■
oa prvorazredna urarska delavnica in velika zaloga slotnin, arebrnin in optičnih predmetov (ocal
urar, OPH, DITTRICH FRANJO
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča delu o p lika oljski h. Specialist v popravil« Angllf kakor tudi garantiram za vge originalne OlashBtte, Scliaf Ffla usen Zenl in za njihovo točno regula
Žepne ure
aiM
M mL
, le od Din 40** boljša Din70."

brez ivon ca Din
Vse tečno iiregurirano s
.	n rf~___
no pismene gara

HRANILNICA IN POSOJILNICA
pri šoj obr«
gvfišno lehko naložite j I se obrestflje po nžviši- ! '
Hranilnica in posojilnica ma več sto članov, ki odgovarjajo
za vsdki nijvžkši naloženi oejnez.	| |
Ste vaše pejneze, sami sebe pod-

Dober Pajdaš kalendarium
na navadno leto
1939.
z dosta lejpirn, dobrim i hasnovitim čtenjom, pripovestmi i veršušami.
XVIII. letni teksij.
ior/isi
Redite! i lastnik : TALA l*F*RVIC, Gornja Radgona.
N ssfO

Prekmurska Tiskarna v M. Soboti. Odgovoren Hahn Izidor.
1 Janudr-Sečen 8 | mk 31 dni. §								
Dnevi		Imenik	Premen šuanie orejmena mejseca	0)	Sunce		Mejsec	
					zide |zahaja		zide jzabaja	
1. tjeden.		Jezusa obrezanje. Luk. 2, 21.						
1 2 3 4 5 6 7	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek P6tek Sobota	Novo leto Abel Genoveva d. Titus pk. Telesfor Tri krali Jucian mantr.	Škripajoče mrzlo premenjavno @ 10 v. 30 m. vrejmen	M M HK	7 48 7 48 7 48 7 48 7 48 7 48 7 48	4 19 4 20 4 21 4 22 4 22 4 23 4 24	12 49 1	25 2	17 3	19 4	28 5	45 7 05	2	41 3	52 4	57 6 02 7 00 7	50 8	32
2. tjeden.		12 let star Jezuš v cerkvi. Luk. 2, 42—52.						
8 9 10 11 12 13 14	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po tri kr. 1. Marcel Vilmoš pk. Higin p. m. Erno ap. Veronika Hilar pk.	Oblačno nestalno C 2 v. 10 m. mrzlo snejžno vrejm.	* * sh sh IMC	7 47 7 47 7 46 7 46 7 45 7 45 7 44	4 26 4 27 4 28 4 30 4 31 4 33 4 34	8	24 9	41 10 51 0	05 1	14 2	20	9 0 9 39 10 08 10	36 11	05 11	35 12	10
3. tjeden.		Svadba včinjena v Galilejskoj Kaniji. Jan. 2, 1 — 11.						
15 16 17 18 19 20 21	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po tri kr. 2. Marceli p. m. Anton Piroška d. m. B. Margit Fab. i Seb. Agneš d. m.	Premenjavno zimsko megleno mrzlo @ 2 v. 27 m. vrejmen	r jar # & & a. a. A	7 44 7 44 7 43 7 42 7 41 7 40 7 39	4 35 4 36 4 37 4 39 4 40 4 41 4 43	3	22 4	20 5	12 5	57 6	37 7	11 7 41	12 47 1 28 2	19 3	12 4	08 5	07 6	08
4. tjeden.		Jezuš ozdravi gobavca i slugo stotnika. Mat. 8, 1—13.						
22 23 24 25 26 27 28	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po tri kr. 3. P. Raimund Timot pk. Pavla spreobr. Polikarp, Zlatov. sv. Jan. Nol. sv. Peter	Nestalno premenjavno zimsko vrejmen 3 4 v. 0 m.	A tf 9*	7 38 7 37 7 37 7 36 7 35 7 34 7 33	4 45 4 47 4 47 4 49 4 51 4 53 4 54	8 09 8 34 8	57 9	21 9 46 10 13 10 43	7	08 8	09 9	12 10	14 11	18 0 23
5. tjeden.		Vtišanje vihera na morji. Mat. 8, 23—27.						
29 30 31	Nedela Pondelek Tork	Po tri kr. 4. Martina d. m. Virgilia	Vrejmen se pobokša.	m* **	7 31 7 31 7 30	4 56 4 57 4 58	1 20 12 04 12 59	1	29 2	37 3	41
Stoletni Kalendar: 1—5 mrzlo i vedrno vrejraen, 6—12 sneg i deždž, 13-19 mlačno, 20—27 prijetno vrejmen.
I Februar - Sušeč H
H	28 dni	H
oerrrr^erjc.KrJCC5C3c. r:.Y-ai .«..*,-3cac..t-x-:>cr<T>-icagc3ia
Dnevi		Imenik	Premenjavanjs		Sunce			Mejsec	
			vrejmena l mejseca		zide	zahaja		zide	zahaja
1	Sreda	Ignac pk. m.	Drgetajoče	M	7 29	5	00	2 01	4 41
2	Četrtek	Svečnica	mrzlo		7 27	5	02	3 14	5 35
3	Petek	Balaž pk. m.	vrejmen	<"4£	7 26	5	03	4 32	6 21
4	Sobota	K. Andrašpk.	© 8 v. 55 m.	Ct	7 24	5	05	5 53	7 01
6. tjeden.		Prilika od delavcov v goricaj. Mat. 20,						1 — 16.	
5	Nedela	Septuages.	Vetrovje		7 23	5	07	7 13	7 35
6	Pondelek	Dorottja d. m.		*	7 22	5	09	8 31	8 11
7	Tork	Romuald ap.		v	7 21	5	09	9 47	8 36
8	Sreda	Aranka		th	7 19	5	11	10 58	9 06
9	Četrtek	Abigail	sneg	sh	7 18	5	12	--	9 37
10	Petek	Elvira		rjy	7 16	5	14	0 07	10 11
11	Sobota	Bertold	C 5 v. 12 m.		7 14	5	16	1 13	10 48
7. tjeden.		Prilika od sejača. Luk. 8, 4—					-15.		
12	Nedela	Sexages.			7 12	5	18	2 12	11 30
13	Pondelek	Ella	Zimski dnevi	*	7 12	5	18	3 06	12 16
14	Tork	Balint	neprijetno	&	7 10	5	20	3 55	1 03
15	Sreda	Faustin	mokro		7 8	5	22	4 36	2 03
16	Četrtek	Juliana m.	mrzlo		7 6	5	24	5 12	3 01
17	Petek	Donat		A	7 4	5	25	5 45	4 00
18	Sobota	Konrad			7 3	5	27	6 13	5 01
8. tjeden.		Jezuš ob tretjim prorokiije svojo frplenje. Luk. 18, 31							-43.
19	Nedela	Quinquag.	® 9 v. 28 m.	£	7 2	5	27	6 38	6 02
20	Pondelek	Aladar pk. m.			7 0	5	29	7 03	7 04
21	Tork	Fašenek	voter	«r<	6 58	5	31	7 27	8 06
22	Sreda	Pepelnica	sneg	H1	6 56	5	33	7 52	9 12
23	Četrtek	Dam. Peter	mokro		6 54	5	34	8 18	10 15
24	Petek	Matjaš ap.	premenjavno		6 52	5	36	8 48	11 19
25	Sobota	Geza m.	vrejmen	It*	6 51	5	38	9 21	--
9. tjeden.		Jezusa post i skušavanje. Mat.				4,	1—	11.	
26	Nedela	Postna 1.	Nestalno		6 49	5	39	10 02	0 24
27	Pondelek	Gabor p.	0) 4 v. 26 m.	a	6 47	5	40	10 50	1 28
28	Tork	Roman ap.	vrejmen.	M	6 47	5	42	11 47	2 28
Stoletni Kalendar: 1—4 viharni mrzli dnevi, 5—10 gousti vetrovni viher je, >11—18 mrzlo deždžovje, snežni deždž i namestaj sneg, 19—27 sneženi viherje.
Prvo ga je den dugi 9 vor 31 minut, do konca mejseca 1 voro 29 minut priraste.
0 Marc - Mali traven 8
H	ma 31 dni	H
	Dn£vi	Imenik	Prcmenjžvanje		Sunce		Mejsec	
			vpcjmena i mejseca	•JJ	zide	žabaja	zide	zahaja
1	Sreda	Albin p.	Sunčno		6 43	5 43	12 5	3 22
2	Četrtek.	Simplic	mrzlo		6 41	5 45	2 05	4 09
3	Petek	Kunigunda	zimsko	«f	6 39	5 47	3 22	4 51
4	Sobota	Kazmer	vrejmen	«f	6 38	5 47	4 41	5 28
10. tjeden.		Jezus se na brejgi spremeni. Mate 17,					1—9.	
5	Nedela	Postna 2.	© 7 v. 0 m.	*	6 35	5 49	6 01	6 01
6	Pondelek	Gottlieb		*	6 33	5 50	7 18	6 32
7	Tork	A. sv. Tomaš	Premen javno	sh	6 31	5 52	8 34	7 03
8	Sreda	Zoltan	snejzno	sh	6 29	5 54	9 46	7 34
9	Četrtek	Frančiška	nestalno	rjjžr aav«	6 27	5 55	10 56	8 08
10	Petek	40 mantr.	vrejmen	r Jtr fflV«	6 26	5 56	--	8 45
11	Sobota	Aladar			6 24	5 57	0 01	9 26
11. tjeden.		Jezuš z nejmoga prežene vraga. Luk. 11,					14—28.	
12	Nedela	Postna 3.	C 10 v. 37 m.	*	6 22	5 59	0 5S| 10 12	
13	Pondelek	Kristian			6 20	6 01	1 48	11 02
14	Tork	Matild	Votrovje	■a	6 18	6 02	2 33111 57	
15	Sreda	Krištof	mrzlo		6 15	6 04	3 12'12 53	
16	Četrtek	Henrietta	vedrno	-a	6 14	6 05	3 45	1 52
17	Petek	Gertrud	nestalno		6 12	6 06	4 14	2 52
18	Sobota	Sandor	vrejmen		6 10	6 07	4 42	3 53
12. tjeden.		Jezuš nasiti 5000 ludi. Jan. 6				1 — 15.		
19	Nedela	Postna 4.	Mokro		6 8	6 09	5 06	4 56
20	Pondelek	Hubert			6 5	6 11	5 31	5 58
21	Tork	Benedek	@ 2 v. 49 m.		6 3	6 12	5 57	6 01
22	Sreda	Oktavian	snejžno		6 1	6 14	6 23	8 06
23	Četrtek	Viktorian m.	deždževno		6 0	6 15	6 51	9 12
24	Petek	Gabor ark.	premen javno	**	5 58	6 16	7 24	10 17
25	Sobota	Ceplena M.			5 55	6 18	8 02,	11 21
13. tjeden.		Što me more obtožiti med vami ? Jan. 8,					46—59.	
26	Nedela	Postna 5.	Itak nestalno	H	5 53	6 19	8 54	--
27	Pondelek	Dam. Janoš		M	5 51	6 21	9 41	0 25
28	Tork	Gedeon	3 1 v. 16 m.	t*	5 49	6 23	10 42	1 16
29	Sreda	Ciril	lepše	-K	5 48	6 24	11 50	2 04
30	Četrtek	Izidor	sprotolejšnje	HK	5 45	6 25	1 02	2 46
31	Petek	Arpad	vrejmen		5 43	6 26	2 18	3 24
Stoletni Kalendar; 1—5 vedrno, mrzlo, 6—12 mrzlo z menšim sneženjem* 13—21 hladno, snežno, 22—28 snežni deždž.
Prvoga je dčn dugi 11 vor 0 min., do konca meseca 1 voro 47 min. priraste.
Začetek sprotolejtja 21-ga ob 1 vdri 29 min.
S April - Velki traven j
ma 30 dni
			PramenjžjanjB		Sunce		Mej9ec	
	Dnevi		srejmena 1 mejseca	\2)	zide zahija		zide	zahaja
1	Sobota	Hugo pk.	Mrzlo	T*	5 41	6 28	3 34	3 57
14. tjeden.		Jezusa svetešnje notri idenje		v Jeružalem. Mat. 21,				—9.
2	Nedela	Cvetna	Vetrovno	*	5 39	6 30	4 51	4 29
3	Pondelek	Rikard pk.		"i-	5 37	6 31	6 07	4 59
4	Tork	Izidor	® 5 v. 18 m.		5 35	6 33	7 21	5 30
5	Sreda	Fer. sv. Vince		A	5 33	6 34	8 34	6 03
6	Četrtek	Vel. četrtek	noro	rMf	5 31	6 35	9 41	6 39
7	Petek	Vel. petek	apriliško		5 29	6 37	10 43	7 19
8	Sobota	Vel. sobota	vrejmen		5 27	6 38	11 39	8 01
15. tjeden.		Angel oznanja vstajenje Jezusovo. Mark. 16, 1 —						7.
9	Nedela	Viiz. ned.	Lepše		5 25	6 40	--	8 53
10	Pondelek	Viiz. pond.		*	5 23	6 41	0 27	9 47
11	Tork	L.eo	C 5 v. 11 ra.		5 22	6 42	1 o9	10 47
12	Sreda	Gjula			5 20	6 44	1 43	11 42
13	Četrtek	Ida	sprotolejšnje	A	5 18	6 45	2 16	12 42
14	Petek	Tibor	suncno	A	5 16	6 47	2 43	1 42
15	Sobota	Anastazia	vrejmen	A	5 14	6 48	3 10	2 43
16. tjeden.		Jezus se dvakrat prikaže vučenikom.				an. 20, 19-		-31.
16	Nedela	Po viiz. 1.	Voterno		5 12	6 50	3 33	3 45
17	Pondelek	Anicet	sunce		5 11	6 51	3 58	4 49
18	Tork	Apolonius m.		rt>	5 9	6 52	4 25	5 54
19	Sreda	Emma	@ 5 v. 35. m.		5 6	6 53	4 49	6 57
20	Četrtek	Tivadar	premenjavno		5 4	6 55	5 25	8 07
21	Petek	Anzelm	toplejše		5 2	6 56	6 02	9 13
22	Sobota	Soter i Kaj.	vrejmen	**	5 0	6 58	6 45	9 15
17. tjeden.		Jaz sem dober paster. Janoš X				11 —	16.	
23	Nedela	Po viiz. 2.	Lejpo	M	4 59	7 59	7 37	11 13
24	Pondelek	Gjiiri	sunčno	M	4 58	7 00	8 37	--
25	Tork	Mark			4 56	7 01	9 42	0 03
26	Sreda	Ervin	3 7 v. 25 m.		4 54	7 03	10 52	0 46
27	Četrtek	Aristid	sprotolejšnje		4 52	7 05	12 05	1 24
28	Petek	Valeria	prijetno	mt	4 50	7 06	1 19	1 58
29	Sobota	Albertina	vrejmen		4 49	7 08	2 34	2 28
18. tjeden.		Edno malo i nete me vidli. Janoš 16.16—22.						
30	Nedela	Po viiz. 3.	vedrno		4 47	7 08	3 48	2 59
Stoletni Kalendar: 1—4 dosta deždža, 5—11 vedrno i mlačno, 12—19 navekše
vedrno i sunčevno, 20—26 znova vedrno i lepo vrejmen. Prvoga je den dugi 12 vor 47 min., do konca mejseca 1 v6ro 38 min. priraste.
Den	ZAMERKANJE	Hotrijemanie		Vodavanjs	
		Din	P	Din	P
					
					
					
					
					
					
					
					
	-				
					
					
					
					
					
					
					
