja 16. novembra Martinov pohod na Vitovlje z družabnim srečanjem v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda: pri prireditvenem prostoru na Vitovljah. Informacije in prijave: tel. 0481/390826 (Fanika), v večernih urah. Na sedežu društva: ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481/532358. Ob zadostnem zanimanju možnost prevoza z avtobusom. Dr. Mirka Špacapana in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko Slovenske skupnosti oziroma so bili aktivni v njenih organih, se bomo spomnili pri sv. maši v petek, 21. novembra 2014, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Silvestra v Pevmi. SSk - sekcija za Sovodnje ob Soči vabi somišljenike in prijatelje na kongres sekcije, ki bo v torek, 25. novembra 2014, ob 19. uri v gosti lni “pri Francetu” v Sovodnjah ob Soči. SKRD Jadro organizira ob četr tkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z gospo Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu. Info Štefanja 0481776123. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri l ikanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Nudim pomoč pri hišnih opravilih, čiščenju, likanju. Tel. 003865/3001328. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Iščem skromno stanovanje v mestu za 4-člansko katoliško družino iz Nigerije. Velikost okrog 70m2. Obračam se na ljudi dobre volje in osebno jamčim za redno plačevanje najemnine. Telefon 0481 30173 ali 328 0552005. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Darovi Ob 8. obletnici smrti predragega brata inž. Janeza Kacina darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 14.11.2014 do 20.11.2014) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 14. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 15. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 16. novembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 17. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 18. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 19. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Kemiki skozi stoletja 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 20. novembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je zaključil podiplomski študijski program iz Filozofije in teorije vizualne kulture dr. IVAN ŽERJAL Novemu doktorju znanosti čestitamo vsi, ki ga imamo radi. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2014 56. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije posvečena je skladatelju Radu Simonitiju ob 100-letnici rojstva Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 22. novembra 2014, ob 20.30 nedelja, 23. novembra 2014, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij cih? Najprej naj bi se kadrovsko okrepila. Delo, ki ga danes oprav- ja direktor, se bo namreč v pri- hodnje pomnožilo: na pomoč bi tako priskočil strokovnjak (v letu 2015 je za to postavko namenje- nih 25 tisoč evrov) z enako stro- kovno izobrazbo kot sedanja di- rektorica. Primarne važnosti pri iskanju kadra s takim profilom bo njegovo poznavanje pravnega ok- vira pri črpanju in upravljanju z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Omenjeni strokovnjak naj bi se torej v vodstvu pridružil direktor- ju (oz. direktorici) in koordinator- ju (tudi zanj je v letu 2015 predvi- den znesek v višini 25 tisoč evrov), ki sta bila že imenovana. Pilotna projekta bosta vodili dve posebni čezmejni skupini. Projekt »Čezmejni naravni park Isonzo – Soča« bodo vodile tri osebe iz teh- ničnih služb 3 sodelujočih občin (Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Gorica). Posebno skupino za projekt »Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev« pa naj bi sestavljali dve osebi, ena iz italijanskega Zdravstvenega pod- jetja Isontina, druga pa iz šempe- trske splošne bolnišnice Franca Derganca (oziroma Zdravstvene- ga doma Nova Gorica): italijanska zdravstvena ustanova je na mesto, ki ji pripada, že imenovala Marca Visintina. Ti dve skupini bosta de- javnosti v sklopu projekta vodili v dogovoru z upravo EZTS-GO. Ob dveh omenjenih projektih, ki sta bila odobrena, se bo EZTS-GO osredotočil še na dva sektorja, promet in energija. V prvem pri- meru gre za projekt »Železniško vozlišče Gorica – Nova Gorica – Šempeter-Vrtojba«, drugi projekt pa bo skušal doseči in preseči cilj zmanjševanja emisij CO2 za 20 odstotkotv do leta 2020. AČ Kultura13. novembra 20148 Ana Kodelja o Rupnikovem mozaiku v Vrhpolju Arhitektura, ki odpira vrata v druge svetove pogovoru za naš tednik smo povabili Ano Kodelja, profesorico slovenskega jezika in umetnostne zgodovine ter vrhunsko solopevko, ki v Vrhpolju pri Vipavi vodi cerkveni zbor in ga spremlja na orglah. In prav Vrhpoljska cerkev je v le- tošnjem letu doživela pravo vi- zualno preobrazbo. Po novem jo krasijo dragoceni mozaiki enega največjih liturgičnih umetnikov na svetu, patra Marka Ivana Rupnika, ki ga Ana dobro pozna... Najprej nam, prosim, pred- stavi projekt obogatitve cer- kve sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi. Kako do zamisli, kako in kdo do izvedbe? Vse od njene gradnje v 80. le- tih 19. stoletja so želeli Vrhpol- jci dokončati podobo svoje cerkve, takrat so jo namreč opremili s povečanim oltar- jem iz stare cerkve, tedanji du- hovnik, kipar in slikar Henrik Dejak pa je izdelal kipe ter stranske oltarje. Približno 120 let kasneje se je Primožu Krečiču in dolgoletnemu žup- niku Joškotu Bercetu porodila drzna zamisel okrasiti prezbiterij z mozaiki p. Marka Ivana Rupni- ka. Dati domači cerkvi mogočen okras z močno vsebino, ki nago- varja vernika. Idejo so začeli ure- sničevati pred štirimi leti z načrti prenove prezbiterija po zamislih arhitekta Marka Lavrenčiča, predvideni posegi so bili do- končani oktobra 2013, kjer so glavnino dela opravili domačini sami. Takrat so v Rimu že nasta- jale figure. V sredini novembra je k nam prišel Rupnik s svojo eki- po in v tednu dni postavil 180 m2 mozaika v prezbiteriju, na slavoloku in stenah stranskih ol- tarjev ter na istem kraju naslikal tudi križev pot. Zanj si je posebej prizadeval sedanji župnik Janez Kržišnik. Bi nam lahko v besedo preve- dla to mojstrovino patra Mar- ka Rupnika? Kateri so njeni glavni vizualni elementi? Vsebina mozaika je kompleksna in ima, kot vsak Rupnikov mo- zaik, bogato teološko sporočilo, podano z izčiščenim likovnim je- zikom. Na mozaiku izstopa šestnajst bizantinskih figur, po- vezanih v samostojne prizore, na ornamentalno vzvalovanem in z K zlato barvo presijanem medpro-storju.Vsebina mozaika je povzeta v be- sedah iz Janezovega evangelija, ki so napisane na barvnem oknu v prezbiteriju: “In Beseda je po- stala bogočloveškost. ” Torej, božji Sin je sprejel človeško življenje zato, da človeku ponudi možnost, da mu postaja podo- ben. Vse prizore povezuje tudi podoba angela modrosti oz. Božje zamisli v desni kapeli. Na obeh straneh slavoloka je naj- prej upodobljeno oznanjenje: na- dangel Gabrijel z razprtim zvit- kom Božje besede napove Mariji njeno pot, ona pa jo sprejme in Božje sporočilo kot nitko zavije v klopčič. Bog bo postal človek. Na desni steni prezbiterija stoji Janez Krstnik – zadnji starozavezni pre- rok, ki po Božji modrosti napo- veduje Kristusa in njegovo ve- ličino, zato z roko kaže nanj. Na Kristusovo zemeljsko usodo, da- ritev, in popolno zaupanje Očetu kaže starozavezni prizor Abraha- move daritve ljubljenega sina Iza- ka. Pod njim stojita zavetnika cer- kve sv. Primož in Felicijan, ki sta kot rimska mučenca izgubila življenje zaradi vere. Bila sta vržena v levnjak, kjer so ju raz- trgali levi, zato ob njunih nogah ležita krvoločna leva krvavih oči, ob njima pa krotki ovčki, kar na- peljuje na apokaliptično videnje sožitja v Božjem kraljestvu. Glav- ni prizor je umeščen v zlati bal- dahin, ki lije iz lunet, kjer je sim- bolno upodobljena Sv. Trojica (modra predstavlja Boga Sina, rdeča Boga Očeta in bela Boga Sv. Duha). Pod baldahinom na mor- ju stoji vstali Kristus, ki z desnico iz morja vleče utapljajočega se Petra, na njegovi levi strani pa se Tomaž dotika prebodene stra- ni in stopa na morsko gladino – zaradi dokaza neha dvomiti, da je Kristus res vstal od mrtvih – postane vernik. Mo- tiv Kristusa z obema apostolo- ma je v likovni umetnosti naj- verjetneje prvič upodobljen, saj združuje dva časovno ločena svetopisemska dogod- ka. Verniku sporoča, da lahko z vero postane novi človek on- kraj razumskega. Celotna leva stena prezbiterija je posvečena svatbi v Kani Galilejski in Je- zusovemu prvemu čudežu. Je- zus ni neposredno upodobljen v tem prizoru. Marija stoji ob šestih vrčih, polnih vode, služabnik pa pri mizi mlado- poročencev iz nafe že toči no- vo, najboljše vino. To je shran- jeno v obokani kleti, ki spo- minja na vrhpoljske kleti, v sedmih lesenih sodih. Kristus spreminja vodo v vino, spremin- ja odnos v ljubezen, spreminja nepopolno, kar simbolično pred- stavlja število šest, v popolno Božje, kar predstavlja število se- dem. Zadnji prizor v levi kapeli prikazuje velikonočno srečanje Magdalene, grešnice, ki jo je Je- zus obranil pred smrtjo in ji spre- menil življenje, z vstalim Kristu- som, ki bi ga rada kot nevesta v Visoki pesmi zadržala v hiši svoje matere, pri sebi, vendar ji Kristus z odločno kretnjo kaže smer Bo- ga Očeta in jo od teme zemeljske- ga groba obrača k nebeški svetlo- bi. Kakšna simbolika: vsak ka- menček v mozaiku nekaj po- meni... Po Rupniku je liturgična umet- nost nujno simbolična in prinaša teološko sporočilo. Tudi človek je simbolno bitje, ki svet in pre- sežno od nekdaj sprejema in ra- zume preko simbolov, konkret- nih znamenj. Konkretne sim- bolike v mozai- ku res ne man- jka. Če pogleda- mo zgolj Mari- jo: upodobljena je dvakrat, pri oznanjenju in v Kani Galilejski. V prvem prime- ru jo poimenu- jemo kot tkalko Božje besede, saj nitko volne zavija v klopčič. Na simbolni ravni to pome- ni, da jo spreje- ma in pre- mišljuje. V dru- gem primeru Marija v eni ro- ki drži svetopi- semski zvitek, drugo pa ima od- prto in z njo usmerja služabnika. V tem prizoru je Marija spremenjena, Božji besedi verjame in v skladu z njo deluje. Na mozaiku spoz- namo tudi nekaj ustalje- nih simbolov, npr. liro kot simbol harmonije, kačo kot simbol zla. Pomem- bna je tudi simbolika šte- vil in barvna simbolika, saj nosi barva pri Rupniku tako kot pri ikonopisju enako težo kot beseda. Vrhpoljski mozaik sije v zlati barvi, ki je barva Bo- ga, nebeške slave in po- polnosti luči. Veliko je be- le, barve čistosti, Svetega Duha, rdeče, ki največkrat pomeni božje, modra pa zaznamuje človeško. Črna je simbol smrti, greha, zla, neodrešenosti. Na ta način tudi prostor med fi- gurami dobi svojo vsebi- no: zlati baldahin, ki lije od roke Boga Očeta na osrednji prizor ponazarja navzočnost Boga Očeta, ki sta ga Peter in Tomaž spoznala preko Boga Sina. Vzporedno teče tudi črn pas – simbol zla, ki sobiva z dobrim, a ga ne more preseči. Vstali Kristus je obakrat oblečen v bela oblačila, ker je bogočlo- veški. Marija je vedno v modri tu- niki in rdečem ogrinjalu, saj se v njej združuje človeška in božja dimenzija. Rdeča in zlata barva angela modrosti pomenita božjo pripadnost. P. Rupnik nam je obljubil, da bo- mo vsakokrat, tudi čez sto let, vedno odkrivali nova, simbo- lična sporočila kamnitih podob. Izbrali ste prestižnega umetni- ka za posodobitev cerkve. Mar- ka Rupnika si tudi sama razi- skovala za diplomsko delo. Nam lahko na kratko predsta- viš njegovo življenje in oseb- nost? Marko Ivan Rupnik je jezuit, ro- jen v Zadlogu pri Črnem Vrhu. Najprej je študiral filozofijo, nato slikarstvo na likovni akademiji v Rimu, kjer je tudi vpisal študij teologije. Doktoriral je na Grego- riani v Rimu pod mentorstvom p. Špidlika. Od leta 1991 je na čelu Centra Aletti, študijsko-razi- skovalnega centra pod okriljem Papeškega vzhodnega inštituta, ki si prizadeva za ekumenizem, spoznavanje in povezovanje vzhodne, pravoslavne vere in umetnosti z zahodno, katoliško. Je priznani teolog, predavatelj, mislec in umetnik, ki v svojih de- lih združuje vizijo Centra Aletti in svoje teološke misli. Med eno- tedenskim bivanjem in ustvar- janjem v Vrhpolju smo ga spoz- nali kot karizmatično osebnost, delovnega in duhovnega vodjo skupine umetnikov s celega sve- ta, kot prepričljivega in kritične- ga poznavalca katolištva, sodob- nega človeka v iskanju vere ter tu- di kot pristnega Primorca. Kako pa bi opisala njegov, si- cer zelo prepoznavni slog? Njegov slog je odraz usmeritve Centra Aletti, ki ima za vodilo misel papeža Janeza Pavla II., da mora Cerkev zadihati z obema pljučnima kriloma, z vzhodnim (pravoslavnim) in zahodnim (ka- toliškim). V figuraliki se Rupnik zgleduje po starokrščanski in bi- zantinski umetnosti, ikonopisju, kar je najbolj vidno v obraznih potezah in zlasti predirljivih očeh ter izčiščenih gestah upodoblje- nih figur. Ozadje oz. vmesni pro- stor med figurami je prostor umetnikove večje svobode. Tu je vidna tradicija zahodnega slikar- stva 20. stoletja in se svojevrstno spaja z umirjenimi, kompaktni- mi in duhovno prežarjenimi fi- gurami. Če na Rupnikovo umetnostno pot pogledamo celostno, vidimo, da se je njegov slog umiril. V prvih letih, npr. na mozaiku v ka- peli Redemptoris Mater ali pri nas v cerkvi sv. Marka na Markov- cu, imajo njegove figure ostre in grobe poteze, se lomijo, so izred- no dinamične, ozadja pa divje vzvalovana, z mnogimi abstrakt- nimi motivi in ekspresivno rabo čistih žarečih barv in manj ple- menitih materialov. Po letu 2004 pa se telesa svetnikov začnejo obliti, obdajajo jih mehke kon- ture, postajajo umirjena in polna notranjega življenja. Ozadja so še vedno svobodnejši povezovalni prostor med figurami, ki pa je strukturiran v kontrapunktne rit- me linij in v katerem prevladuje zlata barva. V medprostorju tudi najbolj zaživi prvinska govorica kamna kot naravne snovi. Mo- zaik je namreč za Rupnika slikan- je s kamni. Celoti mozaika tako daje polaganje plemenitega kam- na, različnih marmorjev, peščen- jakov ali granita, kamenčkov ra- zličnih dimenzij, debelin, oblik in barv, kamenčkov s polirano ali hrapavo reliefno površino, ki so tesno skupaj ali razmaknjeni, živo, slikovito in reliefno razgi- bano podobo. Kaj pa njegova druga dela na Slovenskem in po svetu? Nam predlagaš tri, ki so tebi na- jlepša? Po poslikavi papeške kapele Re- demptoris Mater leta 2000 se šte- vilo