Gospodarske stvari. Koliko nektere krave raznih pleinen niolzejo. Naši kmetje redijo govejo živiao poaebao krave ali zaradi mleka za domače potrebe, ali zaradi rnesa, ali zaradi vprege ia sledajic tadi ia sicer ae najmaaj zaradi gnoja v vinograde, aa njive ia senožeti. Vendar pa je dobavljaa;e mleka ia vseh mlečaih izdelkov kakor putra, raasla in razaih. airskih aort oaa straa reje goveje živiae, aa ktero se pri aaših kmetib še vse premalo porajta, oaa je studeaec, iz kterega bi po aaših krajih se še dalo marsikteri dohodek za aaše kmete dobiti, ko bi se gledalo, da se mleko, mleoni izdelki v bližaja mesta spečavajo. Res je, da aiarsikterega kmeta odstrasi od reje goveje živiae aizka cena volov, krav ia telet Ali mleko ima vedno svojo ceao ia umno mlekarstvo ima svojo dobiček obetajočo pribodaost Zato mora pametea kmetovalec ravBO aa to betvo gospodarstva vso svojo pozornost obraeati; Da se pa iz mlekarstva tudi toiiko dobička ia zashižka. pridobi, kolikor ga je pri daaili razmerah aajveč mogoce, aiora kraet pa tadi gledati, da -si priskrbi krave, ktere so dobre mlekarice. Seveda se morajo pa potem take živali tudi primerao kraiiti ia poatreči. Veča ali aianjša mlečaost razaili kraj je deloma od lastaosti razaih govejib plemea zavisBa. Kakor je zaaao je veliko pkmea goveje živiae, izmed kterih aektera zopet boljše krave mlekarice dajejo, kakor pa druga plemeaa. Takim plemenoin so tedaj po pravici aadeli iBie ,,ailečna pleiaeaa-'. Plemenska lastliost je mlečaost še le postala, ko so se za rejo le take krave izbirati ia puščati začele; ktere so se po posebao obilui mlcčaosti odlikovale ia da so se take dobre mlekarice že od mladih aog aameau primerao redile in postregle. Drže se tega aačela so živiaorejci dosegli, daje obil- Ba mlečaost tcga ali oaega plemeaa potem postala plemeaska lastaost, tako rekoč glavai zaacaj ravao tega plemena. Gotovo bode tedaj naše čitatelje zaaimalo tu izvedeti, koliko mleka krave razaih plemea v določeaem času dajejo. Določeai čas je tu leto dai: Holaadeška krava je dala v 1 letu 3()00 litrov Oldeaburžaaka 280O „ Krava Svicarskega plemeaa . . 2600 ¦\Velsertlialska 2990 Moatavaaska 2990 Breiteaburžaaka 2900 Ayrshire-krava "2900 Aaglerka 2400 Simmeatlialaka 2300 Shorthora (Durliam) .... 2200 „ Miesbacliska 2200 „ Ki-ava iz Svabskega Limpurga . 2100 „ Poagavska 2000 „ Muricodolaka 1900 „ Ansbach-Triesdorfska .... 1900 „ Ogrska sivka 800 „ Leta 1857 so aa .Saksoaskem mleko od razaih krav merili ia so aašli te-le mere: Poprek je dajala 1 krava od 55 krav liolaadeškega pleaieaa . . . . 8169 litrov Od 58 Oldeuburžaak I krava . 8309 „ Od 300 Algajskih krav 1 krava . 3098 Od 28 domačih krav 1 krava . 2749 „ Da si je tudi obilaa mleeaost plemeaska lastaost, pa zopet iz tega ae smemo sklepati, da bi bile vse krave jednega in istega pleaieaa jedaako dobro mlekarice. Nahajajo se marveč v veakem plemeaa boljše ia slabejše mlekarice. Pri tako iiaenovaaili mlečaih plemeaih se aahajajo aavadao dobre mlekarice, med teai ko druga plemeaa lo izjemama dobre mlekarice porojajo. Po pravici so toraj postavili aačelo ia pravilo, da je obilaa mlecnost v prvi vrsti zavisaa od pojediastva. t. j. od posebaih. lastaosti posaaiezaega živiačeta ia da je pri izbiraaji dobrih mlekaric v prvi vrsti aaposamezae krave pred vsem dragirn gledati. Največ aa leto se je aamolzlo, kar je do zdaj zaaao, od aeke krave brez pobliže zaaaega plemeaa aa grajščiai Heiarichsberg v Deviflskem okraji aa Praskem. Ta krava je dala od 15. oktobra 1844 do 14. okt. 1845 aovsem 8476 litrov mleka ali poprek aa daa 23 litrov. Podobao veliko molzla je krava, kije svoje dai bila zaaaa pod irnenom ,,čraa Jetka". Ta krava je bila sileškega deželskega plemeaa ia je aa rastavi leta 1863 v Haraburgu oči vseh izvedeacev na se obračala. Njeai lastaik je bil grot' Piato-Mettkaa ia ta je trdil, da je krava v letn dai aamolzla 8019 litrov tedaj v mlečai dobi po 27 litrov aa daa. Da je to pa tudi bila resaica. o tem ao se verjetai možje po skaaajah prepričala tako, da se je krava pričo ajih pomolzla. Vrednik W. Jaake v Vratislavi je 12. juaija 1863 daevao dojbo aa '61-2 litrov kot resaičao zazaamoval. Krava je imela takrat 27. febr. 1863 tele, je bila toraj 104 dai že mlečaa. Ko so jo 8. jalija v Hamburg aa razstavo pripeljali, je dnevna dojba vsled poti aa 23 do 24 litrov se zaižala, kmalo pa je zopet aa 34 do 35 litrov poskočila. Ko so 11. maja 1866 v Reicaeabacha aa Šleskem razae krave skušali, ktera bi imela več mleka, je bila jedaa čraomarogasta krava Amaterdamskega plemeaa, ki je 31 dai poprej tele imela, za aajboljšo mlekarico spozaaaa. Po trikratai molži so od aje aamolzli 33 litrov aa daa. Poprek bi morala dobra mlekarica aa daa 6 — 7 litrov mleka dati, tako da je letao mleko pet do šestkrat toliko težko, kolikor ima dotičaa krava žive teže. Razua plemeaa ia pa pojediaatva mlečaih krav je pa še maogo dragih vplivov, ki delujejo aa večo ali maajšo mlečao obilaost pri razaih kravah. Kako znajo semena pačiti in mešati. Kdor razaa semeaa kupuje ia presoja, mora iz ozirov pravičaosti do semeaskih trgovcev mešaaje in kazenje semeaa z aameaom od slučajaega oaečišceaja ločiti. O kazeaji se more le tedaj govoriti, ako je oaečiščeaje aastalo po aameajeaem primešavaaji slabega semeaa ali drngin reči, ali pa če se je z seaieaom aa njegovo škodo kaj takega počela, da je po takem ravnaaji zvaaajai pogled scmeaa lepši postal. To ravaanje se imeauje lepšanje semeaa ua videz. V dosego posledajega aarneaa se aekteri poslažujejo olja, s kterim se pšeaica aapoji, da tako bolj lep pogled dobi. Vzame se pa za tako lepšaaje aavadao slabo, zaležaaa ia aeaagledaa pšeaica, ktera pa z oljem aapojaaa pogled lepe črstve pšeaice zadobi. Malo gramov olja je zadosti, <ia se jedea hektoliter semeaa po poti močaega premešaaja polepša. Z oljem se aapaja žito tudi da zrao bolj polao ia debelejše pos' %ne ia tako tadi večo težo dobijo. Tadi gre tako pooljeaega žita aekoliko več v posodo, v kteri se irna vagati, ker imajo zraa bolj gladko zvuaajao kožo ia se tako tesaeje drago k drugemu priležejo. Ako kdo vlažao seme s prahom iz lesaega oglja premešava, da ma po takem potu plesajeaje zabraai ia mu zaduhel duh vzame, tako se to ae sme kot kazeaje smatrati, marveč se more tako ravaaaje z semeaom kmetovalcem v doaego prav požlahtajeaega semeaa še le živo priporočati. Med aamialjeaimi primesaiaami so zloglasai deteljai kaaieačeki aajbolj aavadai ia pa tudi aajbolj škodljivi. Ti kameaneki so aamreč izbraai ia pobarvaai kvarcevi kaaičeki. Veadar je pa ti goljufiji daa danes bodljivost semea- skih preskušavaih oblastaij precaj ostro aa aogo stopila, tedaj tako pokažeaega semeaa le bolj redko kje aajti. Bolj pogosto se aahaja priraešaa pesek v aježaejših travaih semeaih. Grobejši kvarcevi pesek sc rad primešava "emeau trave pahovke, ali pa tudi trave, ki se ji pravi pasji rep. Prav aavadao pa je, da se staro aerne pomešava s črstviai aoviai zlasti pri detelji ia travaih semenili. Spozna se pa večidel po barvi, bolj gotovo aa pičli kaljivosti, ktere se je tedaj treba s poskašajo prepričati. Nič maaj pogosto se kazi seme, da ae aiu podobaa aemeaa primešavajo. Tako je kaj prav aavaduega, da se seme žolte detelje semeau rudeče ali luceraske detelje primešano aajde. V časih po 30 °/n. Ceaa semeaa žolte detelje (Medicago lupuliaa) je ravao za polovico aižja ia prav lahko dobiti. Ravao to velja o serneaa bele medeae detelje (Melilotus alba), ki je kot kraia brez vse vredaosti. Ce se v semeaa lacerske detelje aahaja seme modre ali plave medeae detelje. je to zaameuje, da je seme iz južae Amerike doma ia tako seme ae kaže kapovati. (Koaec prib.) Konje močao kapujejo po Saviajskej doliai tako, da se koajerejstvo drustvo uže boji. Kajti če kmetovalci aajlepše kobile sprodajo, kako bočemo poteai koajerejstvo pospeševati? Občai zbor obhaja društvo 19. t. m- v Gradci. Liceaciraaje žrebcev bo 25. febr. v Lipaici, 26. v Mariboru in Mahreabergu, 27. v Slov. Gradci, 28. v Celji 29. v Sevaici, 1. marca v Ptuji ia Ljatomera ia 3. marca v Radgoai. Sejmi. 8. febr. Slov. Gradec, 11. Radgoaa, 12.Jjromilice, 14. Račje, Sevaica, Poakva, Brežice, Zavec, 16. Buče, sv. Hiklauž v Susilah, Podplat.