					
					

nc: 8 rt		Maj - Risalšček						8 n
8	m& 31 dni							8
nc								
Dnevi		Imenik	1 Prsmenjajanj«	3>	Sunce		Mejsec	
			vrcjmcna mejseca		zide	zahaja	zide	zahaja
1 2 3 4 5 6	Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Fulop i Jakab Athanaz Irma Florian Gothard Frida	Le j po vlažno § 4 v. 15 m. premenjavno toplo vrejmen	sh t^r nr— HS€	4 45 4 43 4 42 4 40 4 39 4 38	7 10 7 11 7 13 7 14 7 16 7 17	5	01 6	12 7	23 8	27 9	26 10 18	3	28 4	00 4	34 5	12 5	54 6	42
19. tjeden.		Idem k onomi ki me je poslao. Jan. XVI. 5—						14.
7 S 9 10 11 12 13	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po viiz. 4. Giz<^ Gergeij Antonin Mamertus Pongrac Servac	Toplo mokro oblačno mrzlo C 11 V. 40 m. vrejmen	& ■a a ih A ti	4 36 4 35 4 33 4 32 4 30 4 28 4 27	7 18 7 19 7 20 7 22 7 24 7 25 7 27	11 00 11 42 0 15 0	44 1	11 1 35	7	35 8	32 9	30 0 28 11	30 12	30 1 31
20. tjeden.		Či te kaj prosili od Oče. Jan. XVI. 22					—30.	
14 15 16 17 18 19 20	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po viiz. 5. Žofia Nepom. Jan. Paskal Krist. vneb. Ivo Bernat	Oblačno deždževno nestalno premenjavno @ 5 v. 25 m. vrejmen	T** JPt	4 26 4 25 4 23 4 22 4 21 4 19 4 18	7 27 7 29 7 30 7 31 7 33 7 34 7 36	2 00 2 25 2	52 3	23 3	58 4	39 5	29	2	37 3	38 4	43 5	49 6	51 8	04 9	05
21. tjeden.		Gda pride obveselitev. Jan. XV. 26. XVI. 4.						
21 22 23 24 25 26 27	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po viiz. 6. Julia Dežo Ester Orban Fiilop Beda	Premenjavno toplo prijetno vrejmen 3 0 v. 10 m.	n -K ¥	4 18 4 17 4 16 4 14 4 13 4 12 4 11	7 36 7 37 7 38 7 40 7 41 7 42 7 43	6	27 7	32 8	42 9	55 11	09 12	23 1 36	9 59 10	46 11	26 0 01 0	32 1	02
22. tjeden.		Či što liibi mene. Jan. XIV. 23—31.						
28 29 30 31	Nedela Pondelek Tork Sreda	Risal. ned. Risal. pond. Nandor .Petronela	vroče nestalno	sh. sh sh	4 10 4 10 4 9 4 8	7 44 7 45 7 46 7 47	2	48 3	58 5	07 6	14	1	27 2	01 2	33 3	08
Stoletni Kalendan 1—3 premenjavno, 4-11 nagoustci ploha, 12—19 oblačno i deždževno, 20—26 prijetno i mlačno vrejmen.
pieacsaeaeznaasctaaCT^
g Jani - Ivanšček a
mŠL 30 dni
cit ar ii-ir-irifT "ir-
D
3aa
Dnevi		Imenik	Premenlavanle MBjmena l mejscca	'""ft	Sunce		Mejsec	
					zide	zahaja	zide	zahaja
1	Četrtek	Pamfil m.	Oblačno, rosa		4 7	7 47	7 14	3 49
2	Petek	Erazmus m.	@ 4 v. 11 m.		4 7	7 49	8 10	4 34
3	Sobota	Klotild			4 6	7 50	8 58	5 24
23. tjeden.		Jezus pošle vučenike med ludstvo. Mat. 28, 18—						20.
4	Nedela	Sv. tr. 1.	Premen javno		4 6	7 51	9 40	6 20
5	Pondelek	Bonifac pk. m.	oblačno	a	4 5	7 52	10 15	7 17
6	Tork	Norbert pk.	nestalno	■-ČL	4 4	7 53	10 46	8 17
7	Sreda	Robert	voterno			7 54	11 12	9 17
8	Četrtek	Tejlovo	vrejmen	£	4® 3	7 54	11 39	10 18
9	Petek	Felix		-O-	4 3	7 55	_ _	11 18
10	Sobota	Margit	C 5 v. 7 m.		4 3	7 55	0 02	12 19
24. tjeden.		Prilika od nazajzavrnjene večerje. Luk. 16,					16—	24.
11	Nedela	Sv. tr. 2.			4 3	7 56	0 27	1 22
12	Pondelek	Klaudius	Lepše		4 3	7 56	0 53	2 26
13	Tork	Tobiaš	prijetno		4 2	7 57	1 21	3 31
14	Sreda	Vazul	toplo		4 2	7 57	1 53	4 39
15	Četrtek .	Vid	vrejmen	m?	4 2	7 58	2 31	5 45
16	Petek	Justin		M	4 2	7 58	3 17	6 50
17	Sobota	Laura	© 2 v. 37 m.		4 2	7 59	4 02	7 48
25. tjeden.		Prilika od zgiiblene ovce. Luk.				15, 1	— 10.	
18	Nedela	Sv. tr. 3.	Voterno		4 2	7 59	5 15	8 40
19	Pondelek	Gjarfaš	deždžovje	-K	4 2	8 00	6 26	9 24
2U	Tork	Rafael	oblačno	rf	4 2	8 00	8 40	10 03
21	Sreda	Alajoš	nestalno		4 2	8 00	9 56	10 35
22	Četrtek	Paulina	vrejmen		4 2	8 00	10 12	11 07
23	Petek	Zoltan			4 3	8 01	11 25	11 36
24	Sobota	Ivan	3 5 v. 35 m.	*	4 3	8 01	12 39	— •—
26. tjeden.		Jezus vu Petra ladj		ici.	Luk. 5, 1 — 11.			
25	Nedela	Sv. tr. 4.			4 3	8 01	1 50	0 06
26	Pondelek	Janoš, Pavel	Toplo	sh	4 3	8 01	2 58	0 37
27	Tork	Lasi o			4 4	8 01	4 04	1 09
28	Sreda	Vidov dan	voter		4 4	8 01	5 07	1 47
29	Četrtek	Peter i Pav.	vročina	#	4 5	8 01	6 04	2 30
30	Petek	Pavel			4 5	8 01	6 53	3 18
Stoletni Kalendar: 1—2 hladno z vnogim deždžom, 3-10 večkrat bode dežd-žiivalo, 11—17 premenj&vno, 18—24 malo hladnejše z deždžom.
Preoga je den dugi 15 v. 41 m., do 22-ga 17 m. priraste, potom do konca mej-
seca se ze 3 minut skratši.
Leto se začne 22-ga ob 8 vori 40 minutaj.
BaaaaaaaoaaacaaaaaacDaaaaaB
I Juli- Jakobešček |
m a 31 dni sracjaejcaeaeacacaaaaeaejaa^
	1		PpemenJavanlB		Sunce		Mejsec	
	Dnevi	Imenik	vrejmena i mejseca	J	zide	zahaja	zide	zahaja
1	Sobota	Tibold	5 v. 16 m.	C'	4 6	8 01	7 38	4 10
27. tjeden.		Jezus od srda i vozmerjenja guči. Mat. 5,					20—24.	
2	Nedela	Sv. tr. 5.			4 7	8 00	8 15	5 07
3	Pondeiek	Kornel	Vročina		4 7	8 00	8 47	6 06
4	Tork	UIrik	merno	iS.	4 7	8 00	9 17	7 07
5	Sreda	Ciril i Metod	lepo	A	4 8	8 00	9 42	8 07
6	Četrtek	Izaiaš pr.			4 9	8 00	10 07	9 07
7	Petek	Vilibald	vrejmen		4 10	7 59	10 31	10 07
8	Sobota	Eržebet kr.			4 10	7 59	10 55	11 08
28. tjeden.		Ob drugim povouli kriiha		v puščavi		Mark 8, 1-		-9.
9	Nedela	Sv. tr. 6.	C 8 v. 49 m.	V?	4 11	7 58	11 22	12 11
10	Pondeiek	Amalia			4 12	7 58	11 51	1 14
11	Tork	Lili	Vroče		4 13	7 57	--	2 19
12	Sreda	Izabela	sparno	nt	4 14	7 56	0 26	3 25
13	Četrtek	Marjeta	suho	s*	4 15	7 56	1 07	4 29
14	Petek	Bonaventura	vrejmen	14	4 16	7 55	1 56	5 32
15	Sobota	Henrik		M	4 17	7 54	2 55	6 27
29. tjeden.		Čuvajte se od krivi prorokov. Mat. 7, 15—21						
16	Nedela	Sv. tr. 7.	@ 10 v. 03 m.	HE	4 18	7 54	4 02	7 16
17	Pondeiek	Elek		-se	4 18	7 53	5 16	7 58
18	Tork	Frigješ	Premenjavno		4 20	7 52	6 34	8 35
19	Sreda	Emilia	sparno	nt	4 21	7 51	7 52	9 08
20	Četrtek	Ileš	vročina	*	4 22	7 50	9 10	9 39
21	Petek	Daniel	ploha	ly	4 23	7 49	10 26	10 07
22	Sobota	Maria Magd.		sh	4 24	7 48	11 38	10 40
30. tjeden.		Prilika	od nevernoga	šafara. Luk. 16,			1—9.	
23	Nedela	Sv. tr. 8.	3> 12 v. 34 m.	sh	4 26	7 46	12 50	11 13
24	Pondeiek	Kristina		HK.	4 27	7 45	1 57	11 50
25	Tork	jakab	Oblačno	ry	4 27	7 45	3 00	--
26	Sr da	Ana			4 28	7 44	3 58	0 31
27	Četrtek	Olga	dezdz	&	4 30	7 42	4 50	1 16
28	Petek	Ince	voter	&	4 31	7 41	5 36	2 06
29	Sobota	Marta		a	4 33	7 39	6 16	3 02
31. tjeden.		Jezuš objouče varaš. Luk. 19, 41 —					47.	
30	Nedela	Sv. tr. 9.	Lepše		4 34	7 38	6 50	3 59
31	Pondeiek	Loy. sv. Ignac	@ 7 v. 37 m.		4 35	7 37	7 20	4 58
Stoletni Kalendar i 1-ga vroče sunce, 2—9 deždževno ali pa vetrovno, 10—16 premenjdvno, navčkše vroče, 17—23 vnogo deždža, 24-31 vetrovno i deždževno.
EiaaaaaaacaaaaezaaaaaapaaaacoB
J Augustuš - Mesnjek I
H	ma 31 dni	jj
d C3 io	trs crtra e5C3 oaa c^za a g^gZi crara czars s
			Prratnlasimje		Sunce			Mejsec	
									
			vrejmsna i niBjscca		zide		zahaja	zide	|zahaja
1	Tork	V. Peter			4	37	7 36	7 47	5 58
2	Sreda	Lehei	Premenjavno	tk	4	37	7 35	8 12	6 59
3	Četrtek	Hermina	oblačno	■M*	4	39	7 33	8 37	7 59
4	Petek	Doinonkoš	nestalno		4	40	7 32	9 00	8 59
5	Sobota	Osvald	vrejmen		4	41	7 30	9 26	10 00
32. tjeden.		Dva človeka sta vu cerkev šla.				Luk. XVIII. 9—			14.
6	Nedela	Sv. tr. 10.			4	43	7 28	9 54	11 03
7	Pondelek	Kajetan	Toplo	Vf	4	44	7 27	10 25	12 05
8	Tork	Laslo	C 10 v. 18 m.	mt	4	46	7 26	11 02	1 09
9	Sreda	Emod			4	46	7 24	11 45	2 12
10	Četrtek	Lorinc	voter	M	4	47	7 22	— —	3 14
11	Petek	Tfbor	deždž	H	4	49	7 20	0 37	4 11
12	Sobota	Klara		HK	4	50	7 19	1 40	5 03
33. tjeden.		Jezus ozdravi giiihonemoga. Mark VII. 31—37.							
13	Nedela	Sv. tr. 11.	Nestalno	-K	4	53	7 17	2 50	5 49
14	Pondelek	Ožeb m.	premenjavno		4	53	7 15	4 05	6 29
15	Tork	Vel. meša	@ 4 v. 53 m.	rf	4	54	7 14	5 24	7 05
16	Sreda	Abraham		*	4	55	7 12	6 44	7 38
17	Četrtek	Anastaz	ploha	*	4	57	7 11	8 03	8 09
18	Petek	Ilona cas.	voter	sh	4	58	7 09	9 20	8 41
19	Sobota	Lajoš pk.		sh	5	0	7 07	10 33	9 14
34. tjeden.		Od usmiljenoga samaritanuša.				Luk. X. 23—37.			
20	Nedela	Sv. tr. 12.			5	1	7 05	11 45	9 51
21	Pondelek	S. Frančiška	3) 10 v. 21 m.		5	3	7 04	12 51	10 30
22	Tork	Timot m.			5	3	7 02	1 51	11 14
23	Sreda	B. sv. Fiilop	Vročina		5	5	7 00	2 46	11 59
24	Četrtek	Bertalan ap.	stiho		5	6	6 58	3 34	--
25	Petek	Lajoš kr.			5	7	6 56	4 15	0 58
26	Sobota	Ižo		a.	5	9	6 54	4 50	1 53
35. tjeden.		jezuš ozdravi 10 gobavi. Luk. XVII. 11						— 19.	
27	Nedela	Sv. tr. 13.	Voter	&	5	10	6 52	5 23	2 47
28	Pondelek	Agošton	ploha	&	5	11	6 51	5 51	3 51
29	Tork	Ernest	© 11 v. 09 m.		5	12	6 49	6 17	4 51
30	Sreda	Roza	vroče	-JKfc	5	14	6 47	6 47	5 51
31	Četrtek	Raj mu n d	stalno vrejmen		5	15	6 45	7 06	6 58
Stoletni Kalendar t 1—8 premenjavno, 9—15 deždževno, 16-21 čisto sun-čevno, 22—29 vroče sunčevno vrejmen.
Prvoga je den dugi 15 vor 01 min., do konca mejseca se za 1 v. 36 min. skrajša.
Den	ZAMERKANJE	Kofrijemanje		l/odavaoic	
		Din	P	Din	P
					
					f
					■
					
					
					
					
					
					
					
					
				-	
					
					
					
					
					
					
gaaaaaaaacnaaaaaaaaanaaaaa
I September - Mihalsček 8
m a 30 dni	[I
v it—r->t—it- tr r ipt' 1
Dnevi		Imenik	Premen	tivanje		Sunce		Mejsec	
			vrejmena	mejseca	•J	zide	zahdja	zide	zahaja
1	Petek	Egjed	Vroče		**	5 17	6 42	7 32	7 53
2	Sobota	Rebeka	prijetno		H*	5 18	6 40	7 58	8 54
	J6. tjeden.	Nišče nemre	dvoma gospodoma služiti. Mat					6, 24	—33.
3	Nedela	Sv. tr. 14.	Premenjavno		vf	5 19	6 39	8 26	9 57
4	Pondelek	Rozalia	toplo			5 21	6 37	9 02	10 59
3	Tork	Viktor			It*	5 22	6 35	9 43	12 02
6	Sreda	Kralov r. d.	C 9 v.	24 m.	H	5 24	6 32	10 20	1 00
7	Četrtek	Regina			M	5 25	6 30	11 25	1 59
8	Petek	Mala meša	voterno		M	5 27	6 28	— —	2 52
9	Sobota	Klaver sv. Pet.	vrejmen			5.28	6 27	0 36	3 39
37. tjeden.		Od mladenca		v Naimi. Luk. 7			11-	16.	
10	Nedela	Sv. tr. 15.	Oblačno		HK	5 29	6 25	1 40	4 20
11	Pondelek	Protaz i Jac.	nestalno		f#	5 30	6 23	2 55	4 58
12	Tork	Guido				5 32	6 21	4 14	5 32
13	Sreda	Ludovika	@ 12 v.	22 m.		5 33	6 19	5 33	6 02
14	Četrtek	Serenke				5 34	6 17	6 52	6 37
15	Petek	Nikodem	deždžovje		sh	5 36	6 15	8 10	7 11
16	Sobota	Edit	hladno		sh	5 36	6 13	9 25	7 46
38. tjeden.		Jezuš ozdravi vodenoga. Luk.					14, 1-	-11.	
17	Nedela	Sv. tr. 16.	Voterno			5 38	6 11	10 35	8 27
18	Pondelek	Titu s	premenjavno			5 39	6 09	11 40	9 11
19	Tork	Vilhelmina				5 41	6 06	12 38	9 59
20	Sreda	Friderika	O) 11 v. 34 m.			5 42	6 04	1 30	10 52
21	Četrtek	Mate				5 44	6 02	2 14	11 47
22	Petek	Moric	lepše		a	5 45	6 00	2 51	— —
23	Sobota	Tekla	vrejmen			5 46	5 58	3 25	0 39
39. tjeden.		Od najvekše zapouvedi. Mat. 22, 34 —						-46.	
24	Nedela	Sv. tr. 17.	Megleno		A	5 48	5 56	3 54	1 45
25	Pondelek	Kleofaš	jesensko		A	5 49	5 54	4 21	2 43
26	Tork	Cipr. i Just.	lepo			5 51	5 52	4 45	3 44
27	Sreda	Adalbert				5 52	5 49	5 10	4 44
28	Četrtek	Ven cel	@ 3 v.	27 m.		5 54	5 48	5 37	5 45
29	Petek	Mihal				5 54	5 45	6 03	6 47
30	Sobota	Jeromoš	vrejmen		**	5 56	5 44	6 31	7 49
Stoletni Kalendar: »-6 pomali bodedeždžiivalo, 7—13 vnogo deždža, 14—20 mrzleče z naglov plohov, 21—28 premenj&vno.
Frvoga je den dugi 13 v. 25 m., do konca mejseca se za 1 v. 41 m. skržtši.
Jesen se začne 23-ga ob 11 vori 50 minufaj.
Mf-ii-ir f ,»t t it-imnor t »maiaaacaaririt ~raaa
o Oktober - Svestvinšček d
8	ma 31 dni	n