Rupnikovih mozaikov neu- trudno veča. Posejani so po celi Evropi, Bližnjem in Srednjem vzhodu ter v Severni Ameriki. Med najvidnejšimi so mozaiki v bazilikah velikih romarskih sre- dišč (Lurd, Fatima in San Giovan- ni Rotondo), med zadnjimi pa je nastal obsežen in vsebinsko bo- gat mozaik v svetišču Janeza Pa- vla II. v Krakovu, ki je gotovo vre- den ogleda. Nastajal je sočasno z vrhpoljskim mozaikom in posle- dično se ideje prepletajo, ker Rupnik v obeh razpreda teo- loška razmišljanja svetega Ja- neza Pavla II. V Sloveniji je Rupnikovih večjih mozaikov štiriindvajset in vsak v sve- tem prostoru prav zaživi- mo- zaik si morate ogledati v živo. Vrhpoljski je zlit s starejšo ar- hitekturno podobo in vse- binsko izredno bogat, z zani- mivimi detajli in je naš, zato mi je tudi najlepši. Med lepšimi mi je tudi mozaik na Markovcu, ker je dinamičen, reliefno bolj razvrvran poln čistih barv. Kaj meniš o vstopu arhitek- ture kot sodobne umetnosti v prostor kontemplacije in molitve? Za vernika ali tistega, ki išče miru, ni nezanemarljivo, kakšen je prostor za molitev ali bogoslužje. K temu naj bi ga spodbujal ali nagovarjal, ne bi smel pa biti moteč. Je pa res, da ima vsak umetnik svojo vizijo, svoj pogled in slog. Rupnik vidi rešitev v navezovanju na zgodnjo krščansko umetnost in umetnost ikon, ki sta bili izključno namen- jeni molitvi in naj bi sodobnega človeka zopet odtegnili od raztre- senosti h kontemplaciji. Marsiko- ga odbija razkošnost in zlatost njegovih mozaikov ali je mnenja, da ponavlja stare vzorce. Drugo možnost ponuja Rupni- kov sobrat, jezuit Robert Dolinar, arhitekt kapele v Ignacijevem do- mu v Ljubljani. Njegova arhitek- turna rešitev je asketska, skoraj prazne stene, okras iz naravnih materialov, oprema jasnih, pre- prostih linij, zopet močna sim- bolika. Katera pot je prava? So- dobna arhitektura je daleč od te- ga, da bi ponujala jasno, konkret- no rešitev za sakralni prostor, vendar je njegovo načrtovanje še vedno izziv, mogoče še celo večji kot v preteklosti. Menim, da lah- ko s sodobnimi arhitekturnimi prijemi, organskimi oblikami, asimetrijo, novimi materiali občutljivi arhitekti ustvarijo sa- kralne objekte, v katerih se ver- nik počuti domače, saj, z beseda- mi Roberta Dolinarja, “dobra ar- hitektura nujno odpira vrata v druge svetove”. Jernej Šček Kultura 13. novembra 2014 9 V 84. letu starosti je po dolgi bolezni v petek. 7. t. m., preminil slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, akademik Kajetan Kovič, ki je bil mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. Kajetan Kovič je bil oče mačkona Mačka Murija in plišastega medvedka Pikija Jakoba je s svojim delom zaznamoval celotno slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. Kovič se s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, pač pa je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Kot pesnik se je prvič predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953), ki jo je napisal skupaj s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Zbirka je v času predanosti kolektivizmu pomenila pomemben premik, vrnitev v intimizem. V Kovičevem pesniškem opusu so tako vidni sledovi nove romantike, ki se bližajo modernističnemu pesništvu. Oblikovno velja za mojstra verza in sloga. Nazadnje je avgusta letos pri Mladinski knjigi izšlo delo Labrador in nove pesmi, ki ga je uredila njegova hči Nina Kovič. Knjiga prinaša pesniško zbirko velikega klasika slovenske poezije iz leta 1976 in nekaj novih del. Leta 2012 je izšla pesniška zbirka Orfejeva nostalgija, leta 2009 pa Vse poti so. Uspešnici Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob sta dosegli naklado čez 100.000 izvodov. Kovič je priznan tudi kot prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije. Za svoje delo je Kovič, ki je med drugim tudi redni član SAZU, prejel številne literarne nagrade. Je dobitnik male in velike Prešernove nagrade. Umrl je pesnik Kajetan Kovič Noam Chomsky / Profit pred ljudmi “Vse za nas in nič za druge.” oam Chomsky spada med najvidnejše izo- bražence našega časa. Rodil se je leta 1928 v Philadel- phiji v ZDA, leta 1955 pa je dok- toriral iz jezikoslovja. Njegova odkritja in dognanja na tem po- dročju so za današnji čas prese- netljiva, če ne revolucionarna, poleg tega pa je Chomsky znan politični aktivist, predvsem pa kritik zahodnega sistema. S tega področja je znano njegovo delo Somrak demokracije, ki je v slo- venski različici izšlo leta 1997. Za- ložba Sanje iz Ljubljane je pred kakim desetletjem v prevodu iz- dala njegove politične zapise, ki so nastali od leta 1969 do 1998, letos pa je poskrbela za njihov ponatis. Slovenjenje Chomskyje- vih zapisov je delo Jureta Poto- karja in Iztoka Osojnika. Zbirka esejev nosi naslov Profit N pred ljudmi-Neoliberalizem inglobalna ureditev, na platnici paje v malih črkah natisnjeno tudi krajše geslo, ki se glasi “Vse za nas in nič za druge”. Že od same- ga začetka je razvidno, da so Chomskyjeve razprave nastale pred 11. septembrom 2001, ko so si lahko tudi ameriški misleci pri- voščili zelo ostro kritiko svojega sistema. Chomsky je namreč sku- paj s še nekaterimi drugimi pisci, med katerimi naj omenimo še kanadsko časnikarko Naomi Klein ter njeni deli No logo in Doktrina šoka, nekakšen ideolog protiglobalističnih gibanj, ki so se začela razvijati po padcu Ber- linskega zidu pred petindvajseti- mi leti, svoj višek pa so dosegla z demonstracijami in upori, ki so se zgodili na prelomu tisočletja (Seattle, Praga, Göteborg, Napoli, Genova, Porto Alegre itd.). Za uvodno besedo k slovenski ra- zličici dela je poskrbel sociolog in politolog Rudi Rizman, sicer predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoj prispe- vek je naslovil Globalizacija ne- pravične menjave, v njem pa omenja vid- nejše evropske družbe- ne mislece, ki so v pre- teklih stoletjih obrav- navali pereča vprašanja lastnega časa, denimo Rousseaja, von Hum- boldta, Adama Smitha in tako dalje. Rizmano- vemu zapisu sledi uvod k izvirniku, ki je delo Roberta McChesneya, avtorja številnih del o sodobnem neolibera- lizmu. V svojem pri- spevku analizira nasta- nek tega sistema, ki iz- vira iz za- hodnega sveta in ki so ga naj- prej pove- zovali z Ro- naldom Reaganom in Marga- ret That- cher. V re- snici pa je ta sistem idej, vred- not in pra- vil nekoli- ko starejši, saj so nje- govi za- metki vid- ni že pred drugo sve- rago Jančar za roman To noč sem jo videl prejme prix du Meilleur livre etranger, nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Jančarjev roman je v Franciji izšel pod naslovom Cette nuit, ja l'ai vue pri založbi Phebus. Nagrado mu bodo izročili 28. novembra v hotelu Sofitel Faouburg v Parizu. Roman To noč sem jo videl je bil deležen pozitivnega odziva pri kritikih in bralcih, nominiran pa je bil za kar tri nagrade - poleg prix du Meilleur livre etranger še za prix femina etranger (nagrado femina za tujo literaturo) in nagrado mesta Cognac, piše današnje Delo. Prevajalka romana v francoščino Andree Lück- Gaye je za časnik povedala: “Nagrada kaže, da Francozi priznavajo Jančarja. Pri D založbi Phebus so odkupilitudi štiri druge njegovenaslove, že prevedene v francoščino (Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit, Severni sij in Joyceov učenec), zato se bo število njegovih bralcev v Franciji gotovo še povečalo. Ta nagrada je zelo pomembna, z njo so okronali tako nadarjene pisatelje, kot so Lawrence Durrell, Isaac Bashevis Singer, Gabriel Garcia Marquez, Vasilij Grossman, Salman Rushdie, Orhan Pamuk”. Jančar pa je za Delo povedal: “Vsaj toliko kot priznanje me veseli, da bo v francoščini izšlo še nekaj mojih naslovov, v žepnih izdajah kmalu tudi nekaj knjig, ki so že izšle in so razprodane, najprej roman Severni sij in novela Joyceov učenec, ta že v tretji izdaji. To pomeni, da sem zdaj nekako doma tudi v literarnem okolju, ki sem ga zmeraj občudoval in me je po svoje pomagalo oblikovati v mladih letih”. Francoski kulturni ataše pri Francoskem inštitutu v Ljubljani Mathias Rambaud pa je za časnik povedal, da so nagrado prix du Meilleur livre etranger začeli podeljevati leta 1948 in je ena prvih francoskih nagrad za tujo literaturo. Žirijo sestavljajo ugledni uredniki in kritiki, kot sta Christine Jordis in Gerard de Cortanze. Nagrada bo po njegovih besedah vsekakor prispevala k Jančarjevi prepoznavnosti v Franciji, kjer je bralcem v prevodu na voljo osem njegovih knjig, ter k prepoznavanju slovenske književnosti nasploh. Roman To noč sem jo videl je izšel leta 2010 pri založbi Modrijan. Zanj je Jančar dobil tretjega kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta. Literarna kritika je o njem zapisala, da je eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj. tovno, in sicer po koncu sistema New Deal tedanjega predsednika ZDA Roosvelta. Sami Chomskyjevi zapisi so raz- deljeni v sedem poglavij, ki se tičejo različnih problematik. V prvem avtor obravnava nastanek zgoraj omenjenega neoliberaliz- ma in globalne ureditve, nasled- nji razdelek pa nadaljuje v zna- menju krize demokracije in nad- zora nad javnim mnenjem. Tret- je poglavje obravnava tako ime- novani “izvoz ameriškega mode- la” oziroma zahodne demokracije v druge dele sveta, v nadaljevanju pa prikazuje upo- re in nasprotovanja takemu rav- nanju, katerih najboljši primer je vstaja zapatistov v mehiškem Chapasu. Obtožb, da je levičar oziroma neomarksist, se Chomsky skuša znebiti v samem začetku svojega izvajanja s kritiko tako zahodne- ga kakor tudi vzhodnega sistema, ki je doživel svoj polom s padcem Berlinskega zidu. Ne more pa se strinjati z ugotovitvijo nekaterih, da je neoliberalni zahodni mo- del po propadu vzhodnega bloka in planskega gospodarstva držav, ki so bile pod sovjetskim vpli- vom, največ in najboljše, kar lah- ko človek doseže. “Konec zgodo- vine” je bil, tako Chomsky, na- povedan že velikokrat, saj so bili določeni sistemi in njihovi ideo- logi, med katerimi seveda izstopa marksizem, a tudi neoliberali- zem, prepričani, da so dosegli največ, kar se je doseči dalo. Zgo- dovina pa je vselej pokazala, da ni tako, je prepričan Chomsky. Avtor nadaljuje svojo kritiko za- hodnega sistema, ki temelji na volilni demokraciji s tem, da so ljudje poklicani k državljanski odgovornosti le mestoma, torej ob volitvah, vzvodi oblasti pa so dejansko v rokah določene elite, ki ve- likokrat zaradi skromne vo- lilne udeležbe sploh nima le- gitimacije. Posebno vlogo v tem smislu po njegovem mnenju oziroma ugotovit- vah odigravajo mediji, ki naj bi sproti skrbeli za manipu- lacijo oziroma ustvarjanje in oblikovanje javnega mnenja v prid tej ali oni odločitvi. Ja- sen dokaz za to naj bi bilo dejstvo, da vlada v ZDA zgoraj opisani sistem, ameriški izvozi demokracije pa so se velikokrat končali z državnimi udari in dik- tatorskimi režimi ter prelivanjem krvi, predvsem pa revščino in po- manjkanjem (Čile, Haiti, Nika- ragva, Grenada). Kot ameriško 'obsedenost' v tem smislu pa Chomsky omenja otok Kubo. Problematika prostega trga je v tem, nadaljuje Chomsky, da se lahko velike gospodarske korpo- racije in multinacionalke razvije- jo prav zaradi nevmešavanja države v gospodarstvo, ko pa po- stanejo dovolj močne, skušajo preko svojih lobistov vplivati na oblastnike, da ustvarijo take za- konske norme, ki jim bodo na- klonjene. Največje protislovje neoliberalnega sistema je prav v tem, tako Chomsky, ki nadaljuje, da so vplivi tovrstne politike vid- ni predvsem na južni svetovni polobli, ki trpi za izkoriščanjem in ji zahodni posegi velikokrat bolj škodijo kot koristijo. Čeprav se zahodni svet v zad- njem poldrugem desetletju spo- pada predvsem z globalnim tero- rizmom, ostajajo nekatere pro- blematike, ki jih knjiga obravna- va, še kako pereče, čeprav jih ak- tualno dogajanje zadnjih let vse bolj potiska v ozadje. Če je velja- lo, da se je zahodni svet do pre- loma tisočletja lahko spraševal, kaj se dogaja zunaj njega, stopa danes v ospredje sama kriza siste- mov, ki je prav gotovo deloma tu- di posledica dejavnikov, ki jih Chomsky obravnava že nekaj de- setletij. Primož Sturman Lastovke gredo Lastovke gredo od nas, bliža se zimski čas: kratki dnevi, dolge noči, fantom počitek za letne dni. Simon Jenko (1835 - 1869) 18. oktobra je potekala sto- petinštirideseta obletnica smrti pesnika Simona Jenka. Žal njegova poezija ostaja nekako v senci ter premalo cenjena in poznana med ljudmi (z izjemo uglasbenih pesmi, kot. npr. domoljub- nih Naprej, zastava slave in Adrijansko morje in satirične Naš maček, uperjene zoper ljubezensko svetobolje). Literarna zgodovina obravnava Jenka kot pesnika na prehodu iz romantike v realizem. V ciklu Obrazi se prepletajo različne tematike in motivi, odražajo pa nihanje med romantičnim in reali- stičnim slogom. Pomembno vlogo odi- grava narava, ki je človeku zdaj naklon- jena, zdaj brez- brižna, oddaljena od njegovih te- gob. Sodobnega bralca verjetno bolj nagovarjajo pesmi, ki pred- stavljajo človeka kot nebogljeno, minljivo bitje, ki mu narava ne nudi zavetja. V času pogostih na- ravnih katastrof in ekstremnih vremenskih poja- vov nam je ta vi- dik bližji, čeprav Jenkova narava ni nikdar rušilna, uničevalna, temveč prej hladna. Zgornja pesem se umešča korak naprej v smeri sodobnejših literarnih smeri: diši po melanholiji jeseni in napoveduje zimski čas brez odvečnega leporečja. Glagolska oblika se je skorajda umakni- la iz pesniške podobe, saj štiri krajše ver- ze označuje eliptično samostalniško izražanje. Jenko se torej usmerja k no- vim izraznim možnostim, ki jih opažamo pri pesnikih moderne in ka- sneje pri Kosovelu. Pesniški drobec, izčiščen kot Katulova nuga, mi priklicu- je v spomin Murnovo pesniško impre- sijo Trenutek. Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj; tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj. Obe pomensko zgoščeni šestvrstičnici se navdihujeta ob pogledu na ptičji let. Jenkova izraža občutek povezanosti, go- vori namreč o lastovkah (ki v jatah za- puščajo naše kraje) in dejstvu, da se mo- ra v zimskem času fantovska živahnost umiriti, pri Murnu pa let samotne ptice evocira podobo in počutje človeka - in- dividuuma v spreminjajočem se pojav- nem svetu. Če Jenko opušča povednost glagola, Murn prav s tem izpoveduje svojo življenjsko vizijo v duhu impresio- nizma. Dva pesnika, dva svetova, ena sama za- vezanost poeziji. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Pomembno priznanje za slovenskega pisatelja Dragu Jančarju v Franciji nagrada za najboljšo tujo knjigo Tržaška13. novembra 201410 Maša hvaležnica pri sv. Justu “Misliti moramo na množice, ki živijo v skrajni revščini!” sako leto novembra se verniki zberejo pri maši hvaležnici, da bi se Bogu zahvalili za vse darove. Tudi le- tos je osrednje slovesno bogo- služje tržaške škofije v stolnici sv. Justa vodil tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi ob so- maševanju trinajstih sloven- skih duhovnikov. Za mašo hvaležnico pri sv. Justu je že ustaljena navada, da pri- nesejo verniki iz posameznih župnij košare, ki se šibijo pod težo vseh kmečkih pridelkov, katere škof blagoslovi, nato pa jih poklonijo dobrodelni orga- nizaciji Karitas, ki jih še isti dan razdeli pomoči potrebnim občanom. V Po evangeliju, ki ga je prebral škofov dekan, je msgr. Crepaldi povedal pridigo v italijanščini z nekaj začetnimi slovenskimi stavki. Osredotočil se je na le- tošnjo izhodiščno temo hva- ležnice, to je “Blagoslavljaj sa- dove zemlje in hrani svet”. Bog je vir vsake dobrine in vsega do- brega. To je tudi tista duhovna drža, ki jo mora- mo ohranjati v naši krščanski duši: postaviti Bo- ga na prvo mesto, priznati njegovo popolno kralje- vanje, zahvaliti se mu za njegovo previdnost iz lju- bezni do nas vseh in do vseh bitij na tem svetu, saj iz njega izvira tudi ljubezen do bližnjega, ki živi v pomanjkanju in uboštvu. Kot je dejal škof Crepal- jutraj so si izletniki – vedno pod vodstvom Andreja in ob njegovih razlagah - najprej ogledali zunanjost vseh zgradb, v katerih po- teka ali se bo odvijalo delovanje Evropskega parla- menta, (zanimiva je nova stavba, ki vsebuje slavno protiatomsko jajce). Lepo presenečenje je bil “slo- venski” spomenik na križišču glavnih ulic evropske četrti, v katerega so vklesani verzi slovenske himne, prevedeni v vse jezike EU. Sledil je vstop v Parlamentarium, osrednjo stavbo evropskega parlamenta. Potem ko so se pevci v veliki veži razporedili po stopnicah, kjer v ozadju visijo zastave vseh držav članic za “obvezno” skupinsko fotografijo (vse pomembne trenutke je s fotograf- skim aparatom vestno zabeležil spremljevalec Zvon- ko Vidau), je spontano iz vseh grl zadonela sloven- ska himna. Sledili so ogledi prostorov in kratke ra- zlage oziroma predavanja, vmes pa kosilo v prostorih Parlamen- tariuma. Ob tem ni bilo težko verjeti gospe Urši Dolinšek, ki je med svojim predavanjem o de- lovanju Evropskega parlamenta povedala, da vsako leto obišče prostore približno tristo tisoč obiskovalcev, saj so pevci sami opazili, kako so se skupine vrsti- le druga za drugo in je bilo treba biti zelo točni glede odmerjene- ga časa, da so prišli vsi na vrsto. Zanimivo je bilo videti veliko polkrožno dvorano plenarnega zasedanja, visoko zgoraj pa ste- klene kabine prevajalcev, kjer se je kar hitro dalo najti napis “slo- venščina”, jasen dokaz, da je zdaj slovenščina enakovreden uradni evropski jezik. Tudi v tej mogočni dvorani je iz grl open- skih obiskovalcev zadonela slo- venska himna, ki se je tako lepo razlegala po prostoru, da sta uslužbenca, ki sta na predsed- niškem odru urejala neke papirje, navdušeno zaploskala. Sledilo je še predavanje o Evropski ljudski stranki ter o delovanju poslanca Loj- zeta Peterleta. Ker je bil sam ravno tedaj zadržan v Sloveniji zaradi pomembnih obveznosti, je svoj poz- drav gostom iz Trsta posredoval po video posnetku. Sledil je še ogled Hemicikla in muzeja Evropskega parlamenta z zelo zanimivimi fotografijami po- membnih povojnih zgodovinskih dogodkov ter krožnim videom o delovanju Parlamenta. Splošni vtis je bil kar mogočen, začutiti je bilo neko širino idej in odnosov, ki jo žal v našem tesnem zamejskem in tudi vseslovenskem prostoru prav redko občuti- mo. Še isti večer je sledil zadnji pomemben dogodek obi- ska evropske prestolnice. Šlo je za koncert posvetnih pesmi v prostorih veleposlaništva Republike Slove- nije v Bruslju. S svojim obiskom in uvodnim poz- dravom je zbora počastil tudi g. veleposlanik Matjaž Šinkovec, ki je tja prišel s soprogo, prijazno go- spo Magdaleno. Koncert mešanega zbora je ob- segal repertoar pesmi slovenskih primorskih skladateljev Maliča, Vrabca, Venturinija in Brede Šček na besedila primorskih pesnikov. Program je izdelal in pevce vodil dirigent Janko Ban. Moški pevski zbor je za nastop izbral nekatere ljudske oz. domoljubne pesmi z Vrabčevo Zdra- vljico na čelu. Celoten program je sproščeno in obenem poglobljeno predstavil in povezoval župnik Zvone Štrubelj. Na kratkem družabnem srečanju ob kozarcu pijače je stekel pogovor z udeleženci, med katerimi je največ pozornosti vzbudil znani misijonar Danilo Lisjak, ki se je mudil v Evropi, tudi v upanju, da ne bi šla nje- gova Uganda ob toliko drugih svetovnih trage- dijah prehitro v pozabo. S tem je bilo zahtevnih obveznosti konec. V ju- tru pred odhodom so udeleženci lahko končno po mili volji iskali po trgovinah spominke in darilca, seveda ne preveč in ne pretežka, da jih ne bi na le- tališču zavrnili. Zadnje prijetno presenečenje pa so doživeli, ko so skozi dvorišče stavbe Parlamenta hi- teli na kosilo. Tja jih je namreč prišel pozdravit po- slanec Peterle, ki se je pravkar vrnil v Bruselj. Na kratko je še enkrat razložil, kako poteka delo evrop- skega poslanca, natrosil nekaj zanimivih aktualnih novic iz Parlamenta (med drugim je prav tedaj tja prispela nova slovenska kandidatka za mesto evrop- ske komisarke, gospa Violeta Bulc), udeleženci go- stovanja pa so se mu končno lahko osebno zahvalili za povabilo v Bruselj in za podporo. Nazadnje je v objemu Hemicikla spet mogočno zadonela sloven- ska pesem, zbor udeležencev pa je tokrat okrepil še glas evropskega poslanca. Tako sta se gostovanje in obisk Bruslja končala na kar se da slovesen in prisrčen način. / konec Lučka Susič Z e ne bi vedeli, kdo je don Luigi Ciotti (beseda don pred njegovim imenom je postala v času tako prepoznav- na, da slovenskega naziva za du- hovnika – g. – ne bomo uporabi- li), bi se njegov poseg v četrtek, 16. oktobra, v prostorih tržaške univerze zaradi kopičenja splošnih etičnih aksiomov verjet- no zdel celo banalen. Ker pa o don Ciottiju priča njegovo neu- trudno polstoletno delo v prid bližnjemu, ki se nahaja v življen- jski stiski, in zoper organiziran kriminal, dobro vemo, da pred- stavlja vsaka njegova izrečena be- seda temeljno izhodišče na poti k pravičnejši družbi: sredstvo, s katerim se njegove besede krepi- jo, pa je pogum. “Brez poguma Č je življenje manj življenje, živetibrez poguma pomeni, da nismosploh živeli”, je dejal don Ciotti pred množico mladih in manj mladih, ko je nastopil kot gost na srečanju z naslovom Dolžnosti človeka – Civilni pogum, ki ga je soorganizirala tržaška univerza v sklopu ovrednotenja Listine o človekovih dolžnostih: njeno iz- delavo je predlagala znanstveni- ca Rita Levi Montalcini v svoji Lectio Magistralis, ko ji je tržaška univerza leta 1991 podelila častno diplomo. Čeprav se nahajamo v kriznem gospodarskem in političnem ob- dobju, ki ga mafijske združbe izrabljajo, da bi krepile svojo moč, in bi se mi najraje oddaljili od vsega, kar nas obdaja, ne sme- mo kloniti glave pred problemi, pred realnostjo, pred dejanskim stanjem: “Imejmo moč, da ločimo med dobrim in zlom. Ta pojma ne smemo pomešati, točno moramo vedeti, kaj je eno in kaj drugo, saj pogum zahteva predvsem lucidnost”, je dejal don Ciotti in povabil navzoče, naj oplemenitijo vso dobroto, ki so jo zmožni dati od sebe. Du- hovnik je namreč povabil prisot- ne, naj bodo dejavni v življenju, naj aktivno delujejo v prid družbi, naj pa pri tem ne naseda- jo besedam, ki so jim človekova zavist, zasledovanje osebne kori- sti in hudobija odvzeli prvotni pomen. Besedišče zlasti naše družbe je polno takih ‘ukradenih besed’. Na primer: “Odvzeli so dostojanstvo zaimku mi: vsi si polnijo usta z množino, čeprav se za njo skriva interes ene same osebe. Vsi se v Italiji proglašajo za protimafijce, celo mafijci sa- mi! Vsi zahtevajo zakonitost, pa čeprav bi najraje skovali ohlapna in medla do- ločila, taka, ki bi kot za nalašč odobravala neza- konita dejanja”. Iskrene besede lahko prepozna- mo samo takrat, ko v nas bije srce. Tako je pri Sku- pini Abele - ki jo je don Ciotti ustanovil pri dvaj- setih letih, da bi pomagal ljudem na robu družbe - tako je pri krovni organi- zaciji Libera, ki združuje okrog 1500 združenj, ki so na različne načine de- javna v boju proti organi- ziranemu kriminalu. Libera je nastala sredi 90. let prejšnjega stoletja, po smrtnem atentatu na sodnika Falconeja in Borsellina. O mafijah je don Ciotti dejal, da že zdavnaj poslujejo v visokih fi- Don Luigi Ciotti o pogumu “Živeti brez poguma pomeni, da nismo sploh živeli” dejanji: “Ne smemo zgolj jokati za utopljenimi priseljenci pred Lampeduso, moramo stopiti v akcijo, da preprečimo nove ne- sreče”, je dejal don Ciotti, ki se je spomnil globokih besed papeža Frančiška glede te družbene katastrofe. “Tudi Cerkev mora vselej poudarjati, da sta milost in pra- vičnost nerazdružlji- vi”, je dejal gost in dodal “v naših priza- devanjih pa moramo vedno ostati ponižni in ne misliti, da ima- mo resnico v žepu: vselej pa moramo za- sledovati odgovorno držo do sebe in do družbe”. Način, kako v tej smeri delati, je vedno eden in isti: “Vsak večer molim Boga, naj me brcne, da bom bolj dejaven v svojem okol- ju. Nocoj bom Boga molil, naj brcne tudi vas”. IG nančnih krogih, da so prisotne po vsem državnem ozemlju, ne več samo v nekaterih izpostavlje- nih okoljih (gost je dodal, da živi v Italiji deset milijonov oseb v re- lativni revščini, 6 milijonov pa v popolni revščini). Mafijo in družbene nepravičnosti, kot na primer tematiko priseljeništva, ki v zadnjih letih povzroča na skraj- nem jugu države na stotine žrtev, lahko premagamo le z resnico in Don Luigi Ciotti di, moramo pomisliti na vse ti- ste množice, ki živijo danes v skrajni revščini in nimajo niti nujno potrebne hrane. Na svetu so namreč prevelike razlike in prav to je sramota za krščansko vest; nanje moramo odgovoriti z zavzetostjo za pomoč in soli- darnost. Dodal je še to, da nas mora hvaležnica spodbuditi k pravilnemu odnosu do stvar- stva, življenja in zemlje same. Kljub temu da je v zadnjih letih pri zahvalnem bogoslužju v stolnici viden upad števila slo- venskih vernikov, se veča števi- lo skavtov in skavtinj Slovenske zamejske skavtske organizacije, od najmlajših do odraslih - to- krat jih je bilo več kot sto tride- set - ki oblikujejo tako na začet- ku, ob prihodu škofa in duhov- nikov, kot ob koncu bogoslužja, špalir, med mašo pa sodelujejo s prošnjami, ubranim petjem ter nosijo košare posameznih župnij pred oltar. Slednjim, kot tudi pevkam in pevcem združenega zbora Zveze cerkve- nih pevskih zborov pod vod- stvom Edija Raceta in z orgelsko spremljavo Tomaža Simčiča, političnim predstavnikom ter edini noši se je ob koncu sv. maše zahvalil tudi škof Crepal- di. V preteklih tednih je slovensko narodno skupnost prizadela novica o tragičnem dogodku kriškega župnika, na katerega se je v stolnici spomnila le prošnja vernika, ki je Boga prosil za ran- jeno in preizkušeno slovensko versko skupnost, ki potrebuje odpuščanje, ne pa obsojanja. V škofovi pridigi je bila pod drobnogled postavljena tudi potrošnja, ki se pogosto spre- meni v odmetavanje hrane vpričo milijonov ljudi, ki vsako leto umirajo zaradi lakote. Tudi papež Frančišek je večkrat opo- zoril na “kulturo razmetavan- ja”, ki je okužila vse, in na po- trošništvo. Škof je pridigo za- ključil z opozorilom: “Hrana, ki jo odvržemo, je kot da bi bila ukradena z mize ubožca, ki trpi za lakoto”. Šin Tako je naslov poljudnemu predavanju, ki ga Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja v petek, 14. novembra, z začetkom ob 20. uri v dvorani vaške Srenjske hiše. Naslov poudarja soodvisnost med ljudmi in temi marljivimi žuželkami: svet čebel ni le njihov življenjski prostor razpreden med panji in pašo, ta svet je obenem tudi naš svet, saj bi bilo naše življenje in okolje bistveno različno brez čebelje prisotnosti. O njihovi vzreji in pomenu bo spregovoril domačin Danijel Novak, sicer predsednik Društva slovenskih čebelarjev Trst. V besedi in sliki nam bo razkril lepoto in težave čebelarjenja ter prizadevanja za ohranjanje in razvoj slovenske čebelarske tradicije na Tržaškem. Prijazno vabljeni na “medeni” večer v Mačkolje. / (NT) SPD Mačkolje vabi na predavanje Zbora Sv. Jernej z Opčin na gostovanju v Bruslju (3) Lepa pevska izkušnja Foto Damj@n Tržaška 13. novembra 2014 11 Obvestila Sv. maša v spomin na g. Marija Gerdola bo v četr tek, 20. novembra 2014, ob 17. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Mašo darujejo gospe iz Sv. Jakoba in ul. Risorta ob rojstnem dnevu g. Gerdola. Klub prijateljstva – Vincencijeva Konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja: Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četr tek, 20. novembra 2014, ob 16. uri, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad. V galeriji Skerk v Trnovci je do 26. novembra odprta razstava o arhitektu Maksu Fabianiju. Urnik razstave: sobota in nedelja neprekinjeno od 10.30 do 17.30. Brezplačni vodeni ogledi: sobota ob 15.00 in nedelja ob 11.30. Darovi Za društvo Rojanski Marijin dom daruje Jelka Terčon Šah 20 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: Amelia Pangos 5, Marija Zanevra 10, N. N. 20, N. N. 25, N. N. 2, Pupulin 10, Anka Oblak - Rozina 10, Gina Cerkvenik 50 evrov; za misijon patra Ernesta Sakside Brazilija: N. N. 60 evrov. Darove lahko nakažete tudi s pomočjo: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst Šempolaj gostil cerkvene pevce 15. revija zborov devinske dekanije obotni večer je Šempolaj- sko vasico povezal v zna- menju liturgičnega petja. V cerkvi z razgledom na zahodni del zaliva, kjer se Soča izliva v Ja- dran, je bila namreč na vrsti re- vija devinske dekanije, že petnaj- sta zapored, v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Gre sicer za lokalni dogo- dek, ki se umešča v redno deka- nijsko delovanje, pa vendar mnogim domačim vernikom ve- liko pomeni. Nekaj svetlih, prav- zaprav mladih obrazov na le- tošnji izvedbi dokazuje, da lahko cerkveno petje še vedno deluje kot socialno lepilo, priložnost združevanja in dokaz povezano- sti podeželskega teritorija. Prisotne pevce in prijatelje je naj- S prej pozdravil domači gospodžupnik, dr. Jože Markuža, ki vse-lej analizira okolje zelo reali- stično, a vernikom vedno name- ni tudi spodbudno in pozitivno besedo. Od petih nastopajočih, ki redno sooblikujejo nedeljske in praznične maše v župnijah za- hodnega Krasa, so se nazadnje predstavile štiri pevske skupine. Vsaka je prinesla kanček tradici- je, pa tudi novosti. Uvodne note so bile poverjene gostiteljem, šempolajskemu far- nemu zboru, ki ga že dolgo let vodi Ivo Kralj, za spremljavo pa je poskrbela Petra Grassi. Vodo- pivčeva Zakaj si, mati, mi naj- dražja, Filejeva Kdaj, o Jezus, te pričakam ter Bodi pozdravljena, sveta gospa Stanka Premrla so zadonele suvereno, predvsem zaradi mladih okrepitev s Sliven- skega konca. Tudi ŽeCPZ Mavhinje pod vod- stvom in spremljavo Majde Per- tot Legiša je potrebno pohvaliti, saj so pevske veteranke nastopu dodale energijo mladega kitari- sta. Zapel sem iz mraka Alfreda Fluryja, Blažičeva Dan veselja in radosti ter Pesem vesela Franceta Gačnika so zaokrožile mavhin- jski program. Ženske cerkvene pevke iz Zgoni- ka, ki jih vodi in spremlja Zulej- ka Devetak, so se prav tako po- trudile. Njihov program je sesta- vljala Zafošnikova Z mašnikom zdaj kruh in vino, Molim te po- nižno Antona Hlonda ter Vodo- pivčeva Lepšega v nebesih ni. Program je sklenil CMePZ Devin pod vodstvom in spremljavo Hermana Antoniča. Devinčani so za svoj nastop izbrali Haydno- vo uglasbitev Tvoj mašnik zdaj daruje, Ferjančičev Večerni zvon in Vodopivčevo Pod podobo kruha skrit. Za konec so se združeni zbori pred oltarjem preizkusili z dve- ma klasičnima, in sicer Riharje- vo Češčena bodi, o kraljiva ter Vodopivčevo Kristus, kralj vseh večnih časov. Vezna beseda Jožice Forčič je pri- sotnim namenila zanimive osnutke razmišljanj o vzgoji cer- kvenega petja in poslušanja pri otrocih, o ljudskem petju in nje- govi aktualnosti ter o pomenu pevskih zborov in organistov za vernike in duhovnike med obhajanjem svete maše. Gre za odlomke prispevkov primorske katehistinje Cilke Kavčič, orga- nista iz Pivke Leona Kernela ter mariborskega kolege Mateja Podstenška. Predstavnica ZCPZ iz Trsta Berta Vremec je zborom nazadnje po- darila cerkveno pesmarico in opozorila na bližajoči se občni zbor, na katerem bo potrebno nujno reševati sistemska vprašanja glede novosti na ravni deželnega finansiranja. Jernej Šček elo posrečena naslovnica Pesmi ob poti nas s svojo sporočilnostjo, ki si jo vsak lahko razlaga po svoje, popelje na pot pesniškega ustvarjanja Ja- neza Povšeta. Predstavlja namreč živ ljenjsko pot vsakega izmed nas, ki je ob rojstvu široka zaradi nenehnih možnosti, postopoma pa se začenja ožiti, ko nas pripel- je do začetka ali konca poti - smrti. Ob poti je tudi ograja, ki nas varuje v težkih trenutkih, da ne zaidemo. Pesmi ob poti so ob- Z sežno in svojevrstno umetniškodelo, avtorjev pesniški prvenecin življenjski pesniški opus. Tako je ob predstavitvi Povšetove pe- sniške zbirke v Društvu sloven- skih izobražencev dejala Majda Cibic, avtorica spremne besede, ki je dobila na vpogled pesnikov zajetni snopič pesmi, ki so jo prevzele. Zbirka zaobjema avtor- jevo življenje in njegovo več kot polstoletno ustvarjanje; razdelje- na je na šest časovnih razdobij, saj je Janez Povše začel pisati v šestdesetih letih. Večer je uvedla pianistka Alenka Cergol, nakar je Majda Cibic pred - stavila pesnika, ki se je rodil v Ljubljani in se po do- končanem študiju na AGRFT-ju usmeril v gledališko in dramsko umetnost, nato pa začel pisati odrska in radijska dramska bese- dila. Janez Povše se je najprej zahvalil Društvu slovenskih izo- bražencev, nato pa spregovoril o svoji zbirki, ki je urejena po kro- nološkem zaporedju, saj je pesmi vedno opremljal z datumi, kar mu je pozneje omogočilo njiho- vo časovno razvr šča nje. Njegove pesmi so izpovedne, so sredstvo za izražanje njegovih duševnih stanj. Želi si, da bi pesmi segle v globino in se dotaknile bralcev, kar bi ga dodatno razveselilo. Medtem ko se na začetku zbirke pojavi tako imenovani metafi- zični Bog in se kopičijo nerazre - šena vprašanja, je v naslednjem obdobju v ospredju socialna te- matika in odsev vojnega doga- janja. Pesmi so prežete z ljubez- nijo do bližnjega in družbe. V njih se pokaže velik optimizem do živ lje nja. Janez Povše pravi, da ko določene stvari ne grejo, se je treba obrniti tja, kjer so vrata odprta, kjer je pot lažja. Vsak si želi, da bi bil svet lepši in boljši, kot je. Vendar obstajajo tudi srečni izhodi, možna je osmisli- tev vsega, saj je veliko svetlobe. In prav ta pozitivna ideja pride do izraza v poznejšem obdobju pesniške zbirke. Izbor Povšetovih pesmi je pre- brala Lučka Susič, posamezne in- termezze med branjem pa je zai- grala pianistka Alenka Cergol. Kot je v predstavitvi zbirke dejala Majda Cibic, se je Janez Povše v devetdesetih letih srečal s posa- mezniki, ki so nanj delovali na različen način: navdušili so ga in se mu posebno vtisnili v spomin. Prav tem je posvetil svoje pesmi, saj so v njem zbujali človeška in etična občutja, da se ni več uk- varjal sam s seboj. Kot mu je dejal Marko Bitežnik, na smrt bolan človek, ki je doumel rešitev: “Če ostanem živ, bom delal za dobro drugih”. Tako je Povše razumel ključ rešitve: človek ne živi zase, ampak zato, da reši drugega. V Pesmih ob poti, ki so pred krat- kim izšle pri Goriški Mohorjevi družbi, se življenje in smrt pre- pletata od začetka do konca, zad- nje obdobje pa je še posebej obarvano s človekoljubnostjo. Iz pesmi je razvidno, da se mora človek sporazumeti z drugimi narodi, saj je ljubezen mogoče razumeti v več plasteh: od zaseb- ne pa do tiste, ki jo čutimo do na- rodov. Pri tem je univerzalen ključ versko izročilo. Šin Poimenovanje zbora na Opčinah V duhu Staneta Maliča! bor lahko poimenujemo po osebi, ki ima posebne zasluge za razvoj določene pevske skupine ali pomembno vlogo v zgodovini prostora, v katerem skupina deluje. Na Opčinah je Stane Malič oboje. Vodil je cerkveni zbor svetega Jerneja, poučeval je v župnijski glasbeni šoli, zaradi tega in vseh ostalih glasbenih dejavnosti v drugih tržaških kulturnih okoljih in v Istri pa je njegovo delo skupni zaklad slovenske skupnosti v naši deželi. Malič je bil učenec Ivančiča, Šonca in Mirka na Glasbeni matici (kjer je kasneje poučeval), Vita Levija pa na tržaškem konservatoriju. V času druge svetovne vojne je vodil zbor srbsko- pravoslavne cerkve v Trstu. Po vojni se je intenzivno ukvarjal s poučevanjem, v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah pa je bil organist in zborovodja. Čeprav je Malič pisal tudi instrumentalne skladbe (predvsem za potrebe učencev), je znan predvsem kot zborovski skladatelj. Njegovi umetniški dediščini in spominu se je moški pevski zbor sveti Jernej poklonil s trajnim obeležjem, saj se je ob 110. obletnici skladateljevega rojstva preimenoval v Komorni zbor Stane Malič. Skladateljeva družina je sprejela pobudo z velikim Z veseljem in se je udeležilabogoslužja, na katerem jezbor prvič nastopil s tem imenom. V zboru, ki ga vodi Walter Lo Nigro, poje tudi Vinko Škerlavaj, bivši učenec Staneta Maliča: “Bil je moj profesor klavirja v sedemsedetih letih. Občudoval sem ga, ker je bil dober glasbenik, pedagog in oseba. Kot učenec se spominjam, da je imel dragoceno vrlino velike potrpežljivosti. Prilagajal se je učencem v smislu, da jih ni silil v nemogoče cilje: če je razumel, da je motivacija prava, pa je spodbujal k napredovanju s stalnim poglabljanjem, vztrajanjem, iskanjem najprimernejših vaj. V pevski sobi v župnjišču visi njegov fotografski portret. V določenem smislu stoji vedno pred nami, zato smo tudi večkrat pomislili, da bi bil vreden večjega priznanja za vse to, kar je naredil z velikim trudom in prizadevanjem. Njegova glasba si zasluži večjega vrednotenja. Openski cerkveni zbor zelo pogosto izvaja njegove skladbe, širše pa je Maličev opus premalo poznan. Zato bomo tudi z moškim zborom poskrbeli za izvajanje skladb, ki jih je napisal za to zasedbo, saj je v izbiri imena že samoumevno tudi določeno umetniško poslanstvo”. PAL Kako bo zaščitena naša skupnost? Reforma krajevnih uprav buri duhove TRST deželnem svetu se je za - čel postopek za sprejetje Panontinijeve reforme krajevnih uprav. V zadnjih dneh je sicer dogajanje okrog tega zelo burno in se naglo spreminja, kaj bo točno vsebovala napovedana reforma, pa bo znano v kratkem. V sredo, 5. novembra, je peta ko- misija deželnega sveta prisluh- nila predstav- nikom sloven- ske narodne skupnosti, ki so dokaj kri- tično na stopili proti reformi. V pr vi vrsti so zaskrbljeni za de jansko zago- tavljanje manj - šinskih pravic V v novih povezavah, zaskrbljivopa je že formalno dejstvo, da sezakonski osnutek ne sklicuje na zaščitne norme za Slovence v Furlaniji Julijski krajini. Predsednik Sveta slovenskih or- ganizacij Drago Štoka je uvodo- ma poudaril, da SSO ni proti re- formam, saj jih čas zahteva, niso pa dopustne reforme za vsako ceno brez temeljitega premisle- ka. Štoko skrbi, da bo na poli- tični ravni naša skupnost izgu- bila vsakršno možnost, da vpliva na urejanje lastne prihodnosti, saj so bili na primer že ukinjeni rajonski sveti v Gorici in gorske skupnosti, prav kmalu pa bodo izginile še pokrajine. Zdaj je na vrsti avtonomija občin, je podčrtal predsednik SSO, ki na- sprotuje tako prisilnemu pre- našanju pomembnih pristojno- sti na zveze občin, v katerih glas šibkejših zvodeni, kot prisilne- mu združevanju občinskih uprav. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je poudaril pereče vprašanje ohranjanja avtonomije občin v novih širših telesih in se vprašal, ka ko se bo v novih zdru že njih ohranjala sedanja stopnja manj - šinske zaščite. Še posebno ob - čutljivo je vprašanje uporabe slovenščine v javnih upravah. Pavšič je pre- pričan, da je treba v vseh 32 občinah, ki so sprejele doslednejše izvajanje za - ščitnega za- kona, uvesti posebne va- rovalke. / str. 15 Foto Damj@n Stane Malič Majda Cibic in Janez Povše (foto D@mjan) V ponedeljek bo slavil 80 let javni in kulturni delavec SERGIJ PAHOR. V imenu številnih prijateljev ob Adriji in Soči mu vse dobro želi SLOVENSKA PROSVETA iz Trsta Knjižna predstavitev Janez Povše: Pesmi ob poti DSI Aktualno13. novembra 201412 “jesenski tihi čas” je pri- letel Galeb in v kljunu pri- nesel prvo številko mla- dinske revije v tem novem šol- skem letu. Letos praznuje 60-let- nico izhajanja, prvič je namreč prišla med otroke l. 1954 in od te- daj spremlja šolarje na njihovi šol- ski poti. Prav zaradi tega visokega jubileja je na prvi naslovnici 60. letnika kolaž Galebovih platnic iz nekdanjih dni. Revija, katere glav- na urednica je Alina Carli, odgo- vorni urednik pa Ace Mermolja, ima sedež uredništva v Trstu (ul. Montecchi 6), izdaja jo Zadruga Novi Matajur - Čedad, tiska pa Grafica Goriziana, letos na manj “patiniranem” papirju kot v prejšnjih letih. Tudi v letošnjem letniku po- nuja deset številk za 19 evrov naročnine, vsak drugi otrok v družini ima 50% popusta, na- ročniki pa 10% popusta na vse otroške in mla- dinske knjige Zadruge Novi Matajur in Za- ložništva tržaškega tiska. Galeb bo tudi v le- tošnjem šolskem letu po- darjal bralcem kopico le- pih zgodb in pesmic, na- svetov za njihovo ustvar- jalno žilico, pa ugank in križank za bistrenje glavic že poz- nanih, pa tudi nekaj novih piscev in ilustratorjev. Na prvih dveh straneh septembrske številke je pe- sem Hiška mala o galebu z zvezdo v očeh, ki je priletel zvečer na stari pomol s hiško v bregu. Tenkočut- no je verze stkala in jih ilustrirala Mojca Sekulič Fo. Pesem Jureta Ja- koba Riba pravi, “da riba sledi ribi / med strmimi povodnimi hribi”. Ilustracijo rahlih pastelnih barv je prispevala Anja Jerčič. O bolhi Ma- ji, ki se je s kožuha preselila na sandale in tako se cel dan spreha- jala, poje šegava pesmica Martine Legiša z živahno ilustracijo živih barv zlahka prepoznavnega čopiča Štefana Turka. Tudi letos si bodo knjižni molji lahko nabirali točke za bralno značko s prebiran- jem zgodbic v nadaljevanjih, oz- načenih z Ostržkom. Take pripo- V Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek pod lipami o Slovencih v Reziji GORICA lovenci v Reziji? Pravni po- ložaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine je naslov znanstvene monografije, ki je izpod peresa raziskovalca Dejana Valentinčiča izšla v sodelovanju med univerzo v Celovcu, Inštitutoma Karanta- nija in Jožeta Pučnika ter Fakul- teto za državne in evropske štu- S dije iz Kranja. Goričan Dejan Va-lentinčič je diplomiral in magi-striral iz manjšinskega prava, za- poslen je kot raziskovalec in asi- stent za področje ustavnega pra- va in človekovih pravic na Fakul- teti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, si- cer pa je avtor več strokovnih in znanstvenih člankov tudi o manjšinskem pravu. Na srečan- ju pod lipami, ki bo v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri v komor- ni dvorani Kulturnega centra Loj- ze Bratuž, bo pobliže spregovoril o svojem raziskovalnem delu, ki je specifično vezano na sloven- stvo v Reziji: pravna zaščita, pa tudi dejansko stanje, odnos Slo- venije do rojakov v zamejstvu, pa tudi EU do narodnih manjšin. S svojim pričevanjem s prve roke in o dejanskem stanju v Reziji bo- sta večer obogatila dva znana družbeno kulturna delavca iz Re- zije, ki si z vsakodnevnim delom prizadevata za ohranjanje speci- fičnega rezijanskega izročila, je- zika in kulturnega bogastva. To sta Sandro Quaglia, ki je član izvršnega odbora SSO, sicer pa zaposlen v Muzeju rozajanskih ljudi ter Pamela Pielich, ki vodi folklorno skupino Val Resia, bila je tudi opozicijska občinska svet- nica v Reziji v času napetosti za- radi izdaje prve dvojezične oseb- ne izkaznice. Večer pod lipami prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gre- gorčič. MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (73) Mariza Perat Mirenski Grad pri Gorici Jugovzhodno od Gorice se ob robu Krasa dviga grič z mogočno stavbo. To je Mirenski Grad s cer- kvijo, posvečeno Žalostni Materi Božji. Točka, kjer stoji cerkev, je izredno lepa. S tem v zvezi poglejmo, kako nam kraj predstavi Bogoljub iz leta 1916: “... Nad vasjo (Mirnom) se dviga grič, – začetek Krasa – z imenom Grad. Mogočna dvostolpna cerkev z veliko misijonsko hišo se dviga