U. jao t&u iMl Mi camft m U m ^ V frstu, ¥ pffc 7. dmcmmbrm 1933. i-««*1*!! Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVI! Uvmil poadcltafc. * fe^ Jiđt U«*^ «L 3* L Aatoa Otrbie. — Lftstaik . TUk tiskarn* Edinost li——in mesečno IHrenC.- Telefon nradalitvt in uprave it U-V- * INOST posamezne številke v Trate (n okolici po 20 cent — Oglati se računajo e kolon« (73 MMjr — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent aabvale, poslanice in vabila po L 1.—» oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Man oglasi po 90 cent beaeda. nsjnsnj pa L Z — Ogla* naročnina in rrfclsmarije ae pottjajo iiktjutno upravi Edinosti, v Trstu, nttca tvk Prsu&iks Aslficeg« 8tev. 20, L nadstropje. — Teleion aredniitvs In uprnv 1141. ____p______ ____.„______ pravi -—, da ta tisk uživa popolno svobodo, kajti v Italiji ga ni nobenega lista, ki bi mogel reči, da je neodvisen. Fašistovska vlada nadzira vsako stvar in predpisuje cd dne do dne politiko, ki naj se izvaja. Ne porablja zakona le glede stvari, . ki morejo zanimati notranjost, ampak cenzurira tudi vesli, ki jih pošiljajo svojim listom tuji poročevalci. Dopušča le vesti, ki se ji zdijo nji primerne za priobčenje. To stanje stvari je pripisati po velikemu delu zastraševanjem in nasilni akciji, ki jo izvajajo lokalne fašistovske oblasti. Nekaj časa so listi različnih političnih barv vodili ostro borbo, da bi si ohranli svojo neodvisnost, tn to često z veliko gmotno žrtvijo. Kajti # « C* l« CO mnroin ra7nrnflfliatl lp S TITI VollC- Položaj Uska v Italiji To pa vendar ni res — nadaljuje «Ecchi» — da ne bi bilo v Italiji nobenega lista, ki'bi se mogel smatrati za neodvisnega. V Italiji izhajajo večji ali manjši Usti, z večjim in manjšim vplivom, ki s svojo pisavo dan za dnem dokazujejo svoj duh neodvisnosti. Ta italijanski tisk je v minulem poletju res preživel dobo velike nevarnosti. Danes pa se more reči, daje ta nevarnost za sedaj odpravljena. «Ce bi bila vlada glede tiska zategnila vrv naredbe, o kateri se je razmišljalo, bi se bda Itahjji res ponižala na stopinjo manj cmbziramh narodov!* G. Mussolini pa se je premislil in ni izvršil one naredbe. Razumljivo je to saj je bil sam žurnalist! . . Položaj italijanskega tiska, kakor ga je ustvaril Mussolini, se zdi torej sedaj na In to često z veliko gmotno žrtvijo, ivajti sploh znosljiv. Ne more se pa reci tega o listi se morejo razprodajati le s privolje- siučajnem postopanju fašistovskih mas. ze-njem fašistov. In če se tem zdi, da jim ni jeti je, da se te, obžalovanja vredne iz-v orilog, požigajo vse izvode. Primer za to j jemc ne bodo ponavljale. Nikakor pa Qe je' «Corriere della Sera», ki so mu vrgli kažejo, da je svoboda tiska v Italiji popoi-bembo v uredništvo radi člankov, ki niso noma odpravljena! Italija je še vedno gleae feili naperjeni proti vladi, pač pa zato, tiska dežela, ki uživa relativno svobooo. ker so kritizirali vojaško revolucijo na —j Kar se pa tiče tujega tiska, je *reOa Španskem v tonu, ki je razjaril fašiste. ! UVaževati, da so vmes interesi, ki jih Posledica tega je — nadaljuje angleški j vlat}a mora čuvati. Vladi se ne more od-list — da italijanska javnost se ne po-'rekati pravica do kontrole. Cesto se raz-učuje o drugi sirani vprašanj in da često j-rjaj0 p0tom tujega tiska —- četudi nima niti pojma o dejanski resnici. V zad-, morcia v dobri veri — pretiravanja m ne-njih mesecih je italijanski tisk v soglasju ■ rcsnice škodljive za Italijo. Zato je nad-z vlado prinašal vse poino žaljivk za An-; zjra:aje takih vesti potrebno, seveda pa ne giijo. Italijanski listi prinašajo posneti e le sme lo sjužiti kot politično sredstvo, cia iz dveh angleških listov, ki sla naklonjena bi sc Q ^v-reh v Italiji potvarjala resnica, fašistovski propagandi in ki nasprotujeta smcrnice vlade naj bodo le orožje zako-angleški vladi. Latinski blok proti Angliji . ^ obrambe goreča želja fašistovskih glavarjev. j_ „ . i« /-1/-3 Ane* r1r» r1n r* mnr- i nezgoda o pokrajini Beremo je guitva iitj.u.v ------- O-----> Mlada Italija se čuti od dne do dne močnejša in vedno bolj pripravljena, da se polasti gospodstva. Vsako prizadevanje Angležev, da bi prišli do miru, smatrajo Italijani kot nov dokaz o njihovem propadanju. Vse to spominja na izvestne sloje nemškega javnega mnenja v predvojni dobi. V zaključku pravi angleški list, da je angleškim poročevalcem skoraj onemogočeno poročanje o sedanjem stanju v Italiji, ako nimajo kake za to potrebne listine in ne da bi se njihove brzojavke cenzurirale. In če zahtevajo, naj se odpošlje kaka brzojavka, ki naj bi pojasnila, kaj se je zgodilo, zakaj kak članek ni došel listu, je to vzrok, da se brzojavke ne odpošiljajo, ker bi to «moglo v Angliji vzbuditi mnenje, da v Italiji obstoja cenzura, > ' Na ta opis reagira znana revija «fctchi e Commcnti», priznavajoč, da se dotika vprašanja, o katerem je mnogo prerekanja in ki je ceno najvažnejših vprašanj našega razmerja napram inozemstvu*: postopanja fašistovske vlade napram tisku, i a problem je z ene strani velike moralne važnosti z druge pa more imeti težke posledice na praktičnem polju, ker gre za to, ali morejo v inozemstvu izvedeti resnico o stvareh Italije, kar je važno za nje trgovino z inozemstvom. Z eno besedo: to vprašanje se dotika gospodarskega položaja ^Ecchi e Commenti» menijo, da gre tu za dve ločeni vprašanji: kako postopa ta-šistovska vlada napram domačemu italijanskemu tisku in kako napram vnanjemu. Glede prvega vprašanja je v angleškem listu nekaj resnice, marsikaj pa je pretirano. Kar se tiče nasilja, ki gre za tem. da bi se svoboda tiska utesmla, m zadostna r^bVna obsodba. Uničevanje časopisov jc s * * Zanimiv je ta odgovor v italijanski reviji na zatožbe v angleškem listu. Ta naloga ni bila lahka; priznavati mora nem-ličnosti, a jih vendar opravicevati Ne more reči, da je v Italiji svoboda tiska, vendar mora dokazovati, da ni res, da bi je ne bilo. . . ,__ Za nas je v prvi vrsti zanimivo, kar govorijo «Ecchi e Commenti* o položaju domačega tiska, ker se to dotika tudi nas ker smo občutili in občutimo na lastni koži, kako morejo politične struje omejevati svobodo tiska, četudi bi bda ta načelno priznana in zakonito zagotovljena. Tudi na škodo naših listov in njih uredništev so se dogajale stvari, ki jih «Ecchi e Commenti» najstrožje obžalujejo in obsoja^ ter iih označajo kot zločinske rane. In ker je bil g. Mussolini — kaitor naglasa opetovano italijanska revija — sam žurnalist po poklicu, more ravno on prav ceniti grdobo činov, izvršenih na škodo jugoslavenskih listov v Italiji ter občutiti dokmost da storjeno popravi, kolikor je v njegovi moči Moralno škodo je kolikor toliko popravil s tem, da se je «premislil »in da m zadrgnil vrvi okoli vratu tiska. Mi pasmo Pretrpeli tudi veliko materijalno škodo ki tudi ovira svobodno uveljavljanje tiska. To mora dobro razumeti ravno g. Mussolini kot star žurnalist. Te materijalne škode ni nikdo popravil, niti ni bil nikdo pozvan na odgovor radi tistih zločinov, niti m vlada ni malo poskrbela za popravo stor jene krivice na škodo našega tiska. Treba e torej, da se g. Mussolini «premisli» se v mars čem, če hoče, da se bo moglo upravičeno reči da v Italiji tiskovna svoboda fe fn da je tisk res zavarovan pred vsako nevarnostjo od strani sovražnih sil. Vsaka moralna in materijalna škoda naj se po- rooena ODSOUua. i"*"- *—V - ■ . - mnraina m ------------ . čin. ki se mora cstro graiat. Istolako n^- ge le'bo imelo opravičevanj pade na uredništvaJistov. jo težke obtožbe, ki j nemški narod sprejel z velikim zai č> -njem, toda pozabil je pri tein na ; j preteklost nemškega imperijalizma in njegove posledice v severni Franciji. Vprašanje pooblastilnega zakona nemške vlade. BERLIN, 6. Na današnji seji je bil z 282 glasovi proti 79 odobren prvi člen zakona ki prepušča vladi izjemno oblast. Državni zbor je poleg tega odobril z 278 glasovi proti 81 drugi člen načrta pooblastilnega zakona, medtem ko je bila na podlagi resolucije, ki jo je predložil «centrum» odložena tretja razprava