			PremenlSvanje		Sunce		Mejsec	
			vrejmena i mejseca	J	zide (zahajaj zide (zahaja			
40. tjeden.		' Jezus ozdravi mrtvoudnoga. Mat. 9, 1					—8.	
1	Nedela	Sv. tr. 18.		I*	5 57	5 42	7 04	8 53
2	Pondelek	Petra	Prijetno		5 59	5 39	7 43	9 55
3	Tork	Helga	suncno		6 0	5 37	S 26	10 56
4	Sreda	Ass. Franc	voter	M	6 2	5 35	9 19	11 53
5	Četrtek	Aurel	toplo	H	6 3	5 34	10 18	12 46
6	Petek	Bruno	C 6 v. 27 m.	-K	6 4	5 32	11 24	1 33
7	Sobota	Amalia		HK	6 5	5 30	--	2 16
41. tjeden.		Prilika	od kralevske svatbe. Mat. 22,				— 14.	
8	Nedela	Sv. tr. 19.	Premenjavno	rf	6 7	5 28	0 36	2 53
9	Pondelek	Deneš	nestalno		6 9	5 26	1 50	3 28
10	Tork -	Gedeon	megleno	*	6 10	5 24	3 06	4 00
11	Sreda	Brigitta			6 12	5 22	4 24	4 32
12	Četrtek	Mikša	© 9 v. 30 m.	ih	6 12	5 20	5 42	5 05
13	Petek	Kalman		th	6 14	5 18	6 58	5 40
14	Sobota	Helen		Vif	6 16	5 16	8 12	6 19
42. tjeden.		Jezus ozdravi kralevskoga sina. Jan				. 4, 46—53.		
15	Nedela	Sv. tr. 20.			6 17	5 14	9 21	7 01
16	Pondelek	Gal	Mokro		6 19	5 12	10 24	7 50
17	Tork	Hedvig	oblačno		6 20	5 10	11 20	8 42
18	Sreda	Lukač	premenjavno		6 21	5 09	12 08	9 38
19	Četrtek	Alkant. Peter			6 23	5 07	12 50	10 36
20	Petek	Irene	3 4 v. 24 m.		6 24	5 05	1 25	11 34
21	Sobota	Oršolja	megleno	A	6 26	5 03	1 55	--
43. tjeden.		Prilika od nemiluvajoučega slugo. Mat. 18					, 23-	35.
22	Nedela	Sv. tr. 21.		A	6 27	5 01	2 23	0 35
23	Pondelek	Ignac patr.	Nestalno	A	6 29	4 59	2 49	1 34
24	Tork	Rafael nadang.	premenjavno		6 30	4 58	3 14	2 35
25	Sreda	Mor p. pk.	deždž	■•H	6 31	4 56	3 38	3 35
26	Četrtek	Domotor m.	voter		6 33	4 55	4 05	4 37
27	Petek	Sabina m.			6 34	4 53	4 33	5 40
28	Sobota	Simon i Judaš	© 7 v. 42 m.		6 36	4 51	5 06	6 43
44. tjeden.		Ti si	židovski krao? Jan. 18, 33—37.					
29	Nedela	Sv. tr. 22.	Jesensko	9*	6 38	4 50	5 42	7 47
30	Pondelek	R. sv. Alfonz	mokro		6 40	4 48	6 25	8 49
31	Tork	Spom. ref.		M	6 40	4 47	7 15	9 48
Stoletni Kalendar: 1—6 voter i deždž, 7—12 deždž ali pa močen voter, 13—20 mrzlo deždžovje, 21—28 močen voter. Prvoga je den dugi 11 v. 44 m., do konca mejseca se za 1 v. 41 m. skratši.
acaaaacaaaacoaaaaaaaaaaaaas
p November - Andrejšček p
n	ma 30 dni	S

Dnevi		Imenik	Premenjavanje	0)	Sunce			Mejsec	
			vrejmena i mejseca		zide	zahdja		zide	zahžja
1	Sreda	Vse sv. den	Nestalno	H	6 42	4	45	8 12	10 43
2	Četrtek	Mrtveeov den	premenjavno		6 44	4	43	9 16	11 32
3	Petek	Hubert p.	hladno, votr.		6 46	4	41	10 24	12 15
4	Sobota	B. sv. Karolj	C 2 v. 12 m.	mf	6 47	4	40	11 36	12 54
45. tjeden		Od Jairove čeri. Mate IX, 18-					-26.		
5	Nedela	Sv. tr. 23.		«f	6 49	4	38	— —	1 28
6	Pondelek	Lenard	Hladno	*	6 50	4	38	0 50	2 00
7	Tork	Engelb. p.	deždževno	*	6 51	4	36	2 04	2 30
S	Sreda	Gottfried	voterno	*	6 53	4	34	3 19	3 02
9	Četrtek	Tivadar m.	vrejmen	sh	6 54	4	33	4 34	3 35
10	Petek	Avell. Andraš			6 56	4	31	5 48	4 11
11	Sobota	Marton p.	(9) 8 v. 54 m.	Ujr s1*.	6 57	4	30	6 59	4 52
46. tjeden		Kokoj med pšenicov. Mate XIII, 24—						■30.	
12	Nedela	Sv. tr. 24.		me	6 59	4	28	8 05	5 37
13	Pondelek	Sanislo	Nestalno		7 0	4	28	9 06	6 28
14	Tork	Klementina	hladno		7 1	4	27	9 59	7 24
15	Sreda	Lipot	mokro	■sjL	7 3	4	25	10 44	8 22
16	Četrtek	Ottmar	vrejmen	<3.	7 4	4	24	11 22	9 22
17	Petek	Ciid. Gregor		.4	7 6	4	23	11 56	10 22
18	Sobota	Odon		.4	7 8	4	22	12 25	11 22
47. tjeden		Od muštarskoga zrna. Mate XIII,					31-	-35.	
19	Nedela	Sv. tr. 25.	0 v. 21 m.	4	7 9	4	21	12 51	_ _
20	Pondelek	Jolanka		-fier-	7 10	4	20	1 16	0 22
21	Tork	Oliver	Megla		7 11	4	19	1 41	1 23
22	Sreda	Cecilija	mrzlo		7 13	4	18	2 06	2 23
23	Četrtek	Kelemen	padavina		7 15	4	17	2 33	3 26
24	Petek	Ema			7 16	4	16	3 04	4 29
25	Sobota	Katalin			7 18	4	16	3 39	5 32
48. tjeden		Od grozote razdejanja. Mate XXIV, 15						—35.	
26	Nedela	Sv. tr. 26.	® 10 v. 54 m.	**	7 19	4	15	4 20	6 37
27	Pondelek	Virgil	Premenjavno	ff	7 21	4	15	5 08	7 39
28	Tork	Štefan ia	nestalno	M	7 21	4	14	6 04	8 37
29	Sreda	Saturnin m.	jasno	HK	7 23	4	13	7 07	9 30
30	Četrtek	Andraš ap.	voter	-K	7 24	4	13	8 15	10 16
Stoletni Kalendar i 1—4 milejše vrejmen, 5—11 mrzeo deždž z sneženjom, 12—19 trdi mraz, 20—26 stalno mrzlo.
Prvoga je den^dtigi 10 vor 3 min.; do konca mejseca se 1 v. 17 m. skrajša.
aociaaaaciaaocicifiiraociociooniPDCina
o December - Prosinec |
P	ma 31 dni	M
laaoaaaaaaaaaaaaaaaaoaoooos
			Premenjaaanje		Sunca		Mejseca	
	Dnevi		vPBjmsna l mejseca		zide	zahaja	zide	zahaja
1	Petek	Drž. svetek	Mrzlo	-K	7 26	4 12	9 27	10 56
2	Sobota	Bibiana m.		«f	7 27	4 11	10 39	11 32
49. tjeden.		Od slednje sodbe. Luk. XXI, 25—33.						
3	Nedela	Advent 1.	C 9 v. 40 m.		7 28	4 11	11 52	12 03
4	Pondelek	Borbala m.		*	7 29	4 10	--	12 34
5	Tork	Sabas op.	Oblačno	*	7 31	4 10	1 05	1 04
6	Sreda	Mikloš pk.	voterno	rt	7 32	4 09	2 18	1 35
7	Četrtek	Ambruš pk.	mrzlq	rt	7 33	4 09	3 30	2 08
8	Petek	Mar. popr.	vrejmen		7 34	4 09	4 41	2 46
9	Sobota	Natalia			7 35	4 09	5 49	3 27
50. tjeden.		Ivan	Krstiteo vu vozi. Mate XI, 2—10.					
10	Nedela	Advent 2.	@ 10 v. 45 m.		7 36	4 09	6 54	4 17
11	Pondelek	Damaz p. m.			7 36	4 09	7 48	5 10
12	Tork	Gabriela	Deždž		7 37	4 09	8 38	6 07
13	Sreda	Luca	snejg		7 38	4 09	9 19	7 07
14	Četrtek	Silardka	premenjavno	&	7 39	4 09	9 56	8 07
15	Petek	Johana	vrejmen	.4	7 40	4 10	0 26	9 09
16	Sobota	Albina		A	7 41	4 10	10 51	10 09
51. tjeden.		Ivan da svedočbo od Kristusa. Janoš 1,					19—28.	
17	Nedela	Advent 3.		-O.	7 42	4 10	11 19	11 09
18	Pondelek	Gracian	3 10 v. 04 m.		7 43	4 10	11 44	--:
19	Tork	Pelagia		•Pi-	7 43	4 10	12 09	0 09
20	Sreda	Teofil	Premenjavno		7 44	4 11	12 34	1 11
21	Četrtek	Tarnaš	mrzlo		7 44	4 11	1 02	2 12
22	Petek	Zeno	zimsko		7 45	4 11	1 35	3 25
23	Sobota	Viktoria	nestalno	t*	7 45	4 12	2 12	4 18
52. tjeden.		Glas kričečega vu piistini. Luk. III. 1					—6.	
24	Nedela	Advent 4.			7 46	4 13	2 56	5 22
25	Pondelek	Božič	Snejg	M	7 46	4 13	3 49	6 24
26	Tork	Štefan mtr.	® 12 v. 28 m.		7 47	4 14	4 57	7 19
27	Sreda	Janoš apoš.	mokro		7 47	4 15	5 59	8 10
28	Četrtek	Drov. dece d.	premenjavno	«48	7 47	4 16	7 11	8 54
29	Petek	Tarnaš pk. m.	mraz		7 47	4 17	8 26	9 33
30	Sobota	David			7 48	4 17	9 41	10 07
53. tjeden.		Prorokiivanje Simeona. Luk. XII. 35-					-40.	
31	Nedela	Silvester	H		7 48	4 18 |l0 56|l0 38		
Stoletni Kalendar: 1—3 deždž ali snejg, 4—10 suhi mraz, 11—18 mraz,
19—26 sneženi deždž. Prvoga je den dugi 8 v. 46 m., do 22-ga se skratšl za 20 m., potom do konca mejseca za 4 minute prirastč. — Zima se začne 22-ga ob 7 vori 6 minut.
Den	ZAMERKANJE	Nctrijemanje		Vodaaanle	
		Din	p	Din	P
					
					
					
					
					
	•				
					
					
					
					
•					
					
					
					
					
					
					
					