znad griča. Krasen kraj je to, eden najlepših na slovenski zemlji, kot nalašč za kaj takega. Zadaj z borov- jem zasajeni Kras, spredaj lepa ra- van s široko odprtim in daleč sega- jočim razgledom. Na severni strani vidimo v daljavi Triglav, malo bolj na levo zdaj po vsem svetu sloveči Krn, na levo od njega široki Mata- jur na meji med Avstrijo in Italijo, bolj spodaj Sveta Gora, na nje vznožju Gorica. Po ravani lepe slovenske župnije: Št. Peter, Vrtojba, Bilje, Renče, Štandrež, Sovodenj; onstran Soče furlanska ra- van od Ločnika do Kormina, ki se prav dobro vi- di. Pod Gradom se vije reka Vipava, ki se pri So- vodnji izliva v Sočo, takoj južno od izliva se dviga gora Sv. Mi- haela, ki se zdaj toli- kokrat imenuje in je na njej padlo toliko krepkih življenj... ” Glede imena Grad zgodovinarji pravijo, da le-to prihaja od gradišča, ki so ga našli južno od Mirna. Lah- ko pa ime izhaja tudi iz tega, ker je del vasi Miren spadal pod de- vinske gospode. Nekatera poročila namreč omenjajo, da so ti na današnjem Mirenskem Gra- du že v 12. stol. imeli skromen dvor, namenjen nižjemu plemstvu. Tu naj bi v 13. stol. bivali tudi redovniki-serviti. Zelo verjetno so na Gradu ime- li cerkev, ki je morda bila posvečena prav Žalo- stni Materi Božji. Serviti, z uradnim nazivom “Služabniki blažene Device Marije”, so namreč češčenje Žalostne Matere Božje še posebno po- speševali. Kot piše Franc Baraga, so serviti, po mnenju Igor- ja Sapača, že obstoječi dvor vključili v samostan- ski sklop, ki je pozneje bil večkrat predelan, na koncu pa porušen. V času turških vpadov je bil utrjen in zato so se sem zatekali prebivalci iz bližnjih krajev. Kot še omenja avtor, je zelo ver- jetno, da je celotna zgradba prav v tistem času dobila ime Grad. To bo kar držalo, saj je podobno bilo tudi na Stari gori, kjer v italijanskem jeziku najdemo prav tako ime “Grad” (Castelmonte). Češčenje Žalostne Matere Božje, ki so ga serviti z veliko vnemo pospeševali, je v prvih stoletjih krščanstva bilo zelo razširjeno na vzhodu. Šele pozneje, v 9. oziroma 12. stol., se je to češčenje uveljavilo tudi na zahodu. V 13. stol. je tako nastala zna- na pesem “Mati žalostna je stala... ” Pripisujejo jo Jaco- ponu iz mesta Todi (umrl je leta 1306). Češčenje Žalostne Matere Božje je bilo najbolj razširjeno proti koncu srednje- ga veka. Bil je to čas turških vpadov in raznih vojn, kate- rim so se pridružile še naravne nesreče skupno s kugo. V teh stiskah se je ljudstvo z velikim zau- panjem zatekalo k Žalostni Materi Božji po po- moč. Proti koncu 15. stol. so nastale tudi “Bra- tovščine sedmerih Marijinih žalosti”, ki so se med ljudstvom hitro udomačile. V 17. stol. je na Mirenskem Gradu zelo uspešno delovala Bra- tovščina Žalostne Matere Božje. Žalostno Mater Božjo so kmalu začeli upodabljati tudi umetniki. Med temi zlasti slovi Pieta', ki jo je v svojih mladih letih izdelal Michelangelo Buonarroti (1475-1564) in jo danes vidimo v ba- ziliki sv. Petra v Rimu. / dalje Na Kanalskem Spomin na tigrovca in borca Ferda Kravanjo - Petra Skalarja bmočno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Krajevni organizaciji Zveze borcev Deskle in Čezsoča so v nedeljo, 9. novembra, pripravili slovesnost ob 70- letnici smrti tigrovca in partizana Ferda Kravanje - Petra Skalarja. O liku Ferda Kravanje je na slovesnosti na Paljevu nad Kanalom spregovoril vodja novogoriške območne enote Društva za negovanje tradicij Tigr Gorazd Humar, prisotne pa je pozdravil tudi kanalski župan Andrej Maffi. Ferdo Kravanja - Peter Skalar je bil tigrovec, udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori 16. maja 1941 in eden prvih organizatorjev partizanstva na Primorskem. Rojen je bil leta 1912 v Čezsoči in je z odraščanjem postajal vse bolj odločen protifašist. Bil je aktiven član organizacije Tigr. Na služenju vojaškega roka v Rimu v letih 1933-34 se je izučil za radiotelegrafista. O Da bi se izognil ponovnemusluženju vojaščine leta 1935,je emigriral v takratno Jugoslavijo, na Jesenice. S sodelavci v organizaciji Tigr je organiziral atentat na Benita Mussolinija v Kobaridu, ki pa ni bil izvršen. V intervenciji nemške in italijanske vlade je bil aretiran. Zaporno kazen je prestajal v Nišu, od koder je leta 1941 pobegnil v Slovenijo. Skupaj s sobežniki se je skrival v bunkerju na Ribniškem, kasneje pa sodeloval v prvem spopadu z italijanskimi vojaki na Mali gori. Kravanja je bil obstreljen in ujet, vendar se je izdajal za Srba, zato je bil iz kočevske bolnišnice premeščen v ljubljansko, od koder so ga rešili pristaši OF. Do maja 1942 se je skrival v Ljubljani, nato pa se je pridružil partizanom. Dobil je partizanski naziv Peter Skalar. Do spomladi naslednjega leta je bil skupaj s Francem Šavlijem vodilni agitator in aktivist OF na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Nad planino Golobar nad Bovcem je Ferdo Kravanja namestil prvo ciklostilno tehniko, ki je pomenila začetek tehnike Krn. Med potovanjem iz Benečije na Lokve je bil 10. oktobra 1944 ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah. Mirenski Grad s pogledom na Gorico Mirenski Grad leta 1916 - Med cerkvijo in kaplanijo je vidna Marušičeva cerkev vedi so dogodivščine bratca in se- strice Lovra in Tinke, kot si jih je domislila Maja Furman ob simpa- tični “naif” ilustraciji Ivane So- ban. Zgodbo o zelo zelo majhnem palčku Ušesniku, ki si je nadel to ime, ker si je našel službeno mesto pravljičarja v ušesu dečka Vida, ki ga je ponoči večkrat tlačila grda Mora, pripoveduje Marko Gavri- lovski; simpatičnega škratka je upodobila Katerina Kalc. Dolgi in zanimivi zapisi so Vitezi na belem konju, v katerih bo Marjeta Zorec odstrla pogled na življenje nek- danjih slavnih vitezov in tehtno, a privlačno posegla v našo zgodo- vino. Tokrat je na vrsti slavni Vil- jem Ostrovrhar Svibenski, ki ga je “ovekovečil” tudi veliki Prešerem v romanci Turjaška Rozamunda. Izvirne ilustracije, polne rastlin- skih okraskov, ustvarja Dunja Jo- gan. V ta sklop zgodb za bralno značko spadata še pripovedi Hiša na koncu, o zapuščeni vili ob kon- cu mesta, obdani s parkom, ki jo piše Evelina Umek, ilustrira pa Živa Pahor, in Kako je mravljinček Mrovi našel svoj dom. O Mroviju, ki mu je nevihta odnesla hiško, kakor tudi mravljinčku Mraviju na drugem koncu gozda, pripovedu- je Robi Šabec in v zgodbo o “na- stanku” mravljišč vplete modro misel, “da je v slogi moč”. Likov- no podobo je zgodbi dala Dunja Jogan. V lanskem letniku je Galeb mladim bralcem širil zemljepisna obzorja s svojim letenjem z enega konca sveta na drugega, letos pa bo pod drobnogled postavljal žuželke, tako bodo bralci spoz- navali te drobne zemeljske pre- bivalce. Prva sta na vrsti veliki košeninar, ki ga sovražijo vsi, ki so jim všeč lepe trate, ker se hra- ni s koreninicami in travnatimi bilkami, in knjižni paščipalec. Teh je kar 1500 vrst, ki živijo med listjem, v razpokah, pa tudi med starim papirjem, kjer lovijo knjižne pršice, uši in druge “mi- niaturne žuželke”, se pa radi tudi poslužujejo drugih žuželk za “pre- voz”, kot razlaga pisec teh zelo za- nimivih naravoslovnih prispev- kov pod naslovom Žuželčje kroni- ke Tomaž Pisanec, hudomušne ilustracije pa prispeva Boštjan Ple- sničar. Klarisa M. Jovanovič bo še naprej prerešetavala, katere besede se naj- bolj pogosto pojavljajo v zvezah, ilustracije povedanemu bo kot vselej s kančkom ironije dodajal Veno Dolenc. Jovanovičeva je to- krat vzela v pretres besedo pamet, ki je boljša kot žamet, je pa tudi zdrava pa- met, kmečka pamet, ki se lahko žal tudi pomrači; včasih imamo več sreče kot pameti … Po lanskoletnem popotovanju okoli sveta sta se Miška in Medved, v do- mišljiji Majde Koren, odločila, da bosta kar lepo na trdnih tleh: pridno namreč delata na zelenjav- nem vrtu, a tat jima krade korenje … Zelo prikupne ilustracije so delo Bojana Jurca. Kot vedno strip spremljajo “naloge”. Na središčnih straneh septembrske številke Galeba je zapis o Raščici in gradu Turjaku, kjer je bil doma začetnik slovenske književnosti. Zapis je iz novega vodnika Slove- nija v žepu, izpod peresa Vojmirja Tavčarja in Mitje Tretjaka. To bo zanimivo branje za vse otroke, saj vsi premalo poznamo našo lepo domovino. Dolgoletna sodelavka Galeba Jasna Merku’ bo v le- tošnjem letniku poleg dragocenih navodil za izdelavo marsičesa vsa- kič predstavila enega izmed naših likovnih umetnikov. Prvi je Ru- dolf Saksida – slikar pravljičar. Z otroki bo seveda tudi Škrobek s svojimi zdravimi recepti. Rubriko Naši šolarji pišejo in rišejo bodo pa kot vedno polnili pridni pisci in nadarjeni risarji iz vrst Galebo- vih bralcev. IK Ferdo Kravanja - Peter Skalar Prva številka mladinske revije Galeb Pisanost zgodb, pesmic in ugank za jesenske dni Slovenija 13. novembra 2014 13 Občina Šempeter-Vrtojba / Župan Turk je imenoval podžupana V sredo, 5. novembra, je župan Milan Turk imenoval podžupana Občine Šempeter-Vrtojba. Občina ima za pomoč pri opravljanju nalog župana lahko največ dva podžupana, ki ju izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. Podžupan je postal Ivo Podbersič (Lista Milana Turka), ki bo funkcijo podžupana opravljal nepoklicno. Ivo Podbersič (1972) iz Vrtojbe je po izobrazbi dipl. inženir tehnologije prometa. V občini je vseskozi aktiven na različnih področjih družbenega delovanja. V mandatnem obdobju 2010– 2014 je bi l predsednik Krajevnega odbora Vrtojba. Tako kot je delal do sedaj, namerava delati tudi v prihodnje: vestno, zavzeto, odgovorno in timsko. Župan je podžupanu iskreno čestital za imenovanje ter mu zaželel veliko uspeha pri odgovornem delu. Nova premiera v SNG Nova Gorica V četrtek, 13. novembra 2014, bo ob 20. uri domači ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica na velikem odru premierno uprizoril pravljično satiro Zmaj Jevgenija Švarca v režiji Dina Mustafića. Nova Gorica / Odprtje razstave Marie Grazie Persolja v galeriji Frnaža Krajevna skupnost Nova Gorica vabi na odprtje razstave slik Marie Grazie Persolja Magičen pogled, ki bo v petek, 14. novembra 2014, ob 18. uri v galeriji Frnaža, Erjavčeva 4. Slikarko bo predstavila umetnostna zgodovinarka Petra Paravan. Razstava bo odprta do 28. novembra 2014. Urnik galerije: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. Na Jesenicah bo v gosteh gledališka skupina iz Gabrovice pri Komnu V petek, 14. novembra 2014, bo ob 19.30 v gledališču na Jesenicah gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča “Češpe na figi”. Režija Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Tekmovalna predstava v sklopu festivala “27. Čufarjevi dnevi”. Koper / Razstava o p. Atanaziju Kocjančiču V galeriji frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru je odprta razstava o p. Atanaziju Kocjančiču. Ogled je možen od ponedeljka do petka med 11.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00. Ob sobotah in nedeljah pa med 10.00 in 12.00 ter med 15.00 in 17.00. KratkeNajvečji slovenski bogataši so uspeli v tujini Obletnica ustanovitve Demosa skoraj prezrta! omnevno naj bi v naravi Slovencev bilo, da v raz- mišljanju o sebi in kori- stih, ki jih vidimo v življenju, podcenjujemo ali celo pozablja- mo na tiste vzgibe in pridobitve, ki nas zaznamujejo kot narod in državo. Takšna je lahko opredeli- tev Demosa, natančneje Demo- kratične opozicije Slovenije, združbe nekaj strank ali njihovih zasnov in posameznih politikov, ki so pripra- vili in tudi uspešno iz- vedli osamosvojitev Slovenije. To se je zgo- dilo pred petindvajseti- mi leti, v času rušenja Berlinskega zidu in po- sledično začetka ustvarjanja demokra- tičnega sistema tudi v prej komunističnih državah vzhodne Evro- pe. Nastajalo je vzdušje, ki je v svetu, zelo očitno pa tudi v Sloveniji, vzbudilo mnoga nova in velika upanja. Pa vendar se je v Sloveniji oblet- nice ustanovitve Demosa komaj kdo spomnil. V časniku Delo so jubilej odpravili z vestjo, “da je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ob obletnici usta- novitve Demosa spomnilo, da brez njega ne bi bilo slovenske države. Demos je bil tisti, ki se je odločil za osamosvojitev, in jo tu- di izpeljal. Na to je opozoril Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojit- ve. Dr. Dimitrij Rupel, udeleženec tedanjih dogodkov, pa se spomin- ja polemik o tem, ali naj po- skušamo osamosvojitev izvesti sa- mi in jo pripisati sebi, ali pa naj poskušamo državo narediti v so- delovanju z drugimi, in bo to naša skupna država. Večina nas je D bila za to, da naredimo državo zavse”.Stanje pa je zdaj tako, da sta spo- ročilo in duh Demosa skoraj izgi- nila iz politike, ter ju okrnjena z velikimi težavami pretežno ohranja le SDS, ki pa zaradi za- prtega predsednika te stranke Ja- neza Janše izgublja svojo vlogo in prestiž v političnem življenju države. Nov posredni udarec De- mosu naj bi pripravljala Ljudmila Novak, ki bo na bližnjem kongre- su ponovno kandidirala za pred- sednico stranke Nova Slovenija, krščanski demokrati. Pravi, “da bo Novo Slovenijo vodila brez senc večje SDS«, pri čemer ne pri- kriva, da bi iz novega vodstva stranke rada izločila Aleša Hojsa, «ker, da je preblizu stranki Janeza Janše”. Zamisel o ustanovitvi nekakšnega novega Demosa za zdaj nima ve- liko podpornikov, t. i. navadni ljudje pa so do te pobude ravno- dušni. Raje se spominjajo nek- danjih časov, obdobja skupne države Jugoslavije, ki jo istovetijo z družbo večjih pravic in zaščite in po mnenju mnogih celo boljših življenjskih razmer. V kroniki tekočega dogajanja v državi nastajajo zelo zanimivi in z vidika aktualnih domačih raz- mer tudi boleči odmevi na sez- nam stotih najbogatejših Sloven- cev, ki ga je objavila revija Mana- ger. Iz njega izhaja, da smo Slo- venci prvič dobili zakonca s pre- moženjem, vrednim več kot mi- lijardo evrov, nadalje, da se največji bogataši ukvarjajo z de- javnostmi na področju informa- cijskih tehnolo- gij, in to, da so največji bogataši svoje premoženje in uspeh pridobi- li, ga zaslužili, ne doma, torej v Slo- veniji, ampak v tujini. V sloven- skem poslovnem dnevniku Finan- ce so zapisali, kaj bogate rojake na tujem odvrača od vrnitve v Sloveni- jo. “Pri nas ima- mo višje davke in druge obveznosti ter najra- zličnejše druge dajatve in biro- kratske ovire za ustanovitev dejav- nosti in njihov razvoj, ki jih v dru- gih državah nimajo ali pa so ob- veznosti pri njih bistveno manjše. V Sloveniji sta zelo