celega načrta za soboto. Kakor je bilo torej pričakovati, so se nemške stranke z ozirom na sedanji težavni položaj države združile in podprle Marxov kabinet, ki bo radi tega kljub skrajni levici in desnici nemško-nacijonalcev življenja zmožen. Prevladala je zopet enkrat nemška treznost, ki ji je kjlub vsem strankarskim interesom najvišji in poglavitni cilj rešitev države iz grozeče propasti. Pruski deželni zbor proti porenjski zasedbi BERLIN, 6. Na včerajšnji seji pruskega deželnega zbora je prišlo do zanimivih izvajanj glede zasedbe nemških industrijskih krajev. Ministrski predsednik Brauns je v daljšem govoru naglasil, da so vse govorice, da misli pruska država na avtonomijo porenjske republike brez vsake podlage. Njegov govor ima velik pomen, kar kaže prusko javno mnenje glede rešitve po-renjskega vprašanja. Iz celega govora je izzvenela obtožba proti Francozom. 2e dolgo časa ni bilo slišati tako težkih ob-dolžitev proti zasedbi in je zapustil govor radi tega globok vtis. Minister je opozoril na velikanski vojaški pritisk Francije po opustitvi pasivnega odpora. Najhujše pa se je zgodilo v zadnjem času ko so separatistične tolpe, ki jih je vzdrževal francoski denar in podpiralo francosko vojaštvo vsiljevale narodu svojo voljo in so se separatisti proglasili za gospodarje nekaterih krajev. Pod pokroviteljstvom Francozov so te tolpe izvrševale nasilja in kršile vsako pravico, kar označujejo Nemci kot «plenitey, tatvino in rop». In pod tem pokroviteljstvom so skušale doseči, da se Porenje od-trže od Nemčije. Naleteli so na ljudski odpor, ki se ni strašil francoskega orožja. BERLIN, 6. Z ozirom na zadržanje pruske vlade je sklenila nemška vlada, da bo morala biti porenjska zadeva rešena samo v okvirju državne ustave. Nemška vlada proti brezposelnim, ki bi lahko delali BERLIN, 6. V skupni seji državne in pruske vlade je bil sprejet sklep, da se ne bodo izplačale podpore brezposelnim v vseh slučajih, kjer imajo delavci možnost dela. Ta ukrep velja tudi za zasedene pokrajine. Nemčija in ameriško posojilo. PARIZ, 6. V Člankih o nemških prošnjah za ameriško posojilo pripominja «Matin», da bo morala Nemčija prej poslati pismo na odškodninsko komisijo s prošnjo, da sme prej plačati ameriške dolgove kot vojno odškodnino. «Matin» je mnenja, da se bo reparacijska komisija težko strinjala s to zahtevo. «Echo de Pariš* pripominja, da je bila leta 1919. stavljena slična zahteva. Porenjski rudarji na dela. DUSSELDGRF, 6. Delo v zasedenih krajih se nadaljuje pod ugodnimi pogoji. Vsled sklenjenega sporazuma je pričelo delo v večjem delu rudnikov. Kram spopadi ▼ Wanaah. WANNE, 6. Skupine rudarjev, pripadajočih raznim rudnikom so danes zahtevale zviftanje podpor. Istodobno so brezposelni napadli poli- cijo s samokresi i« kamenjem. Policija je odi dala na demonstrante nekaj strelov. Ubitih j« bilo 7 in ranjenih okoli 30 oseb. Red so vzpostavile zasedbene čete, ki so zasedle tudi magistralno poslopje. Nesoglasja med separatisti PARIZ, 6. Listi poročajo iz Diisseldorfa, da je poslal Mathes v imenu zveze za neodvisnost Porenja in Palatinata Tirardu pismo, da ne bo Dortenove vlade samo priznal, marveč jo celo pobijal in si pri-držal pravico, da bo vzpostavil vlado iz Koblenza, ko bo spoznal, da je potrebna kar zaenkrat še ni. Zbirke za nemške reveže. HAAG, 6. V skupni seji nizozemskega rdečega križa in 19 društev, ki se zanimajo za potrebe nemških revežev je bilo sklenjeno, da se določi dan, ko se bodo zbirali prostovoljni prispevki za potrebne Nemce. Zaključitev zadnjih pogajanj s porenjskimi industrija. PARIZ, 6. Agencija «Havas» poroča iz I Duesseldorfa, da so bili sklenjeni poslednji »sporazumi z nekaterimi porurskimi indu-j strijci, in sicer današnji večer. Na ta način j se je priključila vsa porurska industrija k 'pogojem splošnega sporazuma, podpisanega dne 23. novembra med zastopniki rudnikov in francosko-belgijsko misijo. Odhod dr. Beneša v Pariz. PRAGA, 6. Zunanji minister dr. Bensš je odpotoval v Pariz k seji sveta Društva