Potrejbna znanja na 1939-to leto
To 1939 leto
je navadno leto, to je ka ma 365 dnevov ali 52 tjedna i 1 den. Začne i
dokonča se z nedelov.
Pravoslavno leto se začne januara 14-ga 1939. leta i se dokonča 1940. januara 13.
Mohamedansko leto, štero je 1357 i se začnolo 1938 marca 3-ga prestopno leto z 355 dnevi se dokonča februara 21-ga 1938. Februara 3-ga 1939 leta se pa začne novo leto 1358, štero je navadno leto z 354 dnevi.
Židovsko leto 5699 se je začnolo septembra 26-ga 1938 je navadno leto z 353 dnevi i se dokonča septembra 13-ga. 1939. Na to se začne novo leto 5700 septembra 14-ga 1939, štero je navadno leto z 353 dnevi.
1. Začetek leta 1939:
Občno i državno leto se začne 1. januara; cerkevno leto pa z A. adventskov nedelov.
2. Lejtni čas :
Sprotoletje se začne marca 21-ga ob 1 vori 29 min. Noč i den sta toga
časa ednako dugiva. Leto se začne junija 22-ga ob 8 vori 40 min. Prinas je toga časa naj-dugši den.
Jesen se začne septembra 23-ga ob 11 vori 50 min. Noč i den sta zdaj pa ednako dugiva.
Zima se začne decembra 22-ga ob 7 vori 6 min. Prinas je toga časa najkračiši den.
3.	Prestopni svetki:
Septuagesima febr. 5, Pepelnica marca 22, Velki petek aprila 7, Vuzem aprila 9, Krist. v nebo zastoplenje maja 18, Risalska nedela maja 28, Sv. Trojstva nedela jun. 4, Tejlovo jun. 8, I. adventska nedela dec. 3.
4.	Fašenski tekaj :
Fašensko vrejmen se začne na Trej kralovo, to je januara 7-ga i trpelo bode do februara 21-ga, vsevkiip 46 dni.
5.	Kvaterni posti:
1.	kvatre sprotolešnje ali postne: 1, 3, 4 marca.
2.	kvatre risalske ali letne: 31. maja, 2. i 3. junija.
3.	kvatre jesenske: 20, 22; 23 septembra.
4.	kvatre zimske ali adventske: 20, 22, 23 decembra.
6. Preminjavanje meseca se znamenuje:
® mlad, ^ mladanič, ® pun, C steuič.
7. Sunce s svojimi planetarni:
Na sredi svoji planet je naše sunce.
Prednje planete so: Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 88 dni. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. Zemla: 20 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 365 dni. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planejt do 1925 leta; ali zvejzdzbrodjavci ji ešče vsako leto najdejo več na tistom tali pod nebov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 naši let trpf edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpf. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevi, leto na njem zato tak dugo trpf. Uranus : 3961/2 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z vekšimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec.
8. Narodni svetki :
28. junija: Vidon dan;
6. septembra: Rojstni den Njegovega veličanstva krala Petra II.; 1. decembra: Ousvetek narodnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
9. Planet znamejnje :
Sproletje :
Koš	Bik	Dvojčki ff
Leto :
Rak Oroslan Devojka
Jesen :
Vaga fr, Roglač H&, Strela # Zima :
Bak jjJ, Deždžev. &, Ribe sg;
10. Potemnenje sunca i meseca v 1939-tom leti:
V 1939-tom leti bode 2 sunca i 2 meseca potemnenje, od šteri se
prinas nieden nede vido.
POŠTNA TARIFA:
Za navadna pisma. Za pisma do teže 20 gr. po vsej državi pristojbina 1-50 D; za 20—50 gr. 2 D; za 50—250 gr. 3-50 D; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvonske države do teže 20 gr. 4 D ; za vsaki nadalni 20 gr. pa 2 Din. več.
Dopisnice (karte). Znamka 1 D; dopisnica z odgovorom znamka 2 D ; — vu zvonske države dopisnica 2 Din.
Tiskovine. Poštnina za vsaki 50 gr. je 25 par. — Vu zvonske države 50 par. (Teža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.)
Vzorci bl£ga. Pristojbina za težo do 100 gr. je 50 par. Za zvonstva 1 D.
Priporočeno. Za »priporočeno" je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvonstvo 4 Din.
Ekspresne pošiljatve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvonske države 6 Din.
Za vrednostna pfsma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din.
Poštne nakaznice (Utalvanj). Pristojbina do 50 Din 1-50 Din ; do 100 Din 2 Din ; do 250 Din 3 Din ; do 500 Din 4 Din ; do 750 Din 5 Din ; do 1.000 Din 6 Din ; do 1.500 Din 7 Din ; do 2.000 Din 8 Din ; do 2.500 Din 9 Din ; do 3.000 Din 950 Din ; do 3.500 Din 10 Din ; do 4.000 Din 10 50 Din ; do 4.500 Din 11 Din ; do 5.000 Din 11-50 Din. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakaznici. — V inozemstvo do 100 Din 3 Din ; za vsaki nadaljni 100 Din 50 par i 1% až'«-
Položnice (ček). Pristojbina do 100 Din 0-50 Din; do 250 Din 075 Din; do 500 Din 1 Din; do 1.000 Din 1.50 Din; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 250 Din; do 10.000 Din 3 Din; do 25.000 Din 4 Din ; do 50.000 Din 5 Din, nad 50.000 6 Din i za vsaki nadalni 100.000 Din i za sleherni menši zaklučni znesek po 1 Din. Za vozno poštne pošiljdtve (zavoje-vreče, pakete) se plača do 1 kg 3 Din, do 5 kg [v daljavi 100 kilometrov] 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsaka reč 70 par; na Vogrsko 2-32 Din, v Austrijo 2-61 Din,
v Francijo 3-91 Din, v Nemčijo 4.06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din.
Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije.
Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beograd! 6. septembra 1923. — Proglašen za krald 9 oktobra 1934, zavolo smrti Vitčznoga brala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934. v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič.
Njeno Veličanstvo Krallca Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomislav, rojen 19. janudra 1928. t Beogradi.
Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi.
Rodovnica dinastij« Karadjordjavičev.
Peter, spadno v boji z T5rkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen * noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi.
Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej ObradoviČ. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vfiosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrdni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo d« smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju.
Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogrddi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knčza Nikola L, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. m drča 1890 ravnotam.
Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velftiot knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-Tikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi.
Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, se odpovedao stolonaslednlštva 27. marca 1909.
Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustžri je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3. kak krdl SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu.
Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča.
Arsen, rojen 4. aprila 1859 v TemeSvlri, poročen z Auroro, knezinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi.
Glasi i odgovor reditelstva.
Prosimo naše čtejoče, šteri majo veselje do pisanja, da naj v zimi, gda itak drugoga dela nemajo naj napišejo kakše pripovesti, smehšnice, vganke itd., nika nedene či je ravnok ne tak v tekočem gladkom stiluši napisano, to že prepišemo, popravimo i je pod njihovim imenom naštampa-ti damo.
Vsem tistim, šteri svoje notriposlano nenajdejo v letošnjem kalendari, njim damo naznanje, da po priliki štero drugo leto pride.
Nadale, či bi što kakše pitanje meo, uredništvo Dober Pajdaš kalen-dariuma na razpolago stoji i z veseljem da na vse informacije.
Vsem čtejočim Dober Pajdaš kalendariuma želej reditelstvo blajženo i srečno novo leto.
Domajnha Miroslav, IH. Sobota
Aleksandrova c. 23. Zraven lekarne dr. Botcs.
SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU
Prodajam:
Nagrobne vence (umetne)	od	Din	60 —
Mrtvaške rakve, mehki les	od	Din	160 —
„ „ trdi les	od	Din	500-—-
„ ,, kovinaste	od	Din	1500 —
Mrtvaške prte (šlare) navadne in svilene	od	Din	40—.
Traki za vence v vseh barvah z napisom	od	Din	20—
In vse druge mrtvaške potrebščine !
izposojam:
Mrtvaški voz in mrtvaški oder (ravatal).
Vse na razpolago po dnevi in ponoči vsako uro.
Preden kupite oglejte si brezobvezno mojo zalogo !
Prikldnjanje.
Lansko leto sem Vam v -prorokuvanji povedo, Da osemtreseto, de velko skušnjavo melo, Različni nžrodje do se po svejti burkali, Svajtivali do se med sebov i se bunkali, Kak to vidimo vsepovsčdi na svejti je tak, Liidje živijo brez zadovolstva samo kak tak. Je žč to, mir zadovolstvo, je več ne poznano, Med ndrodom, kak je viditi, Vam je dobro znano, Dosta lepše bi Vam bilo, či se poštujete, Živčte v prijatelstvi i se ne svajfijete, Z Dober Pajdžša pa se ne spozabite, Ar ka koli vu njem šččte znati, to vse mate.
Zima.
Zima je zima i v njej prijetnost nišče nema, V zimi zmrzne ne samo voda nego ešče zemla, Letošnja zima de pokazala svoje znanje, Dostakrat de trosila svoje bejlo imanje, Mraz de preči velki i tak de drgetalo vse, Z£to z drvami, s toplov oblekov poskrbite se, Da nej zmrzavali i si beteg nakopali, Poslflhšte, da te moje prorokiivanje znali Ceniti i vu njem vfipanje znali držati i se ravnati.
Sprotoletie.
Po zmrznjenoj mrzloj zimi pride sprotoletje, Prijčtno s toplimi dnčvi, vsem na veselje, Šteri do letos preči velki na dnevnom rčdi, Vrejmen de bole mokro, dr deždža bode dosta> V dolinaj te meli teškočo, dr de mokrota, Ali na njčno siihočo zdto ne čdkajte, Neo zemlo li kak te mogli obdelajte.
Leto.
Kak zdaj planeta kaže, to leto de obilno, Mogoče ešče bogše, kak je pa lansko bilo, Zdto pa z vesčljem i rčdno delajte, Či so za delo dnčvi, manjariti ne dajte, Vremen de mtihasto, sfiša, mokrota, vihčri Do Vas tiidi obiskali vu ništerni dnevi, Ali hvdla vsemogočnomi, letošnje leto, De vsčm zadovolnostjov Boži blagoslov melo.
Jesčn.
Začčtka de jesensko vrejmen lejpo, vugodno, Delo de se lehko opravilo zadovolno, Sejatev i sejanje de se oprdvlalo dobro, Kak se kdže ndjbogše de ravno Mihalovo, To rano sejanje pa nesmi biti pregosto, Ar ovo raste i pod snejgom je nej dobro, Premeni se vrejmen, poslabša i de blato, Ali Vas to v deli zato nede gor držalo.
Slob6d.
Želem Vam vsem, slovenski narod, srečo, jaz dale idem Brodit, da bom Vam več znao povedati, gda pridem V živlenjskoj usodi bodite vsi zadovolni, Vsem v tem, kak ste, pa kak Vžs Boža roka vodi.
Silvestrovo.
Na Silvestrovo večer je stano pred ednim velkim hotelom i je gledao kak prihajajo gostje i eden za ovim vesnejo za dverami. Celi hotel v edrioj svetlobi plava. Na zaprejte dveri i okna se pomali čiije muzika.
Eden čas brez brige gleda mlade i stare, ki se smehlajom na vustaj paščijo proti hoteli. Ravno je mislo oditi, gda začiije ednoga autoja močno troblenje i v tistom megnjeni eden strašen krič njemi vujde z vust
Kak k sebi pride, pogledne okolik sebe, vidi, da edna lejpa dama se obrača okolik njega, da bi njemi na pomoč bila.
Eliz ! — začiije z druge strani — Verte mi, da sem ne jaz kriv, tak mislim, da de najbogše či te Vi šli notri v hotel, jaz pa odpelam tega nesrečneža v bolnico.
Hvala Vam, Rudolf, dobro je, bogala mo Vas, i prosim Vas či bi se dobro pobrigali za njega. Znate zakoj!
Mladi, visiki gospod se nagne obri njega, naraji ga primle i ga dene v auto, šteroga napisti i se pelata proti bolnici.
Med potjov samo ednok skriči te betežnik s hripavim glasom: »Prosim Vas stanite!"
Te mladenec stavi auto i čuduvajoč gleda na toga ponesrečenoga ?
—	Jeii mladi gospod, prosim Vas, povejte mi, ka je ime tistoj dami, štera se z Vami pelala ?
—- Prijateo, jaz mislim, da je dosta bole važno Vam doktorsko pomoč dati, kak pa od toga si zgučavati, što i ka je tista dama.
—	Ne, ne! Prosim Vas ! Ne, zahtevlem od Vas povejte mi što je ? Mogoče Vaša žena ... ali sestra ...
Ne razmim Vas! I čudno se mi vidi, ali naj bo. To je Sz—i profe-sora hči z X varaša, ki je v ednoj železničnoj nesreči zgubila očo i brata. Zdaj pa zato je prišla, se ar misli svojega brata gorik najdti. Ali pustimo to, Vi zdaj pomoč niicate.
Prosim Vas, ja . . . dobro de . . . strašno mi muvi zdaj v glavi.
Auto znova začne idti. Pred špitalskimi vratmi stane. Ponesrečenca notri odnesejo v bolnico. Tam ga doktor pogledne. Vertar pa med tem že preči zniicani gvant vleče doli z njega. Sega v žepke, da naj vospobere ka notri jeste i prek da v kancelaji. V ednoj žepki eden robček, eden žepni nož z monogramom, v driigoj par filejrov. Vertar si etak zmuvi proti dok-tori: No te tudi najbrž ne kupo te dragi nož z tem zlatim monogramom!
Doktor i te mladi gospod se ta obrneta i gledata te nož. Kak te mladi gospod ga vu roke vzeme, preveč nemiroven i blejdi postane.
—	Gospon doktor, prosim Vas, lehko bi gučo jaz s tem človekom ? Živlensko pitanje je to !
—	Zdaj nemrete, pravi doktor. Liki tak za edno voro. Te že k sebi pride. Nonč je ne tak preveč ponesrečen, kak bole živčno vmorjeni.
Hvala ! Zdaj pa vertar, dajte poglednite kaput tudi, ka je notri — se obrne k vertari.
Vertar začne na kaputi žebke voobračati, z edne vzeme vo edno listnico, štero njemi te gospod z roke popadne i z trpetajočimi rokami začne iskati v njej. Ednok samo vopotegne eden zmuždženi kejp. Kejp od Elize.
— Najšo sem ga ! Tu je ! Hvala Bogi! — skriči gorik.
Potem se obrne k doktori, šteromi sto rajnški potisne v roko, proseč ga, naj vse da tomi človeki, ka de proso — s tem kak nori beži proti dveram vo na cesto, ešče i krščak je tam nihao.
Z autojom je tak leto po cesti, ka čuda, da je ešče edno tri ne povozo. Pred hotelom stane. Tu si zdaj začne premišlavati, ka naj dela, kak naj da to naznanje?
Gda malo meren grata, ide notri v hotel. Tam esi pa ta hodi, gleda, išče gde je Eliz ? Naednok jo samo v pamet vzeme v ednom koti, gde tužno sedi i gleda v nikoj.
K njej stopi. Hvala Bogi, ka ste nazaj prišli Rudolf, že sem nej znala ka je z Vami. Kak pa je kaj ponesrečeni? Velke poškodbe ma ?
Ne, hvala Bogi ne ! Samo živčno je vmorjeni. Liki zato Vas prosi, či bi ga zdaj včasik gori poiskali, ar nekaj važnoga Vam ma povedati.
Meni ? Te me pa pozna ? Vejm sem jaz zdaj obprvim v tom varaši!
Ja, meni je samo telko pravo, ka pozna Vašega brata Felixa.
Rejsan ? Zna kaj od mojega brata ?
No, hodte, ka čakate ? Za vsako minuto je škoda.
S tem, kak da bi jo štoj tiro, je bežala vo v auto.
V špitali pita doktora jeli bi lehko gučala s tistim betežnikom, koga so dnes pripelali notri. Na dovolenje se napoti z Rudolfom proti sobi.
Betežnik je merno ležo. Ali ne je spao. K njemi stopi i ga gleda. Oči betežnika so se njej poznane vidle. Srce nje je strašno bilo.
Eliz! Me ne poznaš ! Sestra ! Draga moja sestra! — se oglasi betežnik s kuzami v oči.
Brat! Moj dragi brat, sem znala, ka te najdem. Hvala Vsemogočnomi! Ali zakoj si se nej oglaso ? Kelko sem se žalostila.
