2 Didakta september-oktober 2016 FONOMIMIČNA METODA V PRVEM RAZREDU – DA ALI NE? / Suzana Oder, profesorica razrednega pouka / OŠ Primoža Trubarja Laško UVOD Vstop v šolo je za otroka velik in pomemben korak. Prehod v šolo je stres za otroka, a ni nujno, da je to negativna izkušnja. Otroci se na ta stres odzivajo različno. V veliki meri je odvisno od njegove socialne in ču- stvene zrelosti ter izkušenj. Nekateri otroci so ob prehodu v šolo razigrani in nasmejani, drugi so bolj zadržani in plahi. Vsi pa potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nov ritem življenja, nova pravila, druge ljudi. Kot učite- lji učencem omogočimo, da se bodo v novem okolju prijetno počutili in sprejemali nova znanja na prijazen, a kvaliteten način. OPISMENJEVANJE Slovar slovenskega knjižnega jezika po- jasnjuje, da opismenjevanje pomeni poučevati brati in pisati, opismeniti pa naučiti brati in pisati. Opismenjeva- nje je proces, ki traja dalj časa. V tem času se učenec nauči brati in pisati. V šoli se učitelji poslužujemo različnih postopkov in metod opismenjevanja. Ena izmed metod, ki se uporablja pri spoznavanju črk, je tudi fonomimična metoda. Nekateri učitelji jo uporablja- jo, drugi ne. Presoja vsakega učitelja je, kako in po kakšni metodi bo naučil otroke brati. Kot učiteljica razrednega pouka uporabljam omenjeno metodo in lahko rečem, da si otroci zelo hi- tro zapomnijo glas in posledično tudi obliko črke. KAJ JE FONOMIMIČNA METODA? Pri tej metodi izhajamo iz celote. Učencem najprej pri obravnavi črke predstavimo zgodbo, deklamiramo ali zapojemo pesem. Učenci posku- šajo iz zgodbe izluščiti obravnavani glas. Črko otroku predstavimo z mimiko, vzklikom, naravnimi glasovi, podkre- pljeno z pantomimo. Metoda je pri- merna za različne skupine učencev, ker je pristop multisenzoričen. KAKO SPOZNATI DOLOČEN GLAS PO FONOMIMIČNI METODI? Fonomimična metoda uporablja vzkli- ke in druge naravne glasove, poleg tega pa še mimiko obraza in pantomi- mo vsega telesa. Večji uspeh ima pri obravnavi samoglasnikov, saj lahko čustvo sproži ob glasu tudi ustrezne gibe, lahko pa na ta način pridobimo vse glasove. Za primer lahko vzamemo zgodbo o balončku, iz katere se učimo glas o in pri tem dvignejo roke in jih zaokrožijo v obliki črke Vsak glas ima svoj gib, kretnjo, svojo pesmico in sliko. Tako se izpelje vezano branje. Otrokom to pomeni zabavno igro. Gibi so v pomoč otroku toliko časa, dokler jih potrebuje. Učenci za- korakajo v svet branja na preprost in nestresen način. ELEMENTI FONOMIMIČNE METODE Pri fonomimični metodi vključimo tri čutila: vid, tip in sluh. Gibi, ki se upo- rabljajo pri posamezni črki, so vzeti iz oblik predmetov, ki spominjajo na črko in zvok. Gibe spremlja poudarje- na mimika na obrazu in izgovarjava prikazanega glasu. Ta metoda je otrokom blizu, saj temelji na ugotovitvah, da otroci pri svoji igri uporabljajo onomatopejo, si med seboj pripovedujejo zgodbe in jih poslušajo, pojejo pesmice. POTEK UČNE URE OBRAVNAVE PRIDOBLJENE ČRKE – GLASU Učno uro začnem s pesmico ali zgod- bico o črki. Predstavim gib za črko in zraven izgovorim glas. Skupaj po- skušamo ugotoviti, na kateri slikici se lahko skriva določena črka. Primer: črka A se lahko skriva na sličici le- stve. Presenečeni boste, kakšne ideje imajo. Črko zapišem na tablo, učenci ob tem rišejo črko po zraku, po hrbtu sošolca, po peski, izdelajo iz plastelina ... Nato veliko tiskano črko čez cel A4 list zapišemo v zvezek in jo velikokrat prevlečemo z barvicami, da nastane prava pravcata mavrična črka. Ob zapi- su velikih tiskank jih večkrat opozorim, da pišemo od zgoraj navzdol. PRIMER OBRAVNAVE ČRKE A Izmislim si zgodbico o učencu, ki je nabiral jabolka za svojo sošolko. Vple- tem imena iz razreda, da je zgodbica še zanimivejša. Zgodbico nadgrajujem in sproti oblikujem. Vpletem dvojno le- stev, ki jih bo spomnila na obliko črke. Učenci z dlanmi oblikujejo črko (glej Slika 1). Slika 1: Črka A Ob tem jim predstavim še pesem: AAA, FANT OBIRA JABOLKA, SOŠOLKA Z NJIMI SE SLADKA. Po pridobitvi glasu in seznanitvi z zapisom črke v zvezek narišemo še mavrično črko. Zraven lahko učenci iz revij, reklam izrežejo še sličice, ki se začnejo na črko A. Po tem izvajamo vaje za slušno dis- kriminacijo. Iščemo čim več besed, ki se začnejo/končajo na črko A. Nekaj besed zapišejo tudi v zvezek. Didakta september-oktober 2016 3 PRIMER OBRAVNAVE ČRKE P Uro začnemo z zgodbico o piščančku, ki mu je gospodinja ves čas govorila, da mora biti tiho. Ob tem povežemo dve besedici – znak za tišino (psst) in oglašanje piščančka (pi, pi, pi). Učence spomnim na besedico PSST. Učenci z dlanmi oblikujejo črko ( glej Slika 2). S kazalcem se učenec narahlo dotika ustnic in izgovarja glas P. Učen- cem zadamo miselni izziv: Kje bi se lahko skrivala črka P? Pri tem jih malce usmerjamo z vprašanji (Kdo hrani pi- ščančke? Kako jih hrani?). Obliko črke P najdemo kot obris v sliki pokončnega človeka in roke pokrčene h glavi. Pa še pesmica: PI, PI, PI PIŠČANČEK ŽE HITI, ZATO PSST TIHO BODIMO VSI. Po tem sledi že znan postopek: risanje črke po zraku, risanje mavrične črke, slušna diskriminacija, zapis besed v zvezek. Slika 2: Črka P POPESTRITEV Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI, KI JIH IZDELAMO SAMI Pri usvajanju črk sem izdelala abece- dno stavnico, ki jo lahko uporabljamo na tabli in so črke dovolj velike. Črke imajo magnetke, tako da lahko na- stavljamo besede, ki jih učenci tudi prepišejo. Učenci zelo radi delajo na ta način. Ko imamo igralne minutke, večkrat poprosijo, če se lahko gredo šolo s temi črkami. Slika 3: Magnetna abecedna stavnica Za zaključek..... še nekaj primerov po fonomimični metodi POVZETEK Želim, da si postavite izziv eno šol- sko leto in poskusite otroke učiti po tej metodi, ne bo vam žal. Jaz sem v letošnjem šolskem letu to naredila in bi to z veseljem ponovila. Iz tega izziva sem dobila same dobre izkušnje in tudi povratne ocene od učencev in staršev so bile zelo dobre. Literatura Božič Ana (2011) Začetno opismenjeva- nje po fonomimični metodi. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Štupnikar Magda, Pintar Darja, Muro- vec Tatjana in Veselič Emina (2015) Opismenjevanje in razvoj vseh čutil. Ljubljana: Zavod Republike Slove- nije za šolstvo. Črka N Črka V Črka S Slika 4: Gib za glas N Odprta dlan, zraven govoriš glas N, spomnite jih na besedico na ali dam. Slika 5: Gib za glas V Kazalec in sredinec na roki sta razprta, z roko mahaš kot veter. Slika 6: Gib za glas S Roko z iztegnjenimi prsti položi pod ustnice in izgovarjaj glas, čutiš izpihan zrak. Pesmica: N,N,N NA , IZVOLI PISMO ZATE, NINA VEDNO MISLI NATE. Pesmica: V,V,V, VETER VIJE VEJE, KDAJ BO SPET TOPLEJE? Pesmica: S,S,S, SIKA KAČA STRUPENJAČA. SIMON TEČE NA POTEP, PAZI, DA NE STOPIŠ JI NA REP.