narodov, ki je določena za 10. t. m. Minister dr. BeneS sc na poti ustavi v Švici pri predsedniku republike dr. Masaryku. Bratislava pristanišče. PRAGA, t. Šfovaški narodni poslanci, ki pripadajo vladini kor iciji, so ; ; ' ščini načr za mu. . ave pri Dr; ^ i za pristanišče v mednarodnem pooon; prometu. V Bratislavi naj bi vse svetovne transportne tvrdke postavile skladišča za tranzitni blagovni promet med severom in Črnim morjem. Ko se urede razmere z Madžarsko, je upati, da postane Bratislava važno tržišče v trgovini Cehoslovaške z Madžarsko. FRANCOSKI SENAT ZA POSOJILO Poljski in Jugoslaviji. PARIZ, 6. Finančna komisija senata je po tozadevnem poročilu ministrskega predsednika odobrila zakonska načrta za podelitev posojil-a Poljski, oz. Jugoslaviji, katero je zbornica že sprejela. Glede posojila Romunski je bila razprava odgodena. Prihod jugcslovenskega kralja v Pariz. PARIZ, 6. Danes je prispel v Pariz jugo-slovenski kralj Aleksander in sicer v strogem ineognitu. Čudeži moderne tehnike. LE BOURGET, 6. Včeraj se je v višini 3000 metrov nad Parizom posrečilo stotniku Jeissu oskrbeti z bencinom drug aeroplan. Prenos bencina se je izvršil potom 30 m dolge cevi. Operacija ni zahtevala nikakih težkoč. Barres bo pokopan na državne stroške. PARIZ, 6. «Temps» javlja, da je bilo na predlog ministra za prosveto Leona Be-rarda sklenjeno, da se bo pogreb Mauri-ceja Barresa izvršil na državne stroške. Obsojeni finski komunisti. HELSINGFORS, 6. Pri vzklicnem sodišču jc zahteval generalni prokurator obsodbo 142 komunistov radi veleizdaje in poleg tega razpust komunističnih organizacij. Pogoji Amerike za soudeležbo na konferenci izvedencev. LONDON, 6. Diplomatski dopisnik «Daily Telegrapha» poroča, da se bo tokrat predsednik Coolidge jasneje izrazil v svoji poslanici na kongres in da bo tu podal natančno poročilo o mednarodnem položaju, kakor se je tudi govor državnega tajnika od minulega petka že odlikoval radi svoje odkritosrčnosti. Sploh pa prevladuje v angleških krogih mnenje, da bi omejena preiskava, kakor si jo je izmislila reparacijska komisija z ozirom na finančni položaj Nemčije, le tedaj imela kak uspeh, ako bi bilo pri tem zagotovljeno sodelovanje Zcdinjenih držav. Nemčija pa bo težko mogla ozdraviti svoje finance brez zunanje pomoči. Amerika pa zahteva kot predpogoj za sodelovanje pri tej akciji ureditev reparacijskega vprašanja samega. Splošen vtis pa je ta, da se bo Amerika omejila na pomožno akcijo za stradajoče prebivalstvo Nemčije, ako ne bodo zavezniki sprejeli Hughesovih predlogov. Vprašanje odprave potnih vizumov. DUNAJ, 6. Gremiju avstrijskih trgovcev je prof. Kelsen predložil strokovno poročilo o odpravi potnih vizumov s ČehoslovaSko in ostalimi sosednimi državami. V interesu Avstrije je, da se vizum odpravi. Čehoslovaška bo potem po načelu medsebojnosti vse odre«, dila za njih odpravo. Zborovanje italijanskih novinarjev. RIM, 6. Za nedeljo, 16. t. m. je sklican glavni svet zveze i talijanskega tiska k izredni seji, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih strokovnega in gospodarskega interesa. ŠIRITE „EDINOST i« DNEVNE VESTI Še na eno cvetko tz zadnjega ščekovega Malega lista« (od 30. novembra t. 1.) moramo opozoriti javnost, da ji bo jasen ves strupeni značaj tega glasila nekaterih razdiralcev. V podlistku® prinaša črtico Ivana Mažuranića a Gnezdo^, v kateri govori o ptičici, ki jo je izpodrinila kača iz gnezda in ji požrla mladiče. V gnezdu je kača, a na zidu žaluje sirota ptica. Črtica se zaključuje: »Poznam neko siromašno vdovo, ki je imela polno hišo otrok. A kdo je sedaj v hiši? — Advokei! (Debelo podčrtano v < Malem listu*} Kadar vidim to vdovo, se vselej spomnim uboge ptičicc.....» Namen, ki ga je zasledoval Mali list» z ob-lavo te črtice, je jasen že na podlagi dejstva, da jc uredništvo (posl. Ščck) debelo podčrtalo besedo advokat. Torej, ščuvanje proti odvetniškemu stanu, ki ga hoče predstaviti, kakor da je sestavljen iz ljudi, ki igrajo v našem družabnem življenju vlogo one kače, ki žre ptičice — revne družine naših kmetov. Drugo šc važnejše dejstvo za presojanje Ščekovega ♦ podlistka^ pa je v tem, da je prinesel ravno i^ti. »podlistek* *Pučki Prijatelj« za časa Mi-lanovičeve diktature. Torej oba gospoda sta se pokazala tudi s tem kot zvesta zaveznika v svoji gonji proti našemu vodstvu, v katerem se nahajajo tudi nekateri naši odlični odvetni-Jti. Advokat — kača je za ta gospoda dr. Wilfan. ta neumorni boritelj za pravice našega naroda, vztrajni prvak v naših borbah, v katerih žrtvuje interese svoje pisarne in celo svoje družine, kateri je povodom požiga Narodnega doma izgubil vse, kar je imel, mož torej, ki žrtvuje sebe in svoje na braniku našega naroda! Proti takim možem, kakor so dr. Wilfan dr. Slavik in mnogi drugi požrtvovalni pravniki v že itak redkih vrstah naše posvetne inteligence, izrabljata duhovnik Sček in njegov zaveznik duhovnik Milanovič velikega hrvatskega genija Mažuraniča! Izrabljanje je to velikega imena v namen nizkih strankarskih strasti.. Znano je, da je bil tudi Mažuranič sam odvetnik in da ni bil samo književnik, temveč tudi politik, ki je velik del svojega življenja (1813—1890) stal na čelu borb hrvatskega naroda proti osvojevalnim in raznarodovalnim pohlepom Madžarov. Poslanec Šček in njegov drug Milanovič izrabljata sedaj tega odličnega pisatelja, rodoljuba in advokata za gonjo proti tistemu stanu, ki nam je dal toliko narodni« boriteljev, n. pr. dr. Laginjo, d?. Vitezica, dr. Pavletiča, dr. Tosklsja, ur Tavčarja, dr. Brejca in celo vrsto drugih, — ki so si stekli neven-Ijive zasluge za napredek našega ljudstva -— proti, stanu, ki je vedno visoko držal zastavo Tvojega dostojanstva in se odlično uveljavljal ua vseh poljih javnega delovanja pri vseh narodih. Kakor vsak stan ima tudi odvetniški stan svoje nečastne izjeme. Hujskati pa proti celemu stanu, samo radi tega, ker so nekateri — in ne najslabši — predstavniki lega stanu našim razdirakem in njihovemu pogubnemu početju na poti, je brezvestno delo, ki ga je zmožen le "Mali list» in ki ga mora obsojati vsa poštena javnost! . Sem Benelii ie govoril... Povodom javne proslave italijanskih bojevnikov v Bariju je imel znani italijanski pesnik Sem Benelii prigoden govor o misiji Italije na Jadranu in bližnjem vzhodu, v katerem je rekel med drugim: «Vedno sem bil uverjen in ostanem vsekdar pri tem uverjenju, da jc Italija poklicana, da uredi, koordinira in morda tudi združi vse narode, posebno pa južne Slovane, Naš politični genij je edini, ki nudi Vzhodu bratsko roko za sodelovanje z veliko evropsko civilizacijo. Tudi za Vzhod mora biti edin cilj: čim močnejša vez z Rimom, ki je bil od davna svetilnik civilizacije. V javnosti, umetnosti in v višjem življenju smo mi učitelji...» Tako je govoril Sem Benelii. Priznati moramo, da je kaj lepo govoril. Škoda samo, da se ni v svojem govoru doteknil tudi kulturne misije, ki jo izvaja na šolskem polju v Julijski Krajini minisler-filozof Gentile. Take misije bi se sramoval sam Radecki! Sem Benelii in njegovi tovariši bi storili najbolje, če bi molčali o civilizaciji vsaj dotlej, dokler 500.000 Ju-goslovenov, ki so pripadli k Italiji, nimajo najvišje kulturne pravice, da se jim otroci poučujejo v materinem jeziku! i^oc volfš ljudstva V Boljun (v Istri) je prišel za župnika g. A. Cauzzi, Po mišljenju je Italijan, sicer pa dober človek. Nedavno pa mu je prišlo na misel, da je začel z italijanskimi pro-povedmi, ki jih tamošnje ljudstvo ni razumelo in je bilo zato presenečeno in raz-ježeno. Nekega dne so Šli ljudje k njemu ter so ga zaprosili, naj jih vsaj v cerkvi ne vznemirja z italijanskimi prepovedmi. Neki 80-letni starec je protestiral proti temu ter dodal: Vedite g. župnik, da bo slabo, če se odslej niti duhovniki ne bodo ravnali po naukih Jezusovih, ki je rekel apostolom: «Pojdite po vsem svetu. . . \ Namesto da bi se ravnali po teh naukih, nas gonile iz cerkve. Ko začenjate govoriti v v cerkvi italijanski, mi prihajajo solze v oči in jezim se tako, da ne morem več moliti! Ah, gospod, gospod! Če bi še enkrat prišel Bog na svet, ne bi šel gonit iz cerkve ne farizejev, ne kupčevalcev, ampak vzel bi bič in izgnal vas, da vsaj v cerkvi ne bomo prisiljeni grešiti.» — Na te besede čestitega. starca se je začel g. župnik izgovarjati, da on ni kriv itd. ter je na koncu rekel: «Oprostite, od sedaj dalje se bom držal vaših običajev in bom pro-povedoval samo v vašem materinem jeziku. In resnici na ljubo moramo priznati, da je faktično držal dano besedo. Moč volje ljudstva je zmagala. Potem pa se mu je zgodila nesreča, vsled katere je moral g. župnik upravitelj v bolnišnico. In tako je ostal Boljun aopet brez duhovnika. Kol so rekli v Rimo etfposlanstvu nemških mater V imenu žena nemške narodne manjšine se je podala v Rim deputacija treh dam iz Bocena in Merana radi šolskega vprašanja. Prvi razgovor so imele z naučnim ministrom Gentile-jem. Glede prošnje deputacije, da bi se ohranil nemški šolski pouk in veronauk, je obljubil minister, da bo vlada temeliito proučila ti dve vprašanji. Dame so dobile vtis, da bo vsaj vprašanje veronauka ugedno rešeno. Gle- de učnega jezika je naglašal minister, da ne more izpremeniti zakonov, in da se mora ta pouk vršiti v državnem jeziku, ker hoče Italija imeti samo en narod. Dame so pripomnile, da morejo napraviti iz Nemcev dobre državljane, nikdar pa se ne more napraviti iz njih Italijane. Končno so naglašale, da se nemško ljudstvo vsled šolskih naredb čuti globoko nesrečno in užaljeno. Par dni potem je sprejel deputacijo kabinetni načelnik ministrskega predsednika com. Goffreda, ker je bil g. Mussolini drugod zaposlen in ni mogel sprejeti deputacije. Ko so g. kabinetnemu načelniku povedale, da je na deželi še mnogo šol, ki sploh niso odprte, jih je začudeno pogledal. Obljubil je, da takoj poskrbi, da se prične s poukom. Prosil jih je, naj mu nemudoma sporočijo katere Šole niso še začele s poukom. Iz njegovega odgovora so dobile dame vtis, da v šolskem vprašanja ni še izrečena zadnja beseda! Iz Skednja Preteklo nedeljo sc je vršilo v Skednju razvitje fašistovskega praporja. Taki dnevi so združeni navadno z velikimi slavnostmi. To bi rad dosegel tudi tukajšnji fašjo, a se ni posrečilo. Kakšna velika razlika — kot dan in noč — med razvitjem zastave «Velesile» in pa faši-stovske v nedeljo. Zastavi je kumovala hčerka tuk. fašistovskega predsednika Famosa. Slav-nost — ako jo smemo tako imenovati — se jc vršila dopoldne v oni dvorani Gosp. društva, ki so si jo s silo prisvojili in zasedli. Slavnostni govor je imel tuk. ital. kaplan Novack. Navzočih je bilo par sto oseb po večini tržaških Italijanov in vse družine Demarchi. Eden govornikov je celo priznal, da se jih je pri ustanovitvi fašja v Škednju mnogo vpisalo, ki se pa sedaj ne vidijo več. "Tolažil se je, da je bolje tudi samo 10 članov, le da so ti dobri. Po govorih so pogostili z «Vermouth d'ono-re», a za tem se je vršil sprevod po vasi, katerega se je udeležilo kakih 50 oseb, med temi 3 do 4 domači Škedenjci. Predsedniku Famosu rvnpcli zlato svetinjo — za zasluge. Ginjeri do skrajnosti je prišel popolnoma ob besedo. Rekel je le — v slabi italijanščini — da ne najde besed, s katerimi bi se zahvalil in da bo svetinjo držal vedno na srcu. Zvečer je bil ples, ki pa je bil slabo obiskan. Promocija. Na tukajšnji visoki šoli za trgovinske in gospodarske vede sta bila te dni promovirana za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved tovariša Jasnič Alojzij z Goriškega in Gorjup Ivan iz Trsta. Naše prisrčne čestitke. — Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Štipendije za tečaj za zavarovanje 1923 -1924, Rok za predložitev prošenj za že omenjenih 6 štipendij po 3000 L, ustanovljenih od zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni za dijake posebnega tečaja za zavarovanje 1923-1924 (razpis od 30. oktobra 1923.), je bil podaljšan do 31. decembra 1923. Društvene vesti Miklavž pri Sv. Jakobu. V nedeljo 9, t. m. pride Miklavž pod okriljem Šentjakobske čitalnice v dvorano DKD pri Sv. Jakobu, Cam-po San Giacomo št. 5. Popoldne ob 3 in pol bo Miklavž obdaril otroke, ki bodo imeli tudi priliko, da vidijo angeljčke in rogate hudičke. Obenem se bo vršila otroška igra, kjer bodo škratje in vile očarali navzočne malčke. Zvečer ob 7 in pol pa pride Miklavž za odrasle. Lepa šaloigra in baleti v bujnih opravah in pri čarobni razsvetljavi bodo gotovo vsakega z radostjo navdahnili. Sodeluje tudi znani solist Sušnik, ki nam bo podal par izbranih pesmi. Pri pogrnjenih mizah se bo gotovo razvila pri vseh prav živahna in prisrčna zabava. Darovi se sprejemajo v nedeljo od 9. do 1. ure popoldne proti pristojbini od L 1.— za komad. Opozarjamo, da se slabo vezani paketi v izogib neugodnostim ne sprejemajo. Pozor torej, malčki in odrasli! Od Sv. Ivana. V nedeljo dne 9. t. m. priredi otroški vrtec Miklavžev večer ob 4. uri popoldne za malčke. Zvečer ob 8. uri bo Miklavž delil darove odraslim pri pogrnjenih mizah. Darovi sc sprejemajo v Narodnem domu od 9. ure predpoldne do nastopa Miklavža proti odškodnini 50 stot. od komada. ^a obilno udeležbo se priporoča Miklavž. Rz tržaškega iivlienia Lažitrgovec, ki si zna pomagati. Na podlagi tiralice, izdane od sodišča v Bolzanu, je bil predvčerajšnjim aretiran v našem mestu nek Ivan Schein, stanujoč v ulici Felice Venezian št. 18. Schein je obdolžen, da je opeharil tvrdko Bright v Cornavano pri Bolzanu za znesek 54.000 lir, Schein jc bil namreč v trgovskih zvezah s tvrdko, ki mu je poslala večjo količino vina in žganja v skupni vrednosti okoli 41.000 lir. Poleg tega je Schein osleparil tvrdko za znesek 13.000 lir v gotovini. Dobro je trgoval. Marijan Zanni, stanujoč v ulici Maiolica št. 12, se je zavedal, da ima talent za trgovanje, a manjkalo mu je nekaj, kar je za vsakega trgovca najbolj važno, namreč denar. Zato pa je imel mož dober jezik, s katerim je prišel v okom tudi tej nepriUki. Znal si je pridobili zaupanje trgovca Cezarja Brago-lin, kateri ga je ponovno zalagal z raznim blagom, vedno na upanje. Končno pa je Bragolin poslal Zanntju račun za dobavljeno blago, ki je znašal približno 31.000 lir. Ob tej zapreki pa se je Zannijev trgovski talent skrhal. Z lepimi besedami seveda ni bilo mogoče poravnati računa. To je Zanni dobro vedel in zato se ni več prikazal pri Bragolinu. Ta pa je naznanil upnika na kvesturi. Vsled ovadbe je bil Zanni aretiran in sedaj študira trgovino in njene komplikacije v zaporu v ulici Coroneo. Samomor šivilje. Šivilja San t in a Prassel, s tara 40 let, stanujoča v ulici Mazzini št. 13, je že deli časa bolehala na neki neozdravljivi bolezni. Ženska je bila radi svoje nesreče zelo potrta; življenje ji je jelo presedati. Zaželela si je večnega miru in počitka. Včeraj opoldne je šla k svoji sestri Elizabeti por. Dorfen, stanujoči v ulici Cologna št. 60, kjer je izvršila svoj žalostni sklep. V času ko se je njena sestra za hip odstranila, je izpila večjo količino oetove kisline, ki jo je prinesla s seboj v steklenici, ki jo je imela spravljeno v ročni torbici. Sestra se je kmalu vrnila in takoj uvidela, kaj se je zgodilo. Obvestila je nemudoma o-*£n Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 8. t. m., ob 14. uri, iz Iiibo žalosti via Giacomo Ciamician (prej via Armenij. TRST, dne 6. decembra 1923. Josip* soprog. — Emil, Eduar«?, Zofija, Olga, otroci. Novo potrebno podjetje Trst Corso V. Z. III. 47. MANJŠA vila v Mariboru, v bližini glavnega kolodvora, s 3 stanovanji, z lepo zaprlo verando in vrtom, sc ugodno proda. V hiši je vodovod in električna razsvetljava. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Naslov pri upravništvu. 1701 ZflSu.Mlhlauža DANES ^u.HiRlaužži v našem VELIKEM SEMNJU OBUVALA Via Maiolie bomo darovali vsem kupovalcem eftr&ških čevljev. Cene ostanejo nelzpremenjene. Cene ostanejo neizpremerjene. Mater« I Ugo&iSe svojim otrokom 2 (658) Ustanovljena leta 1905-Oelnlika glavnica Uft. t5.000.000*— popolnoma vplačana. Glavni sedel: Trst, Via S. Nt«olo 9 (Lastna palača). — Podružnici: ftas&Zift, Z£fša. mm PUCill Olajšuje vsaka trgov z Jugoslavijo pnagpDcipacianppociciangpppp n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ potom saveznoga zavoda Dajo Jadranska Banka ¥ ii@gr Ljubljani in Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. m nakup Masa, subvencije na blago, tahaal efektov In rziveov. Informacije* Kupuje in prodala dinarje In druge valute. Jemetveae pisma in drage operacije po najugodnejših pogojih. pppppppppp pppooppppaopp p appoooaaaaaaaoaoaoDaapo PCTDL1SIEI (51) Ljudmila Pivkora: KRIMINAL Da opozorim auditorja, da 5e živim, sem se odločila pisati. Tri dni sem sestavljala pismo, preden sem našla pravo obliko, ki je približno sledeča: «Spoštovani gospod doktor! Vljudno prosim, da mi oprostite, ako vas na ta način nadlegujem. Ni mi treba povdarjati, kako neizmerno dolg in težaven je tukaj vsak dan meni' ki visim z vso dušo na svoji družini. Toda pd 12. decembra sem brez vsake vesti. Zato Vas prosim, gospod doktor, da mi izvolite laskavo odgovoriti: 1. Ali je moj oče že izpuščen? . . . , 2. Ali se smeva jaz in sestra nadejati, da odideva kmalu na svobodo? 3. Ali ni dospelo nobeno pismo moje matere? , . A. Ali imate, gospod doktor, vzroke, da mi zadržujete pisma? 5. Ali mi ni bila nakazana gaža zadnjih dveh mesecev? Prosim še enkrat, da mi oprostite, ako sem i nadležna, in Vam izražam nado, da me kmalu 1 pozovete. Udana L. P.» — Pošiljam pismo in čakam potrpežljivo. Koli- ] ko dni bi moglo trajati, preden pride pismo v Tigergasse? Predstavljam si auditorja, ali ga gane moj glas, da začne v mojem aktu iznova delati, ali me bo smatral za vredno odgovora. Vem sicer, da je oče doma, toda želim, da mi auditor to potrdi. Tako bom vsaj smela vedeti, ker pot, po kateri sem zvedela, ni bila dovoljena. Drugo vprašanje se zdi meni sami predrzno in prebujno, ker vem, da me tožijo, oziroma sumijo zločina, katerega so predvidene ogromne kazni. Dnevi mi potekajo zopet, nedozirno dolgi dnevi. Kurijo nam in okoli poldneva imamo ob jasnih dneh solnčni žarek v sobi. Čakam vselej nanj in čim se pojavlja, hodim po ožar-jenih tieh. Inače pa čitam Shawova dramatska dela in sem rada, da imam čtivo, ki me veže. Čitam jih z zavestjo, da mi čtiva ne zmanjka, ker bom lahko čitala iste knjige še drugič in tretjič. Žalosten pojav je hrana, ki je bila decembra nemožno slaba, a je sedaj še slabša, naravnost neužitna, da je niti največji siromaki niso mogli jesti. Pripravljamo se na stavko. Ne vem, kako se je razneslo po vsem poslopju. Z drugega nadstropja, pod nami prihaja topot in ropot; divji glasovi tulijo in včasih se glasi kakor salva: *Hunger!» Strašno. Izredna inšpekcija prihaja, Holrat in Regierungsrat m K^rkermeister, ki hodijo iz celice v celico^ in modro prigovarjajo. Povsod poslušajo Dri tožbe j glede neužitne juhe, tudi pri nas. Gospodje nas hočejo tolažiti: «V četrtem vojnem letu živimo in moramo vztrajati (durchhalten). Tam zunaj imajo ljudje tudi malo jesti. Jaz in moja družina jemo isto juho, ki je sicer nekoliko trpka, inače pa re-dilna...» Besede niso pomirile burje v kriminalu, pač pa poldnevna prikuha, skledica neolupljenega krompirja, drobnega, neopranega in močno gnilega. Naslednjega dne so v juhi krompirjevi olupi in za teden dni zopet krompir. To vam je veselje po vsem kriminalu! 9, Za 14 dni se odloči! Baronica se posvetuje vsak dan s svojim zagovornikom. Skrbno se pripravlja za sestanke z advokatom, šiva si bluze, češe se in maže in barva. Manjka ji vsekakor toaletna soba z zrcalom. Mi dve z Madžarko sva ji tukaj na poti. — Bliža se ji razprava. Često moli iz debelega molitvenika, iz knjige vročih molitev Tomaža Kemptenskcga. Porotniki že zasedajo od novega leta in z zanimanjem zasledujejo kaznjenske rezultate poedinih razprav. O vsaki zločinki vedo, kdaj pride na vrsto, in prorokujejo, koliko ji odmerijo. Njihova ugibanja sc nikdar ne ujemajo A izrekom porotnikov. Včasih so vse splašenc zaradi stroge kazni, drugič se smejejo in pra* vijo: *Če so to-le izpustili, se nam ni treb:» ' bati.»