razširjena tudi zavist in slabo vzdušje. Slovenija nasploh ni spodbudno okolje za uspešne. Ideal nekdanje sociali- stične ureditve, ki je poudarjal enakost in povprečje, je močno prisoten. To pa pomeni, da so vsi, ki štrlijo iz povprečja nezaželeni in se morajo bodisi vključiti v slo- vensko povprečje, ali pa pre- moženje prenesti v tujino”. Navajamo zgleden primer zakon- cev dr. Albina in Tatjane Do- beršek, ki sta se zavedela razmer in vseh tveganj v domovini ter že leta 1982 odšla v Nemčijo. Tam sta z vztrajnostjo in delavnostjo, pa tudi s pridobljeno poslovno- stjo, uspevala ter ustanovila družbo Engineering Doberšek. Postala sta tretja najbogatejša Slo- venca, v njuni družbi pa je okoli 500 zaposlenih. Pretežno gre za vrhunske strokovnjake, med za- poslenimi pa so tudi Slovenci. Njuna družba se je razvila v eno vodilnih nemških inženirskih podjetij, ki naj bi imela lani okoli 170 milijonov evrov prihodkov. Podružnice ima v devetih državah. Družba Engineering Do- beršek je specializirana za sveto- vanja, načrtovanja in gradnjo to- varn in njihovih delov na po- dročju rudarstva, metalurgije, vodnega gospodarstva, energetike in ekologije. Kljub temu da za- konca že dolgo časa živita v Nemčiji, ohranjata stike z domo- vino in spremljata njen razvoj, njuna družba pa z nekaterimi slo- venskimi podjetji poslovno sode- luje. Življenjske razmere v Sloveniji so seveda slabše kot pa tiste, ki izha- jajo iz seznama stotih najboga- tejših Slovencev. Zato pa je kroni- ka pri nas bogata raznolikega do- gajanja, ki ni nujno vselej tudi po- litično. Veliko se bo dogajalo pod okriljem 14. novembra, svetovne- ga dneva sladkorne bolezni. V Ljubljani bo o tej epidemiji so- dobnega časa, kot pravijo sladkor- ni bolezni, potekala nacionalna konferenca v organizaciji mini- strstva za zdravje. V Sloveniji se število sladkornih bolnikov po- večuje iz leta v leto, ter je že višje od evropskega povprečja. To bo- lezen, bodisi ugotovljeno ali pa še neodkrito, naj bi imelo že 7,5 od- stotkov prebivalstva. Vesna Ker- stin-Petrič, vodja sektorja za kre- pitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj na Ministrstvu za zdravje, je ob bližnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni opozorila, “da je sprejetje in izvajanje učinkovi- tih ukrepov za obvladovanje de- belosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva edino zagotovilo, da bomo v prihodnje zajezili rast sladkorne bolezni v Sloveniji”. Marijan Drobež aplikaciji “Talking Tom” smo že večkrat pisali. Zgodba o slo- venskem uspehu. Vsaj ena (no, saj je nekaj takih, a kaj ko je zgodb o neuspehu še ve- liko več). Govoreči maček, ki na pametnih telefonih in ta- blicah ponavlja za uporabni- kom izrečene besede, je že dalj časa svetovni hit. Njegov uspeh je v nekaj letih izstrelil ustanovitelja, zakonca Sama in Izo Login, med slovenske multimilijonarje. Na nedav- no objavljeni lestvici najbo- gatejših v podalpski deželici sta (povsem pričakovano) za- sedla prvo mesto in pri tem podrla kar nekaj rekordov. Ocenjena vrednost njunega premoženja je 617 milijonov evrov. Loginova sta 55 odstot- na lastnika krovnega podjetja Outfit7, vrednost te stat-up firme je 1,1 milijarde evrov. In to je rekord: doslej nobeno zasebno podjetje, ki so ga ustanovili slovenski državlja- ni, še ni bilo toliko vredno. Bogate govoreče živali Vzroki so na dlani. Talking Tom in njegovi govoreči pri- jateji (mačku sta “starša” po- O darila še več bratov in sester)so danes globalni fenomen.Logika aplikacije je zelo pre- prosta in nalezljivo zabavna. Uporabnik izreče nekaj be- sed, ki jih govoreči prijatelj nato ponovi. Pred krat- kim so govoreči prijatelji presegli 2 miliijardi (!) prenosov. V svetu global- nih aplikacij se kosajo s slavnimi jeznimi ptički (Angry birds). Pa ne sa- mo to: govoreče sloven- ske živali s slovenskim potnim listom so že zdav- naj postale tudi plišaste igračke za otroke, v krat- kem pa jih čaka tudi veli- ki skok na filmska platna. Da, Talking Tom bo po- stal hollywoodska fil- mska zvezda. Skratka, ja- sno je, da obstaja pot do uspeha, ki sta jo zakonca Login tlakovala z zmesjo inovativnosti, zagnanosti in delavnosti. Na lestvico najbo- gatejših Slovencev pa se je po zaslugi poslovne ekspanzije podjetja Outfit7 uvrstilo kar nekaj ustvarjalcev priljublje- ne aplikacije. Na prvih 12 me- stih najdemo kar 4 Outfitov- ce. Da, tokrat govorimo o pozitivnih plateh sloven- skega gospo- darstva. Sto najbogatejših Slovencev ima v mošnjičku za več kot 4 milijarde evrov, prvih dva- najst pa za 2,35 milijarde evrov. In, kar je najpomem- bnejše, na tej lestvici je vse več “zdravih podjetnikov”, ki so do bogastva prišli z žulji svojih rok. Največ novodob- nih bogatašev je danes na po- dročju IT tehnologije in mo- bilnih aplikacij. To je seveda logično, ker gre za tiste trge, ki so v daleč največjem raz- mahu. Vse manj pa je na tej lestvici raznih tajkunov in mešetarjev s takimi in dru- gačnimi vrednostnimi papirji (pa čeprav je tudi takih še vedno nekaj). S trebuhom za kruhom Zdaj pa k naslednji ugotovit- vi. Med prvimi dvanajstimi na lestvici najbogatejših ni nikogar, ki posluje v Sloveni- ji. O tem bi bilo potrebno pošteno razmisliti. Prvih dva- najst podjetnikov ima svoje poslovne sedeže razkropljene po Evropi in svetu. Največkrat v državah z lažjim davčnim bremenom in v takih, ki jih poznamo (tudi) kot davčne oaze, v prvi vrsti gre za Lie- chtenstein in Ciper. In pri tem se (največkrat) ni mo- goče izgovarjati na željo po utaji davkov ali na skrivalni- ce, temveč na neatraktivno slovensko poslovno okolje. Govorimo o birokraciji, govo- rimo o visokih davkih. Slove- nija je v zadnjih letih večkrat dvignila DDV, letvica ob- davčitve dela je postavljena nad 40 odstotki bruto plače. Tukaj je tudi dolžina uprav- nih postopkov, ki močno ovi- ra razvoj posla. Domači trg je v Sloveniji v tem trenutku malodane na psu, kdor se odloči delati v tujini, pa se zelo pogosto tja tudi prese- li. Ob vsem tem je treba v slovensko poslovno okolje vselej prišteti moteče fak- torje, ki jih lahko imenuje- mo politični vpliv, pritiski iz ozadja ali klientelizem. Pač, kakorkoli želimo, a dejstvo je, da se teh “po- slovnih disfunkcij” oko- riščajo posvečeni, številni nad temi težavami omaga- jo, resnično zagnani pod- jetniki, ki ljubijo izzive, pa gredo v tujino in se tam preizkusijo. Največkrat uspešno. A tega v Sloveniji nihče ne opazi. Na izlet iz zapora Lepo bi bilo, da bi politika razmišljala, kako spet privabi- ti te podjetnike v domače okolje. Ali vsaj, ker bodo pod- jetniki najverjetneje ostali v tujini, kako izkoristiti njihovo znanje in ga razširiti v sloven- sko podjetništvo. To bi lahko prineslo izrazito dodano vrednost. A ne, tega ni. Slove- nija se še vedno ukvarja s sta- rimi grehi, ki jih ne more (ali noče) preseči. Joče se nad trpko usodo, ko ugotavlja, ka- ko so jo hudobni tajkuni izžemali in ropali dve dese- tletji. Zaklinja se, da bo sedaj tega konec in da bosta zavla- dala red in pravna država. In to poslušamo že vsaj od leta 2009. Rezultati tega početja? Dejstvo, da za bančno luknjo, veliko 5 milijard evrov, ni še nihče odgovrjal. Ali pa to, da so prejšnji teden Binetu Kor- dežu prekinili zaporno kazen, ker da “so za to bili podani ra- zlogi”. Naj spomnimo, da je Bine Kordež neuspešno po- skušal prevzeti Merkur in ta- ko ustvaril luknjo, ki je danes ocenjena v vrednosti 450 mi- lijonov evrov. Pa še en tak pri- mer: prejšnji teden je bila raz- veljvljena dvoletna zaporna obsodba Mirku Krašovcu, nekdanjemu ekonomu mari- borske nadškofije zaradi posla z Vegradom pri obnovi dvor- ca Betnava. Ivan Zidar, tajkun iz SCT, ki je bil obsojen v za- devi Čista lopata, sploh ni ni- koli prestopil praga zapora. Vse bolj očitno postajajo so- dišča samo še kraj brezpred- metnega blebetanja. Medtem ko Slovenci občudujejo govo- rečega mačka, so vse bolj talci blebetajočih mačkonov! Andrej Černic Lestvica najbogatejših Slovencev in podjetniška beda Dežela blebetajočih mačkonov Aktualno13. novembra 201414 NATUROPATSKI NASVETI (45)Erika Brajnik TOKSIČNA KOVINA SVINEC Videli smo že, kaj pomeni in kako se kaže na telesu, če imamo v njem povišane količine živega srebra. Danes pa bomo spoznali, kaj po- meni za telo, če imamo v njem povišane vred- nosti svinca. Povišane vrednosti svinca v našem telesu so ze- lo pogoste, saj se je ta toksična kovina dolgo uporabljala za izdelavo vodovodnih cevi po hišah. V Benetkah je še vedno velika večino hiš s svinčenimi cevmi v zi- dovih. Sedaj je uporaba svinca za izdelavo cevi v Evropski uniji prepove- dana, vendar je svinec prisoten domala povsod v našem okolju. Pomembno je vedeti, da je svinec ena tistih ko- vin, ki ga lahko zarodek posrka prek posteljice od mame, zato so vrednosti svinca v telesu med nosečnostjo pomemben podatek in hkrati zelo nevarne. Veliko novorojenčkov se že rodi z vi- sokimi vrednostmi svinca v krvi in s tem pove- zanimi problematikami, kot je lahko rahidizem ali rečeno enostavneje, ko je otrok pod težo ali premajhen za svoja leta. Drug problem, ki ga predstavlja svinec, se pojavi v odraslosti; ker je namreč molekula svinca zelo podobna kalcije- vi, jo telo lahko zameša in vgradi v kosti name- sto kalcija, zato moramo te toksine pravilno od- straniti iz telesa. V nasprotnem primeru bomo imeli veliko več možnosti za obolenja, kot je osteoartritis in druge bolezni kosti. Bolezni, težave in nadloge, ki jih povzroča po- višana vrednost svinca v telesu, so: spontani splav, utrujenost, anksija, anemija, prividi, ar- tritis, arterioskleroza, pomanjkanje libida, de- presija, oslabljeno delo- vanje ledvic, disleksija, epilepsija, slepota, impo- tenca, more, nespečnost, Parkinsonova bolezen, vrtoglavice, gluhost, rahi- dizem, težave z men- struacijo, pioreja idr. Kje se svinec najpogosteje nahaja? V gorivu, lakih, barvah, kovinskih poso- dah, avtomobilskih bate- rijah, pesticidih, barvah za lase, cigaretnem dimu, okuženi vodi, zraku … Zanimivost: na laseh trupla L. van Beethovna so opravili mineralogram – test las in ugotovili, da je imel izredno visoke vrednosti svinca v te- lesu, trpel je za saturnizmom, boleznijo, ki je posledica povišane vrednosti svinca v telesu, kar je skoraj zanesljivo povzročilo njegovo glo- boko brezvoljnost, za katero je trpel zadnja leta življenja. Iščimo zdravje! www.saeka.si Upoštevati voljo in izročilo domačinov Priporoča se dodatna zaščita reke Soče s pritoki WE oz. Svetovni sklad za naravo je ena največjih nara- vovarstvenih organizacij in to jesen v različnih alpskih državah predstavlja novo študi- jo o stanju rečnih sistemov po svetu. Za nas je zanimivo mnenje za ob- močje Alp. Opo- zorili so, da ima le še ena od desetih alpskih rek ohranjene narav- ne ekološke la- stnosti, ki zagota- vljajo pitno vodo, hrano, naravno zaščito pred po- plavami in rekrea- cijo. Christoph Lit- schauer, vodja evropskega al- pskega rečnega programa pri skla- du za naravo je predstavil analizo stanja neokrnje- nih rek, ki jih je le še 6500 kilome- trov. Podčrtal je, da so na nekate- rih najbolj ohran- jenih porečjih (tudi porečje Soče) načrtovani novi hidroener- getski objekti, nič pa ni konkretnih dejanj, da bi sani- rali ali odstranili zastarele ener- getske sisteme, ki ne dajejo to- liko energije, kot povzročajo na- ravi škode. V študijskem progra- mu priporočajo alpskim državam, da bi zadnje neokrnje- ne reke zaščitile in jih opredeli- le kot izključitvene cone, kjer bi bila prepovedana gradnja novih hidroelektrarn. Med rečne siste- W me z visoko prioriteto varovan-ja uvršča tudi Sočo s pritoki,kjer je Svetovni sklad aktivno že prisoten npr. z na novo nasta- lim zavezništvom Ohranimo Sočo. To združuje različne orga- nizacije, katerih skupni cilj je zaščita zgornjega porečja Soče, vključno s porečjem Idrijce. Irena Kavčič, vodja projekta Soča pri evropskem alpskem programu WWF, je omenila, da so se, poleg Idrijce, v zadnjem času omenjala, pri načrtovanju izkoriščanja energetskega po- tenciala, tudi na pritoku Soče Učja. Meni še, da je porečje Soče že močno obremenjeno z malimi hidroelektrarnami, ka- terih skupni učinki na vode so hudo moteči, količina prido- bljene električne energije pa je v primerjavi s tem zanemarlji- va. Zato so v študiji opredelili iz- ključitvena območja za hidroe- nergetsko izrabo. Nedvoumno so iz- postavili tudi tiste rečne odseke, ki bi morali imeti pred- nost v prihodnjih obnovitvenih pro- jektih. To naj bi bil prvi korak proti vzpostavitvi ravno- vesja med zaščito okolja in potreba- mi ljudmi. Tisti domačini, ki želijo ohraniti rav- novesje med zaščito narave in zaščito poseljeno- sti z domačim pre- bivalstvom, pa me- nijo, da njih mnenja v študiji niso predstavljena uravnoteženo. Tu- di če hidroelektrar- ne koristijo indu- striji v velikih me- stih, ta za razvoj mehkega turizma in kmetijstva v teh krajih ne prispeva- jo skoraj nič v za- meno za degradi- rano naravo. Po drugi strani pa se domačini pritožujejo, da oni v vsakem primeru potegnejo najkrajšo. V Sloveniji ostajajo le na papirju tudi nadomestila (nižji davki, komunalni pri- spevki ipd.) za prepoved razvoja gospodarskih dejavnosti v na- ravnem okolju. Miran Mihelič Spominska slovesnost v Kanalu ob Soči Ob 70. obletnici umora g. Antona Piska petek, 7. novembra, so se zbrani v Kanalu ob Soči spomnili 70. oblet- nice umora g. Antona Piska (1886–1944), nekdanjega du- hovnega pomočnika v Kanalu. Koprski škof dr. Jurij Bizjak je ob tej priložnosti blagoslovil spominsko ploščo na tam- kajšnjem župnišču v spomin na pokojnega duhovnika. Spo- min nanj v kraju še živi, kar je dokazala udeležba velikega šte- vila krajanov, prišel je tudi ka- nalski župan g. Andrej Maffi. Na plošči je poleg osnovnih podatkov o pokojnem Pisku še napis: »Kdor mene spozna pred ljudmi, njega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Počivaj v Go- spodu ter prosi za svoje rojake. « Anton Pisk, sicer doma iz Pečin na Šentviški Gori, je bil ena iz- med žrtev med duhovniki na Primorskem, ki so jih po- končali pripadniki partizanske- ga gibanja. Ti so v letih 1943– 1945 na našem območju ubili sedem duhovnikov in dva bo- goslovca. Torej več kot nemški okupatorji, četniki in bombar- diranja skupaj! Po blagoslovitvi plošče so se zbrani preselili v župnijsko dvorano, kjer sta o delovanju primorske duhovščine pod fašizmom ter med drugo sve- tovno vojno in revolucijo spre- V govorila dr. Mira Cencič termag. Renato Podbersič ml.Dr. Cencičeva je v svojem pre- davanju poudarila, da so bili primorski duhovniki v naši preteklosti nosilci razvoja in ohranitve narodne identitete: jezika, kulture in narodne zavesti. Pregledno je predsta- vila nasilje nad du- hovniki pod fašizmom, ki ni bilo nič manjše v času komunistične re- volucije med drugo svetovno vojno. O slednjem je spregovo- ril tudi zgodovinar Renato Pod- bersič, ki je predstavil predv- sem podatke in dokumente, ki jih je zbral v državnem arhivu v Ljubljani in govorijo o umoru Antona Piska. O njem je znano, da ga je konec septembra 1944 na Kanalskem Vrhu ugrabila Ozna. Očitali so mu govorjenje proti komunizmu in nasproto- vanje komunističnemu giban- ju. Zaprtega so ga imeli v svin- jaku v Gorenji Trebuši, kjer je imela Ozna za oblast IX. korpu- sa svoj štab. Tam so zasliševali »obsojence« in jih večinoma pošiljali v smrt. Predstavil je dva arhivska dokumenta Ozne, kjer piše, da so imeli Piska za- prtega še 2. novembra, »justifi- cirali« pa so ga 3. novembra 1944. »Obsodil« ga je »šef II. odseka Ozne pri IX. korpusu«. Mesto umora duhovnika Piska še danes ni znano. Ozna je mo- rila med Gorenjo in Dolenjo Trebušo. Petnajstletno dekle, pastirica Zinka, je videla, kako so g. Pi- ska odgnali na mo- rišče. Nosil je kramp in lopato, verjetno si je moral sam izkopati grob. V krajši razpravi po predavanjih se je oglasil še g. Ivo Hva- lica, rojen v Kanalu, ki je obiskoval ve- rouk med drugo svetovno vojno. Poučeval ga je prav g. Anton Pisk, ki je veljal za strogega duhovnika. Govoril je precej glasno in v zelo lepi ter pravilni slovenščini. Po spo- minu g. Hvalice jih je poučeval tudi slo- venščino, kajti osnovna šola po razpadu Italije v Kanalu ni več delovala. Pri- pravljal jih je tudi na prejem prvega svetega obhajila, ki so ga prejeli junija 1944 v Kanalu. Po spominskem večeru je sle- dila maša v kanalski župnijski cerkvi, ki jo je ob somaševanju okoliških duhovnikov daroval škof Bizjak. Mašo je z ubranim petjem olepšal domači cerkve- ni pevski zbor. EO ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 11. novembra, ob 14. uri. Z 2. strani Brez upravne ... si so izrazili zaskrbljenost, da bo prisilno združevan- je prizadelo raven zaščite. Na drugi strani se je v razpravo vključila Slovenija, ki je zamejske predstavnike politike in civilne družbe povabila na sestanek na ministrstvo za zunanje zadeve ter v komisijo za Slovence v zamej- stvu in posvetu v Državnem zbo- ru Republike Slovenije. V pone- V deljek pa se je sestala na General-nem konzulatu Repulike Sloveni-je tudi skupina pravnih izveden- cev, kjer so bili tako predstavniki slovenske vlade kot slovenske manjšine v FJK. Na podlagi teh treh srečanj bo Slovenija obliko- vala svoje stališče do vprašanja deželne reforme krajevnih uprav in njenem vplivu na zaščito Slo- vencev v FJK. Zaščita slovenske narodne skup- nosti v FJK je tesno povezana z upravno avtonomijo občin, kjer so Slovenci v večini oziroma predstavljajo dokaj pomemben delež prebivalstva. Prenos večje- ga dela občinskih pristojnosti, ki tvorijo to upravno avtonomijo, na unije pomeni zmanjšanje av- tonomije in zaščite. Ne moremo se namreč zadovoliti le z neko načelno dvojezičnostjo nove ustanove. Brez pristojnosti in av- tonomije bi kot narodna skup- nost resno tvegali, da ostanemo le še kot kulturni rezervat. Soška korita pred Klinom v Lepeni, kjer je sotočje rek Soče in Lepenice Aktualno 13. novembra 2014 15 Ob prazniku Martinovo rijatelja imam, ki je včasih pravi nergač. Ampak ne v slabem smislu. Tak je pač, ker vsi inteligentni ljudje, ki ra- di opazujejo in nimajo dlak na jeziku, vedno tudi povedo, kaj jih tare. No, prijatelj je poleg vsega tudi zelo navezan na svoj rodni kraj in na kmečko življen- je, čisto drugače kot jaz, ki pra- vih korenin nimam in se pač počutim doma, tam, kjer zaživim. Tako mi je večkrat težko, ko opravlja nas Tržačane, pišem nas, ker sem konec kon- cev rojena v Trstu in če ne dru- gega, je Trst močno zaznamoval moj način mišljenja, mojo mla- dost in vse moje nadaljnje življenje. Tako da se nikakor ne strinjam z njim, ko mi govori, da mi Tržačani prijatelja nikoli ne povabimo na dom, temveč samo v pizzerio. To je namreč v mestu nekaj povsem vsakdanje- ga in dejanskih razlogov je več: majhna, tesna, med seboj od- daljena stanovanja, kjer je težko postaviti za mizo več kot dva go- sta, meščanska navada, da se ljudje srečujejo v barih in gostil- nah, naglica, zaradi katere je dan prekratek, da bi človek na- polnil hladilnik. Prijatelj seveda nima na piki sa- mo Tržačane, temveč tudi in predvsem Brice. O njih mi stal- no govori, da so obogateli po evropskih prispevkov, da živijo od podpor, da so si v nekaj letih zgradili razkošne vile in pozabi- li na človečnost. Sedaj, ko ne nosijo več solate na tržnico, a so postali “vinogradniki”, se nosi- jo ošabno in kar se da visoko. “Provare per credere”, poizkusi in boš verjel, pravijo Italijani. Midva z možem sva priložnost za to našla ravno na to deževno soboto, ko je bilo nebo tako tu- robno, da je bilo še ob peči mrzlo. Mrzlo pri srcu namreč, kosti in ude naša nova lončena P peč ogreje od nog do glave. Pohudo napornem tednu se namaz možem nikakor ni dalo same- vati ves dan doma in sva si zaželela množice in veselja. Po- gledam na splet, ki je poleg psa dandnes človekov najboljši pri- jatelj in, ker je bencin drag, v dežju pa vožnja še nevarna, sva se odločila, da se zapeljeva do Šmartnega v Brdih, tam naj bi bilo baje neko martinovanje. Odločitev je padla in že se voziva tja po viju- gastem asfaltu med vi- nogradi, le nekaj kilo- metrov stran od naše lepe doline pod Kora- do, kjer smo prijeten praznik “schiopettina” (staro slovensko ime za to vino naj bi bilo “po- kalica”) imeli že pred tedni. Sicer me je vas Šmar- tno s svojim obzidjem, petimi stolpi in ozkimi ulicami od nekdaj za- nimala; časa, da bi se ustavila in si ogledala to mogočno vojaško utrdbo in se sprehodi- la po preteklosti, pa ni bilo. Tokrat je bila pri- ložnost za to, z možem pa sva bila poleg vsega vesela, da sva našla udobno par- kirišče, saj je bilo zaradi naliva obiskovalcev malo. Prvo presenečenje je naju čaka- lo za vhodnimi vrati kamnitega obzidja. Vstopnina je znašala od osem do dvanajst evrov na ose- bo. Celo bogastvo sem pomisli- la in ko bi ne bila z možem poštenjaka, bi se bila v dežju lahko izognila pultu in se izgu- bila med hišami. Pa sva vzela denarnico in se pozanimala, kaj pravzaprav nudi vstopnica. De- kleti za pultom sta nama ra- zložili, da dobi pač obiskovalec ob vplačilu kozarec za pokušnjo razstavljenih vin. Za osem evrov majhnega, za dvanajst pa veli- kega, v katerega ti vinogradnik natoči več vina. A vino je potem zastonj, naivno vprašam, ker je pri nas, na prazniku “schiopet- tina”, kjer sicer veliki kozarec stane deset evrov, celotna po- kušnja zastonj, Ne, vino plačaš, mi razlaga dekle, kot bi bilo to samoumevno in kot bi bili v Sloveniji vsi milijarderji. In mi ponudi še kupon za kozarec no- vega vina. Tokrat zastonj. Mož, ki je po značaju dober človek, ne bom tu razlagala, kaj o taki dobroti pravijo v Trstu, se odloči za večji kozarec, vsaj ga bomo lahko potem doma uporabljali, pravi. In greva potem s tema kozarce- ma okoli vratu v dež med hiše in dvorišča. Ustaviva se pri go- stilni, pred vrati je skupina Ita- lijanov, ki ne vedo, kaj bi. Edina velika miza v notranjosti je namreč polno zasedena, zunaj pod vlažnim kamnitim zidom pa stojijo druge mize, pokrite z zasilno najlonsko ponjavo. A zunaj ni nikogar, nihče namreč ne je rad v mrazu in vlagi. Itali- jani gredo naprej ali celo do- mov, jaz pa si ogledujem objekt. Hiša Marica je ime gostilni, ki so jo lastniki prenovili z evrop- skimi sredstvi. Notranjost je si- cer zelo lepo ohranjena, del ob- jekta, kjer je kuhinja in verjetno sobe, je nedokončan, ljubitelja arhitektonske dediščine pa bo- de v oči “gank” iz betona. Sprašujem se, kateri arhitekt je vodil prenovo tega za Brda edin- stvenega kulturnega spomeni- ka. Z možem prepustiva Italijane la- stni usodi in greva naprej, med kleti, kjer naj bi vinogradniki razstavljali svoja vina. Pri Ščur- ku nas sprejmeta prijazna fanta, ki nama povesta, da bi morala za pokušnjo odšteti evro, a ju je skoraj sram tega in nama dva- krat nalijeta zastonj. Edini prije- ten trenutek tega martinovanja, saj je v kleti toplo, Ščurkovo vi- no pa je poleg tega res kvalitet- no. Ker nama ni do tega, da bi pila na prazen želodec, greva do Hiše kulture, v upanju, da je kje kaj za pod zob, vsaj kos prepečenca, grisin. Pa ni ničesar, vsaj za- stonj ne, kljub temu da sva vstopnici bo- gato plačala. Odločiva se, da po- skusiva še Benede- tičevo vino, čeprav nama njegove ste- klenice, ki držijo li- ter in pol niso naj- bolj všeč. Natakar je redkobeseden, mor- da je občutljiv na vreme, za evro pa nama v kozarc na- toči toliko vina, da komaj pokrije dno. Spogledava se, kislo nasmehneva in spi- jeva vino. Ni nama žal, da je bil kozarec že na začet- ku prazen. Zunaj dežuje kot za stavo, prizo- rišče martinovanja je prazno. Le nekaj Italijanov plačuje vstop- nico. Slovencev skoraj ni, sprašujem se, kdo si sploh lahko privošči vstopnico in pokušnjo. Z možem pozdraviva in greva domov. Naslednjega dne, nedelja je, spet dežuje. Zjutraj greva z možem na Staro goro. Hvaležna sem, da živim čisto zraven tega lepega svetišča in da lahko tu prisostvujem nedeljskim mašam. Popoldne se nama se- veda spet ne da ždeti doma, saj sva rojena pohodnika in nerada ždiva na kavču. Greva do Čeda- da, kjer je tudi martinovanje. Poleg tega je Čedad biser, ki se ga nikoli ne naveličaš. Čeprav sem tu doma že skoraj leto dni, imam še vedno občutek, da kot turist uživam lepoto mesta ob Nadiži. Čedad je kljub dežju živahen in vesel. Nobene vstopnice, se smejeva, ko greva čez Hudičev most, Nadiža pa, še vedno mo- dro zelena, buči v pretesni stru- gi. Na glavnem trgu in ulicah se tare ljudi, nekje med mostom in centrom je stojnica s pečenim kostanjem. Za pultom je živah- no, žene režejo kostanj, možje ga pečejo, otroci pa nagovarjajo redke kupce. Vsi nosijo majce z imenom svojega rajona. No, to je res “gestione familiare”, družinsko podjetje se nasmeje- va z možem in že si ogledujeva cenik. Dva evra za veliko vrečko s toplim kostanjem, en evro za sladko rebulo. Oddahneva si in prijetno kramljava s prijaznim možakarjem za pultom. Vsi na- ju nagovarjajo, saj je ljudi malo in so veseli vsakega gosta. Rebu- la in kostanj sta odlična, dež po- jenjuje in počasi se nabere toli- ko ljudi, da morajo celo čakati. A vzdušje je prijetno in smeha na manjka. Z možem se še sprehodiva po ulicah, Čedada nimava nikoli dovolj. Niti teh preprostih ljudi, ki nama znajo polepšati dan. Spomnim se na Brda in na pri- jatelja, ki stalno nerga čez Brice. Pravzaprav ima prav, ugotavlja mož. Le z njegovo trditvijo, da imajo Brici tudi v najslabših le- tinah dobro vino, se ne strinja- va. Tisti kozarec mladega vina, ki sva ga dobila v Šmartnem za- stonj, bi še zapitemu beraču težko teknil. Suzi Pertot Tržaška Pokrajina / Pomemben posvet Spomin kot instrument za spoznavanje zgodovine rajnostna delavnica o spominu in uporabnosti zgodovine, ki jo je že pred časom začela izvajati tržaška Pokrajina, da bi osvetlila in omogočila razpravo o nekaterih ključnih vprašanjih bližnje preteklosti, je ponovno zadela v polno. Tokrat so se predavatelji in zbrano občinstvo spraševali o tem: kako človeški spomin, spomin ljudi, ki so doživeli begustvo zaradi vojne, zaradi spremenjenih političnih in ideoloških razmer, zaradi naravnih katastrof ali drugih pojavov, obravnava izgubo lastnine, ki so jo morali zapustiti, ali jim je bila odvzeta. Ob tej materialni škodi pa še kakšne globoke travme puščajo te izgube v občutkih in psihi prizadetih? To so bile torej teme, ki so jih vzeli v pretres na dvodnevnem mednarodnem posvetu z naslovom Pomen spomina – izguba dobrin in spomin, ki so ga priredili v četrtek, 6. in v petek, 7. novembra v Skadišču idej v starem tržaškem pristanišču. Pristop k tematiki je bil izrazito interdisciplinaren in sama predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je v uvodnem nagovoru izpostavila, da so podobne pobude za upravo važne priložnosti, da pride do T prenosa teh vsebin in znanj namlajše generacije. Namestnikrektorja tržaškega vseučilišča Renato Gennaro pa je podčrtal, da so podobni simpoziji dragocene priložnosti, da se oživi in ohrani skupinski, a tudi individualni spomin oseb, ki so bile vpletene v določene dogodke. Zlasti prvi dan, ko sta govornike in razpravo vodili prof. Marta Verginella z ljubljanske univerze in prof. Marija Cristina Benussi s tržaške, so predavatelji obravnavali temo travmatičnega spomina na izgubo dobrin. Osvetlili so različne kontekste, med drugim je raziskovalka Urška Strle spregovorila o malo poznanem, a bolečem pojavu ilegalnega bega iz Posočja ob razmejitvi leta 1947, ko se je nesluteno visoko število ljudi (kar 10.000) odločilo, da zbeži v Italijo in od tam v Kanado. Strletova je analizirala tudi všprašanje vračanja premoženj tem ljudem, ki jih je Jugoslavilja po begu podržavila. Rimski profesor Toscano je spregovoril o vprašanjih, ki so vezane na vračanje premičnin in nepremičnin judovski skupnosti. Veliko informacij o Kanalski dolini in tamkajšnjih ljudeh, ki so leta 1939 po hudi nacistični propagandni optirali za Tretji Raich in so zapustili svoje kraje in posesti, je izrisala Lara Magri. Chiara Volpato z univerze v Milanu pa se je lotila še vedno malo poznane travme in izgube mnogih italijanskih ljudi, ki so ob nekem določenem trenutku morali zapustiti italijanske kolonije v Afriki. V Skladišču idej so se vrstila tudi druga predavanja. Odmeven je bil nastop Franca Cecottija z deželnega inštituta za Zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije Julijske krajine, ki je predstavil izsledke raziskave po tržašklih arhivih o tem, kako so morali t. i. 'regnicoli', se pravi italijanski državljani, ki so živeli in delali v Trstu, ob vstopu Italije v prvo svetovno vojno, zapustiti mesto in se vrniti v Italijo. Popoldne pa je Nina Vodopivec analizirala pričevanja zaposlenih žensk v tekstilni industriji, ki so razadi krize izgubile delo, predvsem z vidika strokovnega znanja teh delavk. Na posvetu je sodeloval tudi palestinski profesor Sari Nusseibeh, ki je opozoril na nevarnost slepega zaupanja v spomin posameznika, ker se iz teh idej rojevajo miti, ki so ključna ovira pri iskanju pomiritve in sprave. Obenem je ocenil, da je spravo med Izraelci in Palestinci mogoče doseči, a le ob spoštovanju spomina obeh prizadetih narodov. Interdisciplinarno uglašen posvet je osvetlil tudi več vidikov pravno-zgodovinskega vprašanj, npr. glede izplačevanja odškodnin, kot se Z 11. strani Reforma krajevnih ... ova predsednica pari- tetnega odbora Kseni- ja Dobrila je uvodoma dejala, da bo odbor o reformi razpravljal na svoji seji 18. no- vembra, zahtevala pa je jasno navedbo zaščitnih norm (še posebno zakona 38/2001) v zakonskem osnutku. Za društvo Edinost je Samo Pahor predlagal, da se zagoto- vijo pravice, ki izhajajo iz sta- tuta, ustave in mednarodnih pogodb ter da deželni svet sprejme zakon, ki naj uvede enakopravnost med sloven- skim in italijanskim jezikom. Peta deželna komisija pa je skupno z odbornikom Pa- nontinom prisluhnila tudi re- pentabrskemu županu Marku Pisaniju, ki je spregovoril v imenu manjših občin in kri- tično ocenil reformo. Pisani je iznesel predlog, da se v osnutek vključi možnost izbi- N re, da se občine ali združijo alipa povežejo na podlagi kon-vencij za usluge. Nekaj dni kasneje je na Pisa- nijevo in Vidalijevo pobudo na Repentabru zasedalo deželno združenje pokrajin, ki mu predseduje Pietro Fon- tanini. Tudi od tam je prišel jasen poziv, naj se novi zakon jasno sklicuje na manjšinsko zakonodajo (tudi za furlansko skupnost), zbrani javni upra- vitelji pa so zelo negativno ocenili predlog reforme. Odbornik Panontin je medi- jem naposled zagotovil, da bo v besedilo vneseno sklicevan- je na zaščitni zakon. Da se bo- do obljube uresničile, se v prvi vrsti trudita deželni svet- nik Slovenske skupnosti in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec ter svet- nik Demokratske stranke Šte- fan Ukmar. to održa v bolečem spominu istrskih beguncev, ali psihološkega doživljanja in dojemanja izgonov ter izgube svojega premoženja. Zanimivo je bilo prisluhniti obravnavi vprašanja vračanja kulturne dediščine, ki so jo zmagovalci zaplenili ali mogoče celo uničili, o čemer je govoril Ukrajinec Konstantin Akinsha. Nekaj posebnega pa je bilo predavanje ruskega nevrobiologa Kostantina Anokhina, ki je govoril o tem, kako naša pamet oblikuje kulturno preteklost in kako mehanizmi utrjevanja osebnega spomina v bistvu vplivajo in pogojujejo oblikovanje spomina določene skupnosti. Ničkoliko odprtih vprašanj in tudi ran se je torej zvrstilo v Skladišču idej, ki pa so nam tu- di tokrat pomagale razumeti modrost, ki so jo poznali že sta- ri Rimljani in ki pravi, da: vede- ti, pomeni spominjati se! MT Aktualno13. novembra 201416 Mladinski pevski zbor Emil Komel je nastopil v Oseku Modro je delati stvari, ki trajajo več kot življenje našem prostoru so mla- dinski zbori (vedno bili) prava redkost. Goriška ga ima in je nanj lahko res pono- sna. Mladinski pevski zbor Emil Komel, ki je letos spomladi na dveh uglednih tekmovanjih za- blestel z zlatim odlikovanjem in se uvrstil v sam vrh slovenskih mladinskih zborov, je prejšnjo soboto s prvim nastopom v novi sezoni dokazal, da je v tem času naredil še korak dlje na poti ka- kovosti. “Kot so zapeli tokrat, še niso pe- li”, je navdušeno dejal marsikdo od staršev, ki zbor spremlja še od časov, ko je bil “otroški”. Sedaj v njem pod taktirko Davida Ban- dlja pojejo izključno najstniki, v veliki meri že “preverjeni” mladi glasbeniki, gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Večina jih poje skupaj že vrsto let, kar tudi ni za- nemarljivo dejstvo, saj mladi do- bro delajo skupaj, če radi delajo skupaj. Še ena posebnost zbora je, da v njem poje lepa skupina fantov (tudi to je prava redkost med najstniki!); pri nekaterih se je že pojavila mutacija glasu, pri V drugih še ne in zato imajo po-sebno širok glasovni razpon, kardaje sestavu posebno zvočno barvitost. V soboto, 8. novembra, na pred- večer zahvalne nedelje, je MlPZ Emil Komel nastopil v pred ne- kaj leti čudovito obnovljeni žup- nijski cerkvi sv. Martina v Oseku na Vipavskem. Kot je povedala ga. Judita Vrtovec v imenu Kul- turnega in turističnega društva Osek, ki je priredilo večer v so- delovanju z župnijo in Krajevno skupnostjo Osek-Vitovlje, so tudi s tem kulturnim dogodkom obeležili praznovanje ob 240. obletnici zgraditve cerkve, ki je bila skupno z zvonikom posta- vljena leta 1774 na mestu, kjer je prej stala manjša, gotska cerkev. S koncem 19. stoletja je farna cerkev pridobila krstni kamen, oltar, poslikavo sv. Martina in prižnico, orgle pa pred 120 leti. Med drugo svetovno vojno je bi- la zaradi nemškega obstreljevan- ja precej poškodovana; pri povoj- ni obnovi je med drugimi sode- loval tudi Jože Plečnik: njegova je velika rozeta na fasadi. Vaščani se danes lahko resnično veselijo svojega umetniškega bisera, v ka- terem so prejšnjo soboto toplo sprejeli 21 mladih goriških pev- cev. Ti so se predstavili z raznoli- kim koncertnim sporedom: z domiselnim izborom skladb iz sakralne zakladnice od renesan- se prek romantike do današnjih Msgr. Redaelli v stolni cerkvi Maša za goriške žrtve prve vojne oriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Re- daelli je 8. novembra v mestni stolni cerkvi daroval slo- vesno sveto mašo za padle Go- ričane med prvo svetovno voj- no. Obreda so se udeležili pred- stavniki civilnih in vojaških oblasti goriške pokrajine, med njimi predsednik pokrajinske uprave in kar nekaj županov, ter številni verniki. Pomen slavja je v homiliji obra- zložil nadškof sam, ko je dejal, G da je naša dolžnost se spomin-jati na vse tiste, ki so - na eni indrugi strani fronte, pa tudi v od- daljenih deželah - padli, bili ranjeni ali pa so trpeli na duši in telesu zaradi vojne. Nadškof je povzel besede, polne člo- večnosti, pesnika Giuseppeja Ungarettija, ki se je bojeval na Krasu, in papeža Frančiška, ki je v Redipulji nedavno poudaril, da je na tisoče ljudi moralo za- pustiti svoje načrte in sanje sa- mo zato, ker je človeštvo reklo: Začetki zgodbe o poletih v vesolje Herman Potočnik in njegove zamisli prejšnjem zapisu smo govorili o tem, kakšen je bil Potočnikov prispevek h kozmonavtiki, tokrat pa si po- glejmo, kakšen odziv je doživela knjiga v tedanjem in v da- našnjem času. Pri strokovnjakih Potočnikove dobe je le-ta prej kot na navdušenje naletela na kritike. V vsaki njegovi ideji so videli kakšno pomanjkljivost. Tudi Oberth je v svoji knjigi ne- kajkrat nasprotoval Potočniko- vim idejam glede vesoljske po- staje, nekatere njegove izračune pa so imeli celo za fantastiko. Že čez kakšno desetletje pa se je pristop k njegovim zamislim spremenil. Opustili so sicer ide- jo o postaji v treh delih in skušali združiti vse v en objekt, vendar so se strinjali glede vzpo- stavitve umetne težnosti v bival- nih prostorih in v pošiljanju konstrukcije v vesolje po delih. Po Potočniku so njegovo idejo o bivalnem kolesu kot zunanji obliki vesoljske postaje povzeli mnogi iz naslednje generacije strokovnjakov kozmonavtike. Tako je nastalo več različic iz- gradnje kolesa. Ena vključuje 36 sfer, povezanih v nekakšen ve- nec, ki bi se vrtel okrog svoje osi. Tudi von Braun je načrtoval po- stajo, ki pa bi bila še najbolj po- dobna avtomobilski pnevmati- ki. Sestavljena naj bi bila nam- V reč iz več segmentov iz umetne- ga materiala, ki bi jih povezali skupaj v obliko kolesa in v no- tranjosti vzpostavili atmosferski tlak. Pri tem lahko jasno vidimo vpliv Potočnikove ideje na obli- ko postaje. Sam Oberth se je ka- sneje, v 50. letih, v eni izmed svojih knjig spomnil na Po- točnikov predlog bivalnega ko- lesa kot osnove za naselje v ve- solju in verjetno s tem nakazal željo slovenskega pionirja, ki je v svoji edini knjigi ni utegnil za- pisati. Njegovo zamisel je razširil s predlogom, da bi okrog Sonca utirili bivalno kolo z nekaj kilo- metri premera, ki bi zagotavljalo umetno gravitacijo, z ljudmi, ki bi živeli v stavbah, zgrajenih na notranji strani kolesa. Imeli bi atmosfero in zemljo na tleh, če bi pogledali navzgor, pa bi vide- li nasprotno stran kolesa z ljud- mi, ki “visijo z glavo navzdol”. Prebivalci takega naselja bi ime- li pri sebi vse človeške, znanstve- ne in kulturne dosežke civiliza- cije, izkoreninili bi bolezni in imeli visoko organiziran jskega programa, Mihail K. Ti- honravov. Zamisel o bivalnem kolesu ni bila poznana le pri znanstveni- kih, ampak tudi v filmu. Postaja take oblike se je pojavila v Ku- brickovem filmu “2001: Odiseja v vesolju” po zaslugi znanstve- nega svetovalca, Fredericka I. Ordwaya, ki je sodeloval pri tem filmu. Kot otroku je namreč oče kupil revijo Science Wonder Stories, kjer je bila objavljena Potočnikova knjiga, od koder je poznal in prevzel zamisel o po- staji. V novejšem času je navdih iz Po- točnikovega dela črpal slovenski gledališki režiser Dragan Živadi- nov. S še drugimi ustvarjalci se ukvarja s postgravitacijsko umetnostjo, ki si prizadeva gra- diti umetnost v breztežnosti. Ustanovljen je bil tudi zavod KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnolo- gij), katerega namen je kultura- lizacija vesolja oziroma združevanje znanosti in umet- nosti. Sedež ima v Vitanju, kra- ju, od koder izvira rod Potočni- kove matere, v poslopju, zgraje- nem v obliki bivalnega kolesa, kjer prirejajo razstave in preda- vanja o vesoljskih tehnologijah, znanosti in umetnosti. Potočnik pa se ni ukvarjal le z vesoljem. Njegova zapuščina za- jema tudi dva objavljena članka, ki obravnavata popolnoma ra- zlične tematike. Prvi članek, z naslovom Prido- bivanje energije iz toplote mor- ja; umetno hlajenje tropov, go- vori o izkoriščanju toplotne energije morja v tropskih ob- močjih za proizvodnjo elektrike. Pri tem omenja izumitelje in nji- hove stroje, ki bi omogočali tak način proizvodnje energije. Eden od predlogov vključuje stroj, ki bi namesto goriva za se- grevanje vode uporabil toplo vodo s površine morja. Ta bi se- grevala neko hlapljivo sredstvo, katerega pare bi gnale turbino. Na drugi strani bi se para kon- denzirala s pomočjo hladne vo- de, ki bi jo črpali iz globin mor- ja. Ta bi se po opravljenem hla- jenju segrela na okrog 10°C in bi jo potem iz elektrarne speljali na celino, kjer bi služila za hla- jenje zgradb v tropskih mestih. Tak vir energije bi bil zaradi ve- likosti oceanov skoraj neizčrpen. Drugi Potočnikov članek nosi naslov Nov tip ladje; Ladja na škrge po inženirju Boernerju. V njem obravnava tematiko ladij- skega pogona na sprednji strani ladje, ki ga je predlagal nemški inženir na podlagi opazovanja plavanja rib. Ladja bi imela na premcu odprtino, skozi katero bi dotekala voda do turbine. Ta bi vodo pospešila skozi škrgam podobne odprtine v trupu. Lad- ja bi imela tudi izredno aerodi- namično obliko, kar bi omo- gočilo precejšnje zmanjšanje upora pri gibanju v vodi. Andrej Brešan dni, na koncu pa še z nekaj so- dobnimi priredbami slovenskih ljudskih. Začeli so s čudovito, tehnično in interpretativno zah- tevno Gallusovo Virgines pru- dentes za osemglasni zbor, na- daljevali z mojstrom angleške re- nesanse Thomasom Tallisom. Mendelssohnovo Veni Domine za zbor in soli- sta je na orgle spremljala Eli- sabetta Cava- leri, čudovito O magnum mysterium mladega fili- pinskega skla- datelja Johna Pamintuana pa na kitaro Martina Gere- on. Posebno navdušen aplavz je zbor, postavljen v cerkvi v skupi- nicah, požel s pesmijo ro- munskega skladatelja Paula Con- stantinescuja Doamne Iisuse Hristoase, ponavljajočo se molit- vijo iz vzhodne asketske tradici- je. V akustični cerkvi je zelo lepo izzvenela tudi Marijina hvalnica estonskega skladatelja Arva Pärta Bogorodice Djevo. Občinstvo je z bučnim ploskanjem nagradilo ljudsko iz Ricmanj Dekle je pralo srajčke dvej v priredbi Walterja Lo Nigra ter dve Ambroža Čopija - prekmursko Zrejlo je žito in re- zijansko Da lipa ma! Ke bëj na jë? Za dodatek so se goriški pevci poklonili velikemu Pavletu Mer- kuju z njegovo priredbo mile pe- smi Sonce ljubo ter z razigrano Jes be rad cehajnar biv Tadeje Vulc. Domačinka Nataša Konc Lorenzutti se je poklonila diri- gentu Davidu Bandlju tako, da je prebrala njegovo poezijo Trenut- ki za spomin, nadvse primerno v jesenskem času in po globoko doživetem glasbenem dogodku v svetem kraju. Gospa Vrtovec je zborovodji darovala tri knjige av- toric iz Oseka in slovenski šopek ter zaželela še obilo uspehov v prihodnje. Koncert je lepo izzve- nel “v zahvalo prednikom, nam v veselje in v Božjo slavo”, je še dejala. Nastopajočim se je iskre- no zahvalila za lep večer, vsem faranom in vaščanom pa za to, ker se trudijo graditi in ohranjati skupnost. Preden so prijazni do- mačini v župnišču pogostili čla- ne mladinskega zbora in njihove spremljevalce z dobrotami do- mačih gospodinj, je zastopnica prirediteljev - v duhu plemeni- tega sv. Martina, ki je umrl prav na 8. november, torej natanko 1617 let prej - sklenila večer z le- po mislijo, ki naj bo dragocena popotnica tudi mladim pevcem: “V življenju je modro delati stva- ri, ki trajajo več kot življenje”. / DD “Kaj me briga”. V kompleksni in globalizirani družbi je nujno, da se vsakdo čuti odgovornega za druge, je še dejal msgr. Reda- elli. Posebno odgovornost za ohranjanje miru imajo po nje- govem mnenju zastopniki vo- jaških sil in sredstev družbene- ga obveščanja, pa tudi politiki in javni upravitelji. družbeni red, saj bi bili za tako bivanje v vesolju izbrani najbolj zdravi in sposobni ljudje. Sama knjiga je med mlajšimi pionirji dosegla večji uspeh kot v času Potočnikovega življenja. Napisana je v slogu šolskega učbenika oziroma kot poljud- noznanstveno delo, namenjeno temu, da bi javnost seznanilo z dotedanjimi dosežki in teh- ničnimi predlogi za polet in bi- vanje v vesolju. Najbolj jo je pohvalil Werner von Braun, ki jo je označil kot učbenik zanj in za druge inženirje ter znanstve- nike, ki so kasneje delali v ame- riškem vesoljskem programu. Potočnika je postavil med ljudi, “ki so k realizaciji vesoljskega programa prispevali levji delež”. Pripisuje mu tudi zamisel o ko- munikaciji z Zemljo iz geosta- cionarne orbite (več o tem, ko bomo govorili o knjigi), kar je kasneje potrdil tudi znanstvenik in pisec Arthur C. Clarke. V ruščini pa je knjigo pozorno prebiral tudi eden najpomem- bnejših mož sovjetskega vesol- foto dpd foto dpd foto S. Marini