Nevem, nikaj nevem! Samo telko, ka mi je prvle preveč brnelo vsig-dar v glavi i sem nej znao, ka mi je ime. Te da me auto kraj tiičo od sebe, samo te se mi je začnola čistiti pamet.
Ka pa jaz — se oglasi Rudolf — z mene sta se spozabila ? Vendar zdaj več nete pravli „Ne", ar sem Vam brata gori najšao ?
Navoke, navoke mo Vaša Rudolf!
I gda je z Silvestrovoga v Novo leto šo vorin cajgar, so trije blaj-ženo si zgučavali od novoga, lepšega živlenja v ednoj maloj sobici v špitali.
Ka naj bo z deteta?
Od te misli grata sera glava sta-rišov, ar ne je mala odovgornost ka naj damo vovčiti svojo deco.
Vsaki stariš dobro šče svojemi deteti, blajženoga človeka šče z njčga napraviti i či njemi pokvari njegovo živlenje, je navadno edno male falinge izhajanje.
Posebno tisti starišov želenje je svoje dete dati včiti, ki žmetno te-lovno delo opravlajo. Brasklavi rok
delavec, z svojega deteta, finoga gospoda šče napraviti, misleč si, ka naj njemi bogše ide, kak oči.
Žela vsakoga človeka je, da naj tisto, ka je on ne mogo dosegnoti, skoz svojega deteta dosegne.
Či so že meni v čelom mojem žitki zapovedavali, vej de moje dete zapovedavalo drugim — takše i spodobne želenja nosi starišov srce, i ta poželenja dostakrat na mesto blajžensta vu močvirje pela.
Dosta liidi samo zvunost gleda i samo to, ka uradniki i odvetniki ne trbej s kalapačom, motikov i lo-patov si služiti kriih, liki na to si ne misli, ka so te službe dnesden že samo „cifrasto siromaštvo", i to ravno tisti ne vidijo, ki od niska gledajo ta gori.
Ka kakše alduvanje je siromak človeka, svoje dejte pripelati do mature, od toga ni ne trbe gučati, ar vsaki stariš zna, ki šolariva svoje dete, kelko to košta či je dete dober vučenik, ka pa či na včenje prisiljavati ga trbe.
Žalostno je, ali jestejo starišje, ki neščejo pripoznati, da njuvo dete nema se vole, ali nemre se včiti, i vsekak prisilijo svoje dete, da se vdiljek spakla razredov, njuvo celo familiarno živlenje pa je nej drugo kak bojna.
Stalno se starišje svajiijejo med sebom : — Ti si kriv, ka se dete ne vči — pravi eden ovomi, ali na tisto si ne zmislijo, ka je logično, da bi ga dali v kakšo meštrijo.
Ešče vsigdar stoji med nami to, ka samo šolani človek je lehko gospod, i ne vidijo nesrečni starišje od svojega nosa dale, ka bi za-glednoli v mešterskom, tehničnom poli nedopovedane mogočnosti.
To tudi neščejo naznanje vzeti, ka z kelko ednostavni meštrov je postanolo fabrikant, ešče i milioner, posebno v zviinski orsagaj, pa jezero peld jeste zamerkano v kroni-kaj i novine tudi se nagosti bavijo s takšimi slučaji.
Neščejo od toga znati, ka kak velka neodvisnost je kaj takšega znati, ka vsaki človik niica, na kelko odpreto stoji svet takšemi člove-ki, što kak že majo navado praviti: ešče i na ledi bo živo.
Gvant, obiiteo, krščak jelibar vsaki človik niica ? Niicajo se ma-šini za obdelavanje, niica se želez-
nica, tramvaj, auto, aeroplan, ino električnost v dosti formi, radio, telefon, mikrofon, kino, vse vse na jezer prilik dajo za inteligentno delo, zviin toga dajo zmožnost, da se nadarjenost lehko pride do pravice.
Ka z ednostavnoga tehnikuša je grato svetovno znani iznajditel, to vsaki zna, nonč ne trbe pokazati na velkoga Edisona, vejm zviin njega jezero i jezero menši zvejd sveti na nebi iznajditelov.
Ali nej nam trbe ravno tak daleč idti, ostanimo samo na zemli, na realnom tali i tu poglednimo okoli,
Lehko vidimo, ka eden mešter med kak malimi okolnosti lehko postane svoj gospodar, či samo v ednostavnom veštati, i donok na-kelko lehko naprej ide svojim delom i z nadarjenostjov tudi tu.
Či eden šujster bokšo i lepšo obiiteo dela, kak ov, ali eden sabol ali švelja se odlikuje od ovi, občinstvo ga nasiple z delom, osnavla se, ime i peneze si spravi.
Privatnoga uradnika napreidenje od protekcije visi, i zobston je marlivost, delavnost, samo po takzvanoj „so-marskoj lestvici". se lejko čujska gori. I kak žmetno je v delo pridti. Na jezere privatni uradnikov drče za delom i liciterajo doli plače en-driigomi, tak povedano se skorom pojejo, ar na mesto ednoga odpiišče-noga uradnika se ji jezero glasi za menšo plačo.
Zato je naj nišče nej nevoščeni na „gospod uradnika,, ali gospo-dičine stan, lehko vorjete, nej se je vredno vdiljek mantrati po šolaj do mature samo za to, ka bi to nevol-nost dosegnoli.
Mnogo je zmožnosti na novi dnešnji tehnični potaj, ne se trbe držati stari indašnji navad, samo telko starišam : dobro naj pogled-nejo okolik prvle, kak bi svoje dejte poslali proti skrivnomi živlenji.
Znižane cene samo v trgovini
BIČ ŠTEFiM-o v M. Soboti
Trgovina z železnino, orodjem, poljed. stroji, barvami. Zaloga smodnika.
Kde se dobi Kmetijsko orodje, barve, firnis, vsefele laki, kiihinska posoda emajlerana in iz aluminiuma, za mašinistre najbogši ma-šinski in cilinderski oli v najvekši količini.
Garantirane najbolše TURŠKE, ŠVEDSKE in MURA kose in pravi TIROLSKI kamli.
biciklini, šteri so najbolši se samo v to j trgovini dobijo'
Kr. PRODAJA SMODNIKA
VSE VRSTE PATRONI IN ŠPRIJ. TUDI RUDARSKI SMODNIK (PRAj) ZAjRAZ-STRLIVO.
Šteri lovec šče dobro trufiti, More p raj, šprij i patrone pri HEKLIČI kupiti.
Kak je vr&g siromaki pomžgao.
Živo je siromak, šteri je meo dvanajstero dece i samo telko zemle, ka je na njej kuča stala. Ta siro-maška familija je živela od toga, ka je oča zaslužo. Zato je dosta strada trpela. Za volo toga je oča vsigdar preveč žalosten bio, ar so se njemi deca smilila. Kak ide ed-nok vu tabor, se zača bridko sku-ziti. Naednok zagledne pred sebov človeka, šteri je preveč strašno vo-vido. Mesto nohetov je meo močne i čarne škramble, s šterimi bi lehko hrastovje trejbo i vu rdeči gvant je bio oblečeni. Te siromak ga je včasi spozno za vraga. Vrag ga opita, ka njemi je, ka se tak turobno joče. Siromak njemi razloži svojo nevolo. Potom ga vrag pita, ka njemi da, či ga on pomore z toga siromaštva. Siromak se spomeni te griiške, štera je ravno zdaj puna lejpi i zreli griišek. Zglijata se, kda vrag pride po griiške, more prinesti žakeo penez. Vrag njemi istina privleče te žakeo i včasi idejo brat griiške. Siromak i žena sta tudi pomagala vragi. Hitro so bili gotovi, samo na vrijki so ostanole ešče te najlepše, za šterimi je vrag preveč velke skomine meo. Telko se je mantrao, da ga je doli prigno. Siromak i vrag sta ga držala, žena toga siromaka pa je trgala. Ali žena migne ednok moži i tomi je ne trbelo dvakrat praviti, spusto je drevo. Vrijek je vraga prek griiške liičo. Na driigom kraji je bila mlaka i ravno vu njo je spadno. Ar je ne bila globoka, se je hitro sko-bacao z vode, drugo njemi je ne bilo, kak da je moker bio, Takši čemer ga je popadno, ka je vse penavi grato. V tej čemeraj je zgrabo siromaka i ga odneso na svoj dom.
Vragica, štera je že žmetno čakala na te gruške, zagledne, ka vrag cotavi i moker, nese' človeka i ne gruške. K tomi je ešče skoro bila raj, ar de zdaj mela hlapca. Žena toga siromaka se je ne dosta ža-lostila, ar je znala, ka je njeni mož pameten i vujde vragi. Za tiste pe-neze, štere je vrag prineso, je dala zozidati močne hrame i ešče grunt je kupila. Te siromak pa, gda je je že tri leta bio vu robstvi, se je ne več troštao, ka bi vido svojo ženo i deco.
Edno jiiti'0 breči vragica, ka nema drv, naj njej prineseta. Vrag je včasi vzeo sekiro i vože, štere je dao siromaki. Premišlavao si je, kak de neso drva, či zdaj komaj nese to vože. Kak ideta kre edne velike vode, se vragi poškali i spadne v vodo. Ne je mogo vo. Siromaki je vsefele obečavao, či ga vopomore. Te siromak je dugo ne ščeo nika čuti, ali gda njemi je obečao žakeo penez i ka ga domo pusti, njemi je vože liičo i vo ga potegno. Vrag včasi ide po žakeo penez. Kak siromak domo pride r vidi lepe hrame, se trnok razveseli. ' ešče več grunta je pokupo.
To je bilo pred dvejsto letmi v Panovci, ka je te siromak najvekši bogateč grato i čudno, ravno vu toj vesi si je vrag nogo stro. Te siromak pa ešče mogoče dnesden žive i srečno vortiva, či je ne. vmro.
Pošlo : Veren Kalman Bodonci.
(M brezi Bože moči nihal nemre spraviti. 1
Živo je ednok eden starec, šteri je ednoga lejpoga dneva hodo po svoji goricaj i gledo, kak se grozdje lepo zorilo. Raduvao se je že naprej lejpomi povi, šteri njemi na-punijo lagve.
Kak tak sem pa ta hodi, zavara ka z babjega kota, z bliskovitov naglicov se bližajo strašno čarni oblačke. Naednok se samo zatemni i vleje se velika ploha, potom pa debela gosta toča.
Starci se je pomililo lepo grozdje, ar je vido, ka se vse vniči, zato je vzeo svoj plašč i ga okolik ednoga trsa zagrne, da malo donok naj obvarje.
Tak se je tudi zgodilo, vse je prejšlo, samo tisti eden grm grozdja je ostalo, štero je starec z svojim plaščom pokrio. Ali zato se ne zahvalo Bogi, da njemi malo Ii obarvao. Nego si med zobmi muvi: Gospodne, nikaj si mi ne njao, samo te eden trst grozdja mi je ostalo i toga sem jaz obarvo od toče. To doli pobere, napravi eden vrč vina i prizove svojega botra erkoči:
Boter, zato sem Vas pozvo, da si spijeva eden vrč vina, istina, ka
sem to tiidi jaz obarvo, ar inači ne bi bilo ni kaple vina.
Boter si sčoja glavo i etak pravi: Ne grejšte proti Bogi, ar či bi Vam Bog nej dao na miseo, ka tisti trs naj zagrnete s plaščom, nonč to°ne bi meli. I ešče zdaj tiidi je v boži rokaj, či ravno ga že v peovnici mate, ar ste ga ešče ne spili.
Te starec pa pravi: Prvle bi mi Bog nej njao niti zrna grozdja, či ne bi sam zato gledao, ne pa zdaj t£i doma, gda že mam vino, zdaj je že v moji rokaj. Ide v peovnico, vzeme vrč vina i ga v hišo prinese, ali kak ga nasto šče djati, vrči dno vospadne, vino se pa ta razlije. Starci v rokaj luknjasti vrč ostane.
Zda pa njemi boter pravi, da njemi je dobro pravo, ka se tečas nema troštati, dokeč ne spije, ar či glih sam od sebe dela, donok zato vse Bog ravna.
Starec je več nika ne pravo. Sram ga je bilo. I po tom je bole vorvao, či njemi je štoj kaj pravo od božega ravnanja.
Pošlo: Sebjanič Karol Šiilinci 35.
Kmet.
Gdekolik kmet na zemli prebiva, Gnesden vsdki na svejti žmetno vživa. Ali kmet, šteri je steber vse meštrije, On s svojim delom vsakomi žalost skrije Kak kmeta delo najbokša meštrija, Ali kak dnesdčn tiidi slaba odaja
To je kmeta najbole vekša nevola, Obrtnika i delavca tiidi nej dobrota. Kmet slabo oda kak, svoj pridelek, Obrtnik žmetno zasluži zaslužek Pride vrejmen za kmeta dobrota, Za obrtnika, za delavca nede sirota.
Zima je nevola kmeta kak vidimo, Sprotolejtje, leto, jesen pa li delo. Čl tej v trej, nepride kmet za sebe, Nemre žitek dati, kak za druge, Tak v preminočem se to li godilo, Da smo nonč nej pridelali za držicol
Kmeta dobrota je li dobra vretina, Či kak nagaja za kmeta li letina, Kak vu etom leti naj nede sušava. Boga prosimo naj zredoma d k deždž, Naj več nede nigdar taksa nevola, Kak je zdaj vu tom preminočem bila.
Dervarič Franc, Zenkovci.
Vinopivec Vince.
Bojte pozdravleni, pozdravlam vas, dragi prijatel Vinopivec Vince, me je pozdravo eden poznani gostilničar, kak sem prišeo v njegovo gostilno.
Jaz Vinopivec Vince sem včasi razino zakoj se ide ! Zakaj me po-zdravla te krčmar ? I da bi vi tudi znali, vam na tihoma zašušnjam, zato ar sem njem i zadnjič, kak sem tli pri njem bio, dužen osto i s tov svojov prijaznosjov me šče opomi-nati na te mali dug, hiaba, krčmar-je so že taksi, prefrigani „huncvot-je", oni se razmijo, kak se lehko zterja z elegancijov i s prijatelskov privlačnostjov, brez razžaljenja svoji gostov.
Tak je!
Ali te fart se primeni zopstom zdaj, da ni ednega fityinga nemam v žepki, zdaj lahko pride sam . . . pa tiidi nede meo sreče . . .
V tom preminočem leti se je tel-ko zgodilo novoga v mojem potovanji, da vse to niti Vam nemrem razložiti.
Poleti sem šou iz Sobote proti Goričkomi i pojdoč sem notri stopo na eden špricer pri ednom krč-mari. Tu je več nikši pivcov bilo i eden pravi tomi krčmari.
Gospod svetnik! • Koga vra . . . svetnik — svetnik . . , je to mogoče z krčmara svetnik postanoti ? Ešče z luteranskega, luteranje nemajo nikše svetnike pa itak . . . ! ka je napravo krčmar, ka je on svetnik pošto, drugi svetnicke so svetniki postati ešče samo po--svojoj smrti . . .
Jaz Vinopivec Vince to nerazmim, kak drugokrat pridem opitam, kak je z tov hištoriov i to je tak, da je „svetovalec".
Tu stojim v Cubreki.
Vroče je, kak sem na te brejg prišo gledam, gde bi se malo hla-dio ? . . Pridem v gostilno „Szep" hvala Bogi. Malo si počinem i gledam te različne cvetlice, štere so v krčmi najbole pa ono tam na peči,, s tem šurkim baršunatnim velkim listjom, ta se mi je najbole dopad-nola. To v pamet vzeme krčmarica i mi je oblubila, da mi zpova edno mlado ! ... Ali to je samo obliiba ostanola . . .
Idem dale v Fokovce, Prosenja-kovce, poiščem vel koga župana g. Vargo. Podoč sem zvedo, da je občina i obč. urad že ne več v Prašen jakovci, nego v Vel kom seli. Vel-ko selo znamenito mesto postaniije, ne samo od strani občinskega urada, nego zato ar cerkev dobij i tak fara bode.
Ob toj priliki sem obisko našega Dober Pajdaš kalendariuma razširi-tela. Ta gospa mi je oblubila, da letos de dosta več kalendarov odala kak druga lejta .. .
Mora šumij. Jesen je. Stojim pri Petanjskom baranti, na Štajerskom
kraji popevajo lopate, sekere, žage i macli fiičkajo po pilota), štere v zemlo zabijajo . . . Prek More se dela most — na moje pitanje mi odgovorij brodar. —
Hvala Bogi Skričim od veselja.
Most bode, — se veselim, na moje veselje me brodar trnok po-gledne i pravi:
Vi se veselite!
Tak je! Veselim se, ar mi več nede trbelo čakati na brod i plačati . . .
Brodar me samo trnok gleda.
Aha, tak je — zdaj že razmim, to povanje je ne za brodara, ar či most bo, tak on nema več zaslužka. Zato se njemi to ne vidi — da bi ga sumič pikno . . .
Žeden sem, stopim v Koš.
Kaj pa to ?
Vsako leto, kak sem tu hodo, so me pedinivale gospodičine, i zdaj?
Što ste Vi ? — ga pitam.
Aha razmim. Mladi prijatel razmim Vas. Dosta sreče Vam želem. Pa se ne bojite? . . . Med trejmi ženskami . . .
Edno Vam pa povem jaz Vinopivec Vince.
Vino, vino pa mejte dobro! I de Vam dobro šlo.
Od vina, šteroga sem v Koši dobo sem se malo razveselio, i na Mele pa ednoga Prekmurca najdem i novo krčmo:
Celeč!
Prijatel, — ne je to Seboborski Celeč ?
Glej, glej ! Krčmar je grato na Štajeri.
Gospod krčmar !
Ali gospon Celeč krčmar — njemi pravim, — Vi mene ešče ne poznate, morem se Vam predstaviti:
jaz sem Vinopivec Vince.
Što obiskavle peovnice.
I. v peovnicaj slatko vince.
Vinopivec rad je pije.
Z g. Celecom sva hitro v prija-telstvo stopila i tomi se veselim, ar drugikrat, či nemo meo peneze, da mo tamta hodo, tak man porgo !
Zdaj pa Gor. Radgona.
Tu sem ! Gor poiščem našega urednika Talanyi Franca. V njego-voj krčmi se dobro najem.
Takša krčma se more iskati. Človek bi mogo dva želodca meti, či bi ščeo pojesti to velko pečenko, štero tu dobij. Za to pečenko je fabrika premale tanjere napravila, ar je tak velka, da na tanjeri nema mesta.
Ali či sem že tii, idem v Tala-nyiove gorice, letošnje vitio koštavat.
Hii, tju!
Letos je vino, takse vino je že dugo ne zraslo.
Dišeče, slatko, močno i pijano. Vam pravim jaz strokovnjak pri vini, Vinopivec Vince. Či te kaj v Gor. Radgoni hodili, tak obiščite našega prijatela Talanyia, či ščete pravo dobro vino fal piti.
Ha, ha, sreča, kak se srečam z našim Central Hotelom z g. Fafli-kom, sem se najšo v Talanyiovi goricaj i g. Faflik so mezautojom sebov domo v Mursko Soboto vzeli.
Se zna, či sem že z Faflikom domo prišo, tak sem tudi v njiho-voj kavarni jaz Vinopivec Vince, dečko od fare.
No ja, ne sem zopstom jaz Vinopivec Vince, da nebi ešče tudi druge krčme obiskao.
Navadno k Turki idem, či se ščem najti z onimi, šteri pri sod-niji majo delo.
K Baci, či se z Štajerci i Gori-čancami mislim najdti.
Pri Flisari obiskujem pivo, ar je tam depo.
Či pa domače Totšagi Vaneško vino si mislim privoščiti, obiščem gospo Kirbischovo.
Ali ka bo z te Sobote ?
Zida se zida, na vse strani se zida. Istino ma županov i podžupanov predgovor, da Sobota je ešče ne bila, nego bode!
Jaz Vinopivec Vince pa Vam nekaj povem i to je istina. Jaz sta-
nujem tam voni na marofi. Vi dobro znate, da sem jaz Vinopivec Vince, ki dobro vino rad pije, nam privoščite v naš kraj tudi edno krčmo, da nam nede trbelo tak daleč v centrum hoditi.
Na videnje kleti i Vam želem blajženo novo leto:
Jaz Vinopivec Vince.
nin Marko.
(Narodna pesem.)
Sinko Marko išče ženo, on si vzeme takšo deklo, ka de znala svilo presti, svilo presti, robce tkati, robce tkati, gvant zašiti, gvant zašiti, gvant oprati, gvant oprati, gvant speglati.
Mladi Marko v vodo stopi, te njemi do kolen bilo. Kda ob drugim dale stopi, te je do pojasa bilo. Kda ob tretjim ešče stopi, te se ga je ne več vidlo, te ga nindrik več ne bilo.
Kda je Marko šo po ženo, te je morje suho bilo, gda je Marko ženo pelo, te se morje razlijalo. Tam so se te vkiiper zbrali ino tak si zgučavali: Što morje to do merili.
Mlada sneha tak je pravla: Či te k mami me pelali, mati do te tak pravili: Hčerko mam, pa zeta nemam. Či te k oči me pelali, oča do te tak pravili : Sneho mam, pa vnuka nemam.
Starešina, on je velo, naj ga meri posnehalja; posnehalja je velela, naj ga mladi driižban meri; mladi driižban pa je velo, naj ga lejpa sneha meri ali pa te ženin Marko.
Te ta sneha je velela, je velela ino pravla: Vkiiper stopte vsi svadbeni, naj vam ta dam robček svilni, šteroga bi Marki dala. Z njim zevežte meni oči. Mlada sneha za njim skoči. . .
Pošlo: HORVAT ŠTEFAN Beltinci.
Od mrtvoga, ši
Živeli so trije lagovi igrači, šteri so drugo ne na pameti meli, kak kartanje. Ar so se cele noči i dosta penez zakartali, so je pritožili žan-daram. I te so je iskali, da bi je zgrabili. Od onoga hipa so se pazili, ali donok so se skrivoma ešče nadale kartali.
V tistom vremeni pa je vmro eden starec. Svojo hišo je meo vo z vesi i živo je bole sam za sebe. Ka je vmro, to je znalo liidstvo, ali ne so ga šli verostiivat. Ti kartašje so to zvedili i pogučali so si, ka bi dobro bilo ta idti kartat, ar tam nikoga nega i je nišče ne najde. Tak so včinoli.
Mrtvec je bio že vu skrinji, ar najšli so se takši liidje, ki so ga miluvali. Ali te kartašje ne marajo za toga mrtvoga. Kak se tak karta-jo, na pamet vzeme eden, ka se mrtvec zdigava. Prestrašo se je, ali ne je viipao praviti onima drugima. Pravo je, ka de malo vo šo. Ali ne se je povrno. Tudi te drugi je vido, kak se ednok proti mrtveci zagledne, kak se te zdigavle. Pravo je svojemi prijateli, da more malo vo idti. Tudi on se je ne povrno.
Mrtev gori stane, z skrinje stopi i pravi tomi ednomi, šteri je ešče tam ostao :
„Daj tudi meni karte, ka mo se kartao !" Ali te kartaš se je ne zo-sagao liki njegoviva dva tiivariša. Privolo je. Ali te mrtev je ne meo peneze, zato je proso kartaša, naj njemi na posodo da. Ne njemi je ščeo dati. „Či nemaš penez, te idi odkec si prišo !" i se zdigne, da bi odišo s kartami vred. Mrtev starec njemi pa pravi, da naj malo počaka, ka on najde peneze. Istina, prineso je pun pisker penez. Zdaj se kartata. Te mrtev pa je ne meo sreče, vsigdar je zgiibo, tak ka je vse zaigrao. Proso ga je pali :
i je gori stano.
„Posodi mi peneze, ar dobro se je spominati z mrtvi." Te živi pa njemi odgovori, ka naj odide odkec je prišo, či nema penez. Nato prinese mrtev pali eden pisker penez. Vse je zaigrao i ob tretjim ga prost naj njemi posodi peneze. Ne njemi je ščeo dati. Ešče ednok prinese mrtvec pisker penez i tudi te za-karta. I tudi zdaj ga prosi, naj njemi da peneze, ve njemi na drugom sveti povrne, ar dobro se je spo-menoti z mrtvoga. Živi pa zgrabi te tri piskre i šče oditi, ne ka bi se z njim ešče pogučavao. Na to njemi pravi mrtvec :
„Hvala ti lejpa! Do sodnoga dneva bi se mogo hoditi zglašiivat za volo tej penez, štere sem celi svoj žitek šparao i sam je ne med liidstvo dao. S tem, ka si me zdaj od vsej penez spravo, si me rejšo. Za plačo pa li mej vse tri piskre penez. Či bi teva drugiva tudi eti ostanola, bi dobila vsaki eden pisker." Po tej rečaj se je nazaj vlegno vu škrinjo i zaspo. Te živi pa je odišo s penezi i je srečno živo.
Pošlo: Karol Šebjanič Šulinci 35.
Kupčija.
Eden gospod pride notri v baoto g. Majera i prosi eden par gvanta.
O. Majer, kak nam je že znano, so jako vljuden trgovec, zato so včasi začnoli pred toga gospoda skladati celi šereg blaga. Skoro dve vori so nosili doli z stelaže gotove obleke.
Te gospod gleda, šaca te gvante i nazadnje pita g. Majera, či nemajo več gotovoga gvanta.
Na to zdaj že g. Majer so ga opitali : Povejte mi, dragi prijatel, ali mogoče mislite inventar delati.
Ali zato itak, či je gli dugo pre-bero, je fal kupo, dobro blago.
Dva tepeša.
Sunce se že pomali za brege vleče i najno potiivanje pa nikak do cila nemre pridti. Pripoznam, da sem slabe vole, što bi pa bio v dobroj voli, či že od gojdne peški hodi i zdaj pomali de krnica i ešče ne pride ta, kama misli pridti. Noge me tudi začnejo žgati, pešajo mi. Či gli ka so ešče mlade, ali ka či vsakši den naprej stopajo.
Ka se staraš — veselo pravi moj prijatel. — Rajši nama edno za-fučkaj, ka de hitrej vremen šlo.
Znaš, njemi pravim:
Ta baba naj je znorila i mesto prave poti nama je v drugi kraj pokazala i zdaj lehko ideva, Bog zna kama ?
Nevem či ne, vse je mogoče, že donok bi mogla pri cili bidti.
Oh-ho, ejno tam edna druga baba, to opitava:
Je ešče daleč Radgona ? — njej skričim.
Radgona ?
No ja Radgona — ka se na tom čiidiijete ?
Ka bi se nebi, viiva proti Ljuto-meri ideta, pa ne Radgoni.
Ka ? ka pravite, proti Ljutomeri ?
Glih tamta idta, pa ne tii se, či v Radgono mislita ...
Vidiš Barabaš, ta prva baba naj je znorila. Se obrneva i ideva v tisti kraj, gdeta nama je pokazala. Sunce se začne skrivati za štajerske brege, na nebi ostane samo njegovo znamenje, krvavo rdeči oblačke. Obri najni glav čarne vrane kra-krivajo i proti logi letijo si nočni počitek iskat.
Moj prijatel Ferko si začne veselo fiičkati, jaz pa na tihoma pre-klinjavam ono staro babo, štera naj
je znorila z potjov, truden sem i lačen. Ferko me je tolažo, ka v Radgoni on ma strino, štera je krčmarica i de naj z veseljem prijela. Dobiva toplo večerjo i mehko postelo. Nadale hvali svojo strino.
Že je ne več mlada, tak okolik petdeset let more meti, ali kuha pa dobro, takše sva že dugo ne jela kak pri njej dobiva, boš vido z kakšim veseljom de naj prijela.
Malo se paščiva, kak prek Mure prideva do Radenci, tam zdaj v tom vremeni de železnica šla i z Ra-denec se lahko pelava, vlak košta do Radgone samo 2 dinara.
V Radenci na kolodvori sediva i čakava na vlak, šteri ma pridti za pol vore. Ferko naprej vzeme žveglo i začne fiičkati. Žvegla nemilo joče žalostno pesem. Ferka med rebre dregnem, da naj veselo fiička i ne tak žalostno, ar sva triidniva i od vesele se malo razvedriva. K nama se pridruži eden železničar, šteri je -oblečeni tak, da bi v Siberiji bio i naj pita:
Kama, kama dečki i ka čakata?
Ka bi čakala — pošto — njemi odgovorim.
Pošto . . . Kakšo pošto?
Pismonošo! — na tistoga, šteri nama jezero šilingov prinese.
Jezero šilingov ? . .. odkec ?
Odkec? .. . Znamkar ne z Beograda, nego z Austrije. Samo to je nevola, ka so zdaj pred kratkim Hitlerovci prišli v Austrijo i so mejo zaprli. Ne razmite? Tak sva proti prišla, ka hitrej dobiva.
Železničar se zasmeja. Ah-ha! že razmim. I se polek naj sede.
Pravim — na Ferko, tomi gospodi zafiičkaj edno.
Ferko žveglo k lampam pritisne i edno pesem za driigov žvegla. Železničar houbo na glavi na eden kraj potisne i od veselja plesati začne. Dobro ka je naj ni expres prišo i miva sva se odpelala v Radgono.
Pravim — no Ferko, zdaj pa gledaj, gde je tvoja strina ? ...
Hodiva sem i ta i pri. ednoj i drugoj krčmi gledava i čteva ime lastnika, ali ni ednoga sva ne mogla spoznati za svoje strinjino.
Ode pri vragi pa te tvoja strina ma krčmo?
Nevem, nevem, znaš jaz sem že dugo let ne bio tii, nevem stalno gde je.
Pitam ga: — Jeli ti maš strino?
Strino ? Strino vsakši človik ma — mi odgovori. Odiva tam ta proti tistoj krčmi, v šteroj tak trnok ra-bučijo.
Pred tov krčmov staneva i po-sliihšava.
Ferko pravi: to more bidti. Odiva notri i pogledniva. Smileni Bog! v krčmi puno liidi, šteri pijejo, jejo i eden z ovim se štiika, svajiije, krčij, brčij, tolmači i odobrava.
Odkec so tej Iiidje ? Kama ido ?
Stojiva, posluhšava.
Aha to so tisti v Dajčland idoči. I tii na granici njihov vlak stoji i čaka, ka de lehko prek granice šo, to vremen so v Nemčijo idoči gor poniicali tak, ka so se v krčmi malo razvedrili tečas, dokeč njim je čakati trbelo.
Notri stopiva, komaj, komaj sva se skoz tej liidi do kiinjski dver potegnola. V kiihnjo spadneva, tii ravno tak, kak v krčmi, šparhet je pun piskrov, z šteri se kadij, tea, kava, juha, gulaš, pečenka s svojim prijetnim duhom, čigeče i šrajfa v nosi i v guti. Dve ženski se obračata, vrtita i skačeta okolik piskrov.
Gospa strina, visika, močna, debela ženska, na šteroj se beli šorc na-poni na prsaj ftegiije, vo vidi, kak kakša pettreseti let stara i ne petdeset. Na nas pogledne i pita:
Ka ščeta ?
Ferko njej odgovori: — Strina ! Draga Mariška strina!
Kakša Mariška strina ? se z neprijetnim trdim glasom zdere na naj.
Jaz sem to Ferko, ne poznate me — njej odgovori Ferko. Že dugo sem vas ne vido strina i tak sem si mislo, ka zdaj v šolski po-čitnicaj vas obiščem. To tu je pa moj prijatel, z šterim fkiiper v šolo hodiva.
Jaz sem ne Mariška pa tudi ne-poznam nikšega Ferka — z čiidii-vanjem nama odgovor da.
Nemogoče — erče Ferko. Strina, vi ste tista Mariška, štera v Radgoni krčmo ma.
Krčmo mam v Radgoni, ali ne sem Mariška. Jaz sem Lujza.
Či duže bole, slabše se čutim. Noč je, lačen i truden sem, mojega Ferko prijatela cuknem za kaput:
Odiva od tec, vidiš ka ti je ne strina.
Nona ne mi je strina ! Či taji, za to jaz nika nemrem — glasno se obregne Ferko. — Jaz bi jo z srca rad za strino meo. Ali ka si pa morem pomagati, či si gospa mene nemarate za nečaka.
I si doli vsede na eden štokeli. Gospa krčmarica se na to glasno zasmeje.
Li vsedta si! Ve sta v krčmi. Večerja pa že tudi nika bo, či že drugo ne, cvrtina i šalata.
Pa nikši špricer ? — pravi Ferko.
To tudi — odgovori krčmarica i že bežij v krčmo, gde rabučijo naši Dajčlanderje.
Tak je vredi — odgovori mi moj prijatel. Večerjo že mava. Kak se vidi postela tudi bo. Samo, to je pitanje kak va plačala. Ar kak vidim, to je itak ne moja strina.
Jaz ga šepetajoče psiijem. To itak nede. Skem va plačala vse to ? Ka-pute nama vgojdno vzemejo. I ta nazarenska debela močna ženska naj ešče zbije. Kakši špot de to ! Čito doma zvejo?
Či bi znao, ka stebov tak obhodim, nebi šo z domi.
Ka se staraš ? Či mi je ne strina, ne mi je, to zato nika nedene. Poslušaj esi! Jaz mo žveglao, ti boš pa pobero, si me razmo, ti boš po-bero tak, kak ciganje poberajo.
Po večerji v krčmo ideva. Ferko naprej vzeme svojo žveglo i naza-rensko močno v njo popine i žvegla brči, tak močen glas pusti, ka na-ednok postane v krčmi tihota.
To tihočo gor ponucam. Skočim na eden stol i kelko mi pltiča dovolijo tak glasno začnem kričati:
Halo, halo ! prijatelje ! — Vsi se proti meni obrnejo i radovedno na mene gledajo, ka bo zdaj ... Jaz dale krčim :
Miva z mojim prijateiom sva prišla med vas, prišla sva slobod jemat od vas i prinesla sva z se-bov vesele note, štere vas malo razvedrijo i veselje dajo.
Ferko flička eden. marš, potem koračnico, polko, mazurko i čar-daš, liidje začnejo plesati i se veseliti, kak je najbole vse veselo, zgrabim eden tanjer i hajda poberat.
Krčma prazna postane, naši Dajč-landerje se prek granice odpelajo. Krčmarica si odihava i naj hvali, ka sam Bog naj je prineso, ar stov mužikov sva liidi fkiiper držala i ona je taksi kšeft napravila, šteri je hvalo vreden.
Krčmo zaprejo. Mi pa vsi v kiih-njo, gde naj je znovič večerja i liter vina čakalo.
Ferko misli plačati najni ceh. Krčmarica nevzeme i pravi:
Dečki, tudi bode postela, vidim, ka sta triidniva — pokaže nama sobo i miva spat odideva.
Vidiš prijatel. Ka sem pravo, sem lagao ?
Lagao si ali istino si meo — sem njemi pravo. Doblene peneze prečteva. Hej, bogativa sva, eden večer sva bogativa postanola. Telko penez sva ešče nigdar ne mela.
Vse peneze si raztalajva — erče Ferko.
Ka raztalajva ? Ti si mužikuš, jas pa sem menedžer. Peneze bi ti ešče znao potrošiti i tak hitro pa bi več ne mogla zaslužiti, ar v Dajčland ne idejo vsakši den. Naj ostane penez pri meni.
Dobro — pravi Ferko i se proti
steni obrne i že frka.
*
V gojdno kak sem se prebiido, gledam i gledam, gde sem ? V sobi je ešče krnica bila, či gli ka je že osem vora. Voni deždž ide i rogače po oknaj. Oči si zbrišem i zdaj mi na pamet pride gde hodim. Gledam po sobi, mojega prijatela nega, mislim že se je znamkar obleko i vo z sobe odišo. Tudi tak sam jaz napravo, idem v kiihnjo.
Tam sedi gospa krčmarica — jo pitam:	1 ,
Gde pa je moj prijatel ? ^
Vaš prijatel? On se je 2 prvim vlakom odpelo nikam dale na Štajer.
Odpelo ?
Vas pozdravi i da se samo v šoli najdeta.
Ka pa penezje ?
Penezi ? — nevem drugo — odgovori — Vaš prijatel je jako vrli pojeb, dobro se razmi zevsetn.
Jaz gledam vo na okno i si pre-mišlavam :
Tu sedim sam brez krajcara pe-nez v tom deždži, polek te naza-rensko debele ženske, brezi vsega, z mojov žveglov.
Žveglo vzemem i par not za-
žveglam toj dobrodiišnoj ženski za-zahvalo.
Gospa, drugo i z drugim Vam Vašo dobroto nemrem plačati, pe-neze, ka sva včeraj zaslužila, je moj prijatel vse odneso. Za plačilo i zahvalo vzemte te note z moje žvegle.
Voni voter piše i mrzel deždž se nesmileno leva.

ZDRAVJE
s pomočjov zdravilnih svojstev bilja
»HERSAN ČAJA"
mešavine posebnih zdravilnih biljk po predpisi R. V. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). V dugoletnoj praksi meo je Dr. Pearson priliko, da potrdi prednost
»HiERSAN ČAJA

i to z uspešnim delovanjom pri obolenji: zasiikanji arterije, bolečinaj krvotoka, ženski betegaj, bolečinaj pri menstruaciji (menjavi mesečne periode), migreni, reumatizmi, bubrežni bolečinaj, bolečinaj na jetra), zmešnjavi v žalodci, zagiftanja, zaprtosti, gihta, črev-nih obolenj, hemoroida (šiiljavosti), splošnoga i pre-nagioga debeienja, kak i proti slabosti (žgaravice). .HERSAN ČAJ" dobi ae t vsako) apoteki. — Brezplačni vzorec
zahtevo" ..RBDIOSHH", Zagreb. Dubllanlnova ul. št. 1
Reg. S. br. 14001)1934

Z svetovne bojne.
Pred dvema letoma je prišo v Postyenske toplice z^Smirne ravna-tel edne fabrike paša ^Ariz Hadad Jefti s svojov ženov Tinnah. Paša jako dobro vovidi, ravno tak njegova žena, štera je ešče dnes den po dvajseti leti takša, kak je bila takrat v svetovnoj bojni tipično orientalska lepotica.
Kak se zdaj sprehajata po Pos-tyenski viiicaj se vidi, da vse to ka tu vidi, se nika ali pa malo kaj spremenilo od tistoga časa, kak sta negda tii hodila i vse to njima je dobro poznano. Ali itak zdaj po dvajseti letaj njima dobro spadne viditi vse to, štero sta v svetovnoj bojni i v svojih mladih letaj tii v svojem živlenji te najlepše dneve preživela.
Za vremena svetovne bojne sta tu bila. Tii pri bistro tekočem šumečem Vagi sta se te skrivno sprehajala med gousto cvetečem grmov-ji . . . I zdaj sta prišla esi obiskat vse tisto, štero njiva spomina na te drage negdašnje dneve . . . Prišla sta obiskat svoje spomine.
Na gangi bivšega špitala „Pro patria" ešče dnesden visijo oni kej-pi, med šterimi sta tiidi njeva foto-graferaniva, kak sliižebnika bivše avstro-vogrske armade, paša Azir Hadad Jefti kak „lejdinand" i njegova žena kak takratna „Schwester Tinnah".
OcHoga vremena je preteklo dvajset let i Schwester Tinnah se je samo telko spremenila, da je dnes nekaj močejša kak je te bila. Na prvi pogled spoznamo v gospej Jeftijovoj bivšo sestro Tinnah.
Leta_1914 je Tinnah z svojim očom, z poznanim Muhar Asker Abduh Hodža z Mostara odišla v Beč, gde so ga opererali, štero se pa ponesrečilo. Tinnah je ostala sama. Ka naj začne? Priglasila se je za sestro v Budapešti v ednom špitali, gde so njej dali Bosanski oddelek. Ranjeni soldacke so prihajali z fronta, nova sestra njim je srca dvorila i vsi plazerani so jo radi meli, tak kak sami svojo.
Sestra Tinnah je nosila mesto rdečega križa, rdeči polmesec. Zato so jo tiidi zvali vsi soldacke za tor-sko sestro. Decembra meseca 1914 je v njeni oddelek prišo leidinand bosanskoga polka Azir Hadad Jefti, šteri je bio ranjeni v Galiciji. Toga nouvoga betežnika je ravno tak os-krbavala kak šteroga šteč driigoga soldaka. Trnok se je začiidivala, kak je ednok Jefti svetešnjo proglaso, da sestra Tinnah driigomi nesmi dvoriti kak samo njemi.
Sestra Tinnah se zasmejala i njegovo želenje zavrnola. Ona je vsej ranjeni soldakov i ne samo ednoga. Par mesecov sledi kak je zapusto poročnik Jefti špitao i odišao v re-kovalicent Semering. Eden den so sestro Tinnah pozvali v pisarno gde so njej dali edno večkrat zapečateno pismo, v šterom pismi jo Jefti prosi za roko. Mlada sestra je dugo časa čakala z odgovorom; ne je znala, ka naj napravi. Iskala je v svojem srci mesto, gde bi bilo zapisano ime Jeftija, nej ga najšla, zato je tiidi odklonila ponudbo.
Bojna je divjala. Leta so tekle. Poročnik Jefti je znouvič v bojni i zdaj na Rumunskom fronti, gde je
palik bio teško plazerani. Pripelali so ga v špitao, gde so njemi odrezali edno nogou, za malo pa am-poterali roko. Po dugom zdravlenji je prišo v toplice Poštyen.
Sestra Tinnah je od ranjeni Bosanski soldakov zvedla za usodo Jeftija. Pozvedavala je za njim i je zvedla, da je v Poštyeni. Dala se premestiti ta i je odišla v Poštyen. Tu ga je najšla pohlablenoga brez edne rou-ke i nouge. Veseli je gratao, pozabo je na svojo nevolo, kak je Tin- j
Vadi ujem
Lejpa, bogata sem, mam imanje, Dobra sem, svedoči moje djanje. V srdcej mi vre lubezen do tebe, Ka čakaš, ka ne prideš po mene ?
Tvoja sem, posluhšaj, ka ti pravim ; Ešče v molitev ti ime spravim. Čutim v srde i, ka sem tvoja mala, Ka želejš od me, vse bom ti dala.
nah prišla. Od toga dneva je bou-gala svojega rojaka bosanca Jeftija i samo njemi je služila . . Ednouk kak se je žnjjm sprehajala v prijet-noj senci staroga loga i na bregi, šumečega Vag-a, pravi Jeftiji:
— No či ešče ščete, ali samo tak či ščete, sem se odločila, da postanem vaša žena . . .
I mladomi pohablenci poročniki so skuze vujšle z oči . . . Od toga vremena naprej se sestra Tinnah skrbij samo za bivšega poročnika Jeftija i samo njemi dvori.
i
ti ela . . .
Z odprtimi rokami te čakam, Srdca čisto lubezen ti davam. Prosim, rtezavrži te nemile, Te nesrečne lubezni dekline.
I glej moje senje i želenje, Od — do tebe, se spuniti nešče. Zopston te čakam, zopston te želem, Kak ne prideš, zakaj ne? — nevem !
Bojim se, da bi me nej povrgo, Da bi mi nebi rože potrgo. Mojga srdca lubezen zavrgo, Glej, da prideš po me, kak naj prvo.
Talanyi Franc.
Sreča v ueselji, ueselje v igranji! l^oT^St vA™
igranje, štero izvajate sami, ar so liidje, ki znajo igrati godbeni inštrument, vsig-dar i povsedik dobrodošli i pozvani. Če se ščete tudi Vi prištevati med te ludi, obrnite se na svetovno znano tvrdko godbenih inštrumestov Meinel <& Herold, Maribor št. 257, ki nudi svojim odjemalcom brezplačen, tudi deci lebko razumlivi pouk v igranji. Všžno je samo, da kupite zaistino dober inštrument z čistim 1 lepo zvenečim glasom, samo dober inštrument da dobro godbo. Zavolo toga zahtevajte brezplačen, lepo ilustrirani kotalog. V njem najdete zaistino dobre kvalitetne inštrumente, ki pa so tudi fal, ar je dobite naravnost iz tvornice, ali tvorniške zaloge Godbeni inštrumenti so najprimernejša darila za starejše i deco.
Martin, ki je straj iskao.
Živo je nigda sveta eden siroma-ški oča, ki je meo ednoga sina, po imeni Martina, šteri se je nikoga nej bojao, nonč svojega očo ne.
Oča bi preveč rad bio či bi njegov sin dober i pobožen bio, ki bi njega bogao, zato njemi ednok etak pravi:
Pravi moj sin, kak je to, ka si ti nej taksi kak drugi liidje, nego takši si kak kakši razbijač.
Sin se obrne proti svojemi oči i njemi etak odgovori :
Nemrem si pomagati, ar me tak svadi ka nemrem spoznati „straj". Liidje vsi gučijo ka je v noči straj. Jaz se pa nemrem najdti z njim. Povejte mi oča, Vi nevejte gde bi se jaz lejko srečao z strajom.
No, či ti samo to falij, moj sin, idi pa boj edno noč na briitivi i tam že spoznaš, ka je straj.
Dečko se resan vzeme eden večer i ide na briitiv. Tam je hodo celo noč ali z straj je ne vido. V gojdo oči pravi, ka je bio na briitivi ali straj je nej prišo i tak ešče zdaj nevej, ka je to.
Či je tak, te de najbogše či boš šo po svejti, ar ti jaz nači straja nemrem pokazati i samo te pridi domo gda ga že spoznaš.
Dečko resan boga očin tanač i se vzeme na pot. Gda že v tretjoj vesi hodi, pri zadnjo] hiši ga stavi eden starec i ga pita kama ide. On njemi vse razloži i ga pita mogoče bi njemi rnogo povedati, gde bi se lehko najšao z strajom.
Či samo to iščeš, na tom ti lehko pomorem, ar sem jaz tu v toj vesi zvonar — njemi pravi starec — ostani edno par dni pri meni i te boš že vido straj.
Martin privoli i ostane tam. Edno iitro njemi starec pravi naj ide namesto njega zvonit, ar je preveč truden. Martin vstane, vzeme kliiče i ide proti cerkvi. Poleg cerkvi je bio briitiv i večer je starec k voži naleko ednoga mrliča, tak je mislo pokazati dečki straj.
Kak Martin pride k tormi odpre vrata i ide k voži ka bi zvonio. Kak stopi par stopajov, zavara mrliča pri voži.
Dobro iitro boter, kesno se vam vidlo, ka ste prišli zvonit.
Ali mrlič nika ne odgovori.
No, začnite, začnite boter, ar ovak zamudiva.
Mrlič se ne gene.
Martin eden čas čaka, nato stopi k mrliči ga sune v kot, popadne za vože i odzvoni utrnico. Potom ide domo i pravi starci, ka je bilo. Starec ga pita či se ne prestrahšo.
Zakaj bi se prestrašo ?
Te pa idi dale, ar je to prinas najvekši straj.
Martin slobod vzeme od starca i ide dale. Kak tak ide, pride do ednoga grada. Pred vratami stoji vratar, šteroga pita či bi njemi nej znao pokazati za straj. Vratar njemi pravi, ka je zdaj lekar ravno dobro prišao, ar je to eden zakunjeni grad v šterom se vudne grof drži ali v noči sam vrag prebiva v njem. Iči edno noč vozdrži v tom gradi, tak njemi grof da eden žakeo pejnez.
Meni pejneze nej trbej — pravi Martin — brezi plačila to včinim, ar bi preveč rad spozno straj, ali či ste že tak prijazni, dajte mi kašo i mleko ka sem preveč lačen ino malo tobaka, da bom meo za kratki čas kadilo.
Vratar prinese mleko, kašo i tobak, pokaže njemi sobo gde se naj zdržava i potom hitro odide.
Martin začne kojati kašo, gda je že kaša skoro mehka bila, začiije z ednoga kota glas: „Skočim" ! Obrne se od peči, gleda vse naokoli. Ni-koga ne vidi. Namesto toga znovič čiije : Jaz skočim !"
Martin se razsrdi i čemerno pravi: Vrag si s tebom skoči, ka me briga. Na to samo pred njega spad-neta dve nogej brezi tejla. Martin dale meša kašo. Pa se čiije „sko-čim". Vej pa samo li hitro skoči, skoči či ščeč kašo jesti.
Kaša se je skojala, Martin jo dene na sto i gleda svojega gousta, ki je brez rouk i glave.
Hej pojeb, nika nede z tebom, ar nemaš rouk i ne glave, tak pa ne boš mogeo jesti kaše.
Zdaj z velkim ropotom spadne glava, roke i eden dugi vrageči rep.
Martin samo gleda i pravi: Ešče itak si nej cejli človek, mogoče ti lejko kaj pomorem, nato vzeme noge i k tejli je postavi, te roke i rep i naslednje pa glavo. Komaj glavo kcoj dene, samo ednok skriči: Ham! I pred njim stoji sam vrag.
Praviš ham, te si pa tak lačen, te pa li hitro sedi k stouli, ar se ovak kaša vorazhladi, polojno je tvoje polojno pa moje.
Nepravim za to ham, ka bi kašo jo, nego tebe ščem jesti, tebe.
Koga mene, pa si tak nori, te je pa tebi človeče meso bougše kak mlečna kaša, te me samo jej, jaz bom pa kašo jo.
Človek, ne vidiš, ka sem sam vrag pred tebom, zakaj se me ne bojiš ?
Zakaj bi se bojo vraga, vejm liidje pravijo, ka se bojijo samo od straja.
. Vrag si misli, no na takšega človeka sem ešče tudi ne naleto, ali čakaj vej ti jaz že pokažem. Nato ednok migne z repom, v koti se odpre stena i tam skoz se klačijo notri mladi vragiči kak toča.
Martin njim pravi, ka se vas pa zaganja telko tu, ne vidite ka nega mesta i skačete pa cvilite kak miši da mačko med nje pusti. Potom si doli sede k stoli i začne žmahno trositi svojo polovico kaše.
Vragiči so strašno nevolo gnali okolik njega, ali on je to vse mer-no gledao. Gda se najo, njim dene, no šteri najbole lačen med vami lehko ide jejst ali viitro vsi dobite kašo, ar te za vse skoham.
Vragom se je jako dopadno te dečko, ki se nika ne saga. Lepo so njemi zahvalili kašo ali ne živejo z njov, nego či privoli lehko drži z njimi pri njuvoj večerji. Nato je hipoma pun fine jestvine i pitvine gratao sto, tak ka da je Martin to fino jestvino zagiedno je znovič lačen gratao, zato se je ne dao dvakrat ponujati nego k stoli seo i pošteno začno jesti i piti. Gda so se že najeli i znapili njim tak dobra vola prišla, ka so ešče gori na stoli plesali i Martin pa žnjimi ali gda so najbole veseli bili začujejo ka kokot popevle.
Zdaj pa mi idemo, se oglasi prvi vrag, ti pa povej toga grada gospodi, da si njemi grad rejšo, ar mi več nigdar nesmimo ese pridi.
Že v zorje pride grof i vratar, da pogledneta kak so vrazge raztrgali Martina. Ali kak se čiidujeta, gda zavarata za stolom Martina, na stoli pa puno vina, beloga kruha i pečenja.
Dragi prijatel, pravi grof, ti si mi rejšo grad, zato ostani pri meni za brata te vzemem i živo boš kak jaz.
Hvala gospod grof — pravi Martin — niti vore duže tii neostanem, idem dale po sveti, rad bi znao, ka je straj. Zato je lepo slobod vzeo i se napoto dale.
Kak ide po poti se sreča z ed-nov ženskov, ki je nesla mleko i drugo vsefele. Oda do nje pride ga ona oberče :
Ej dečko, kama tak naglo, čakaj va šla vkiiper. Kak tak ideta i si pogučavleta je Martin zveo od te ženske, da je ona tii z bližne vesi i ma edrio hčer pa ka je dovica, moškoga nega pri hrami. Ona je pa zvedla, ka on zato hodi po sveti ar bi rad spozno straj.
Njej se je dečko dopadno zato je etak njemi pravla: Znaš ka Martin, či bi ti rad spozno strah jaz ti ga pokažem. Pokažem ti pa li pod tem pogojem, či si vzemeš mojo hčer.
Martin je v to privolo i zato se obadva obrneta na dvorišče te do-vice. Kak prideta v kiihnjo tam je že hči mela skojan obid. Gda so se najeli se je dovica pripravlala, ka de kruh pekla. Hčer zazove k sebi, njej nekaj pošepetne, na štero hči voodide na dvorišče.
Vdovica si vzeme korito i melo, nato pravi dečki: Martin, prosim te,
idi vo k studenci, tam leži rešeto, prinesi mi jo notri, da presejam melo.
Martin včasik stane i ide, kak pa prime i zdigne rešeto njemi nikša strašna čarnost zraven v obraz trejšči na štero Martin z velikim trepeta-njom luči od sebe rešeto i na pomoč zove.
Na velki krič vdovica beži vo z kuhnje i ga pita ka njemi jeste da tak trepeče.
On njej pravi, da se preveč pre-strašo, ar kak je zdigno rešeto, je njemi nikša čarna pošast skočila v obraz.
Ne je pošast bila to, Martin, nego straj, straj je bio, njemi pravi smeheč vdovica.
No či je to straj bio, te si jaz morem vzeti tvojo hčer. Či ravnok si me znorila, ar prinas takši straj za vrane zovejo.
Martin je potom dober postano, več si je ne brodo glavo na kakši norijaj, nego je pripozno, da se z vragmi ešče da kaj napraviti, liki z strajom, šteromi je ime — pu-nica, nikaj ne.
Notri pošlo : Šebjanič Karol, Šiilinci 35.
ŠIFTAR LUDVIK		
T V O R N 1 C A	P E R	1 LA
	MURSKA	SOBOTA
Brzojavi: „Perilo Šiftar" —	Telefon štev. 43.	
Surdi.
Ne vorjem ali mogoče je, da jestejo, ki se ešče spominajo na staroga, vsov jalnostjov vonamaza-noga Surdija. Bormič cigan Surdi je preveč zaviti bio. Z njim se je zgodilo, ka da so ednok žandarje šli k njemi, ka naj svoje sine pošle na regrutovanje, je pitao ormeštra či tiste tudi naj pošle, ki so na briitivi.
Vraga, tiste nam ne trbej, pravi ormešter.
No, te nonč nemam jaz za reg- I rutacijo valon sinii, ar eto je Štefl, te je samo 18 let star, Miškec ko- j maj 15, Ivan 19, Naci 13 i Gjoško 17 let star, ovi so pa na briitivi.
Žandarje odidejo, javijo komisiji da cigan Surdi nema sinii telko staroga, da bi mogo idti na regrutovanje.
Komisija gleda na rihtara, rihtar pa na eškiidte. Kak je to mogoče ? Idte k plebanuši pravi rihtar edno-mi eškiidti i ga pitajte či resan so vmrli Surdijovi trije sinovje, ki bi j že davnok mogli pridti pod reg-rutacijo.
Za mali čas pride eškiit nazaj i pravi, da je Surdiji nieden sin ne mro, istina ka so vsi na briitivi, ar tam šerajo poti.
Samo od sebe se razmi, ka so žandarje za pol vore vse tri postavili pred komisijo i vsi trije so bili tauglich, samo stari Surdi je kričo ka je on nej lagao, ka so na briitivi sinovje, gda so njemi petdvaj-seti vužigali na zadnji tao.
Meli so pa tiidi birovje dosta posla z Surdijom, ar je nej poznao razlike med tvojim-mojim. Edno par vam tu popišem kak sem je tistoga časa čiio.
Surdija so že duže časa iskal iT žandarje, ar je že več fele meo na dušnoj vesti. Gda so ga zgrabili, ga ženejo pred birova. No, Surdi, ovadi mi samo, kak je bilo z tistim konjom — ga pita birov.
Prosim ji lepo, gospon birov, to se je tak zgodila, ka sam jaz šo v sosedno ves gledat, kak cerkev zidajo. Idem po peškoj poti, samo ednok zavaram, da prek poti leži eden lepi konj. Pridem do njega... i zmislite si, vrajži konj se ni ne geno. Ka bom zdaj, kak naj idem mimo njega ?
Dobro, dobro Surdi — pravi birov — bole na kratci pove, ne laži vse navkriž. •
Bogme gospon birov ne lažem, tak se je zgodilo, kak njim pravim. Velkoj nevoli sem bio, ar to sem si tnislo, či bom pri glavi šo mimo me vjej, či odzajaj, me brsne, zato sem tak zbrodo vo, da de najbog-še či natihoma prek njega skočim. Tak sem tiidi napravo,' ali pomislite, gda sem ravno obri njega bio je vrajži konj gori skočo, jaz pa sem se v velikom strah i zgrabo za gribe da naj doj ne spadnem. Znajo gospon birov, srečo sem meo, ka so gospodje žandarje stavili v hatari konja, ar ovak bi me mogoče vrajža mrha vo z sveta odnesla.
No, da si tak nedužen, — pravi smeheč birov — za to dobiš samo eden mesec, da si lehko te veliki strah vopočineš.
Zdaj pa malo menje laži i povej mi zakoj si vkradno plebanušovo gosko ? Kak si lehko to včino z svojim duševnim pasterom i dobro-činitelom ?
Gosko ? Ka je to za stvari, g. birov ?
Ne delaj mi se nori Surdi, ti že dobro znas kakša stvar je goska.
G. birov, mogoče tistoga ftiča mislijo kak rdeči klun ma ?
Ja, ja, stari huncvut, dobro znaš ti, ka za ftiča je goska.
Jaj, jaj, g. birov, da bi jaz vkrad-no gosko, to je pa li velka laž. To je tak bilo, ka jas preveč velki reumatizem mam v rokaj zato sem šo si noge močat v mlako, ar pravijo, ka te mlake voda je dobra proti reumatizmi. Kak tam sedim i si vorno močam noge v vodej, opazim, da proti mlaki letij goska-ftič, jaz gledam tam dale, ednok
samo vidim, da ne daleč od mene se pogrozi pod vodo i šče sarno-vmor napraviti, ar pa jaz dobro srdce mam sem popa dno za njim i sem toga goska-ftiča vopotegno na brejg. Rejšo sem ga.
No, i dale.
Prosim ji, dale ka bi bilo, kak je že navadno. Vido sem da je mokra i drgeče kak v cigani duša, sem velki ogenj zakiiro i jo dobro posušo.
Surdi, Surdi, dobro zavito pamet maš, —t pravi birov — ali zdaj ti jaz li dam priložnost, da boš si lehko premišlavo v aresti, jeli je goska ftič ali pa ftič goska.
Mati.
Večer se približava,	Zdaj že vsi merno spijo,
/ liho ta postane.	Pa vsem se lejpo serija
Mati pa se naslanja,	Samo mati bedijo,
Pri posteli te male.	Ar mala mera nema.
Betežna nam je naša, 7a najmlajša i menša. Šio drugi, kak mama, Jo zible i odeva.
Talanyi Franc.
fir&Vli ngčp /InKp šter! raajo svoj vzrok v pomenkanji hrani i SJI C1II	If Ul/C, načini živlenja, ki je liidem vsiljeni od denes-
njih živienskih prilik, so krivi tomi, da bi se mogle vkup postaviti cele legije pre-rano obstaranih liidi, od šterih trpi vsakši na kakšem defeKti prebavnih organov. Zapeka, nadutost, neredno delovanje čreva, obolenja žalodca, ledvic, jeter, vranice, žuča i od sečne kisline itd. se opažajo vsigdar teda, kda je že prepozno. Zato je sistematično čiščenje tela ve'ke važnosti, a najbole popularna so takzva-na izrabljenja n. pr. s „Planinka"-čajem Bahovec, ki se najraj niica zavolo nje-govoga zaneslivoga i prijetnoga delovanja. „Planinka"-čaj Bahovec je pravi samo v plombiranih pekatei z napisom proizvajalca: Mr. ph L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. V vsakoj apoteki dobite veliki paket „Planinka"-čaja za Din 20—, a polovični paket za Din 12.—
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
manufakturno trgovino
iliillllM^
prejšnje tvrdke BRATA ŠIFTAR in HAHN. Na zalogi bom imel v veliki izbiri kakor doslej tudi naprej najnovejše modno blago ter vsakovrstno kratko blago po najnižjih cenah.
Tvorniška zaloga perila!
Prepričajte se in oglejte si zalogo, postregel bom vsakogar zadovoljivo.
Priporoča se
ŠIFTAR K«, MURSKI) SOBOTA.
Zavarujte se
proti ognji, nesreči, toči, vlomi, starosti, itd. p r i zavorovalnom društvi
..CROATIA"
Glavno zavOpništvo:
ŠIFTAR KAROL, MURSKA SOBOTA

Peska
Za Bibija so ga zvali. Cotavi, košavi je bio i je tak grdo vovido, da što ga je zagledno, ga je vsaki brsno. Siromak je ne znao, ne je razmo, zakoj ga liidje bršejo ? . . .
Bibi liiblenec stare Severove go-spodičine, štera je že tak stara bila, ka je komaj šla. Na obrazi se njej je koža vgiibe potegnola i je vo-vidla tak, kak njeni pes, obadva pa kak v prosej stahšilo . . .
Sevrova gospodičina je Bibija na cesti najšla i se z njim spoznala eden večer kak je od sosedov domo šla. Bibi je šo za njov i kakšte ga je naganjala, on je li za njov šo. Gda do hiše prideta i gospodičina odpre dveri, Bibi v sobo smukne. Od toga časa mao je pri Sevrovoj gospodi.čini ostao.
Prišla je zima. Sevrova gospodičina je za Bibia z svoje edne raz-česane janke nikakšo oblejko zašila, da bi siromaka ne bi zeblo, te gda ga Sevrova gospodičina na špan-cir žene.
Ali te plašč je v toj krajini, gde je Sevrova staniivala, cejlo revolucijo napravo. Deca so ga lučali, šibov bili, kričali i gospodičino psuvali :
Ne Vas je sram psa oblačiti te, gda tak dosta dece brez srakic jeste?
Sevrova je zopston pravla:
To sem z edne moje razčesane janke zašila, štera je že tak ne bila za drugo.
Ednok je eden pojeb Bibiji na rep stopo. Pes ga je vjo i zdaj je takša nevola prišla, ka so ga malone bujli siromaka.
Bibi je nikak ne mogo razmeti, zakoj se se liidje proti njemi obr-noli ? Zakaj ga ne trpijo ? Da njim je on nigdar nika slaboga ne na-
usoda.
pravo ! . . . Ja, taksi so liidje; pesja-usoda dosta vozdržij. Po tom toga je ešče dosta bole raj meo svojo vertinjo. Edino ona je bila tisti človek, šteri ga je rad meo i njemi je nigdar ne slaboga napravo.
Prišo je trdi mraz, i v tom vrej-meni Sevrova gospodičina ide na špancir z svojim Bibijom, kak na vrata vo z dvorišča stopi, njej na pamet pride, ka je nekaj v hiši pozabila. Psa pri veže za kliiko pri. vrataj i se nazaj v hišo obrne. Za mali čas kak vo pride, Bibija nega nidri — v tom vremeni kak je ona nazaj šla, je pribežao eden pojeb ir psa brsne z takšov močjov, ka se remen, za šteroga je bio privezani, vtrgno ino uco, Bibi se je natelko prestrahšo, da je z celov močjov na cesto i po cesti na plač bežao. V tom časi se ravno tamta pela puc, ki je klantoške pse lovio . . . Bibi naednok samo čuti, da ga nekaj davij i v drugom megnjenji se že najde na kolaj med svojimi tovariši, šteri lajajo i cvilijo, ništerni pa tulijo, tak da bi odnoreli . . . Vse to je on ne razmo, ne znao, gde je i ka se godij z njim ? ... Od bolečine i od velkoga t ruda je pro-bo zaspati .. .
Večer so se kola spraznile. Bibija so potisnoli v eden hlev i so njemi vrgli nekše čonte. Ne je bio včen tak sirovomi deli, kak se tii z njim godilo. Doma je dobo večerjo z kleče, ravno tak piti . . . Čako je svojo vertinjo. Vorvo je, da ponje-ga pride . . . Zakaj bi nej prišla?... Dušno vest je čisto meo.
Dneve i dneve je čako. Ali vše zopstom, vertinje nega, ne je razmo-
kak je to mogoče . . . Zakoj ne pride ? . . . Zdaj je že on tudi ka-vuliti začno, kak ovi drugi njegovi tovariši. Ne je znao kak da bi se psi lehko branili proti človeštvi, ki tak po peskom z njimi delajo.
Eden zadvečara pride eden stari gospod z belov kecov, šteri je Bi-bija pobožao i z milim glasom erče :
Te mali tu, se mi dopadne . . . Kak bibi to začiije, viiha vkumes popiči i z repom miga sem i ta, veseli se, ka znovič na sloboščino med liidi pride, gde de pa v člo-veškoj civilizaciji i v sloboščini meo mogočnost živeti, za to de tudi lubo svojega novoga verta ravno tak, kak svojo prejšnjo zgiibleno vertinjo.
Te novi vert je tudi vrejden bio poštuvanjn i lubezni od strani Bi-bija . . . Modrijaš, profesor znanst-venoga dela i naprej idoče kulture boriteo je bio. Svoje znanstveno delo je z operacijami na živi psej probe delo. Za operacijo pripravle-ne pse je štirnajset dni lačne držo za uspešnost svoje probe. Za to svoje delo je dobo zlato medalijo.
Bibi je tak zgubo svoje živlenje za naprej idenje človeške kulture na zdravstvenom poli. Vupanje i po-štuvanje do človeškoga roda je ob-držo do zadnje minute svojega živ-lenja. Ešče te, gda so ga privezali na operacijski stol, je z repom lu-beznost migao svojemi verti.
Tomi velkomi viipanji se meo zahvaliti, ka se je z dobrim mišle-njom do človeškoga roda odselo na drugi svet.
Na mamike ime den.
Že dugo sem se pripravlao,	Zdaj pa je že tu! Mamika!
Na tvojega imena den,	Ka ti zdaj naj srdca povčm ?
Globoko sem premišlavao,	Ej!. .. moja draga mamika,
I sem se včio, za te den.	Pozabo sem, — dale nevem.
Či glij povedati nevdm,
Ka sem se včio, ka sem mislo.
Itak srdca ti to želem,	v
Ka želiš? Bog ti daj tisto.
Talanyi Franc
Dobro hišno sredstvo je več vredno, M jezero dobrih tandčov!
Hišni fluid „Biljna rosa", proizvod 100-letne apoteke GEBAUER—Bač, zaistinoje najbolše i najbole vosprobano domače sredstvo za vse i za vsakoga! Zavolo toga prečtite v vašem lastnom interesi celo stran oglas te stare i poznane apoteke v tom kalendariji i zaprosite brezpogojno mali poskusni glažek hišnoga fluida »Biljna rosa", štera se pošle povsem brezplačno. Potrebno je samo z dopisnico v jo zaprositi.
Močen Janči.
pojeb je bio močen Janči gda ie z domi odišo svejt pro-bat Železne črevie si je obio i tak je začno po svejti hoditi i šo je tečas, dokeč je nej prišao na konec sveta Na konci svejta je stala edna mala stara hiša, v to j hiši stanuje stari dedek.
Boug vam daj dober večer, lepo hčer i hišni mer, — se po-klono Mcčen Janči.
Moj sinček — odgovori stari — ravno sem te sedemdeset i sedem lejt čakao. Dobro ka sem se te pričakao. — Nato v prekliti začne kričati: Zdaj pa hajda, haj dečki. Prišao vam je voj peški Hej, nastane takše rogatanje, larma, cinkanje pripravlanje, sem i ta bežanje. Človik je mislo, da se celi regement pripravla. I glej, što je prišo? Prišlo ji je samo pet dečkov. J tej so bili:
Kamenje tere, Drevje skiibe, Železo mesi, Vodou pije i Tram-pitaš. Čiidni dečki so tou, ali zato vsakši dobro razmi svojo meštrijo. I ta meštrija je:
Kamenje treti i to najvekše bre-govje na praj zmoždžij. Drevje skiibe, eden loug tak poskiibe, da bi pihnolo. Železo mesi, z malim prstom hiše podera. Vodo-pivec ma takšo črvou. kak stou akovov lagev, štero železni ob-roučje vkijper držijo i je mogočen na ednouk celo morje vo-spiti. Trompitaš, či v trampoto popijne, na stou kilometrov vsi gluhi postanejo, či so si nej viija zadelali.
Poslušajte deca — erče dedek. — Ti Janči pa predstavi se, naj znajo tvoje pošteno ime.
Janči na eden stolec skoči, sa-blo vopotegne i vse?e prouti vsem štifi kiiklam sveta i pravi:
Vrtanke, gibance, palačinke,, flike.
Francek, Jožek, Miška, Pišta, Vanči.
Što bi bio jaz drugi kak Močen Janči Nato v roke segnejo Jančiji i kak voji postanejo njegovi podložniki.
Janči sinek poslušaj me — pravi dedek — jaz sem meo dve čeri edno z zlatimi vlasami Zorje. drugo z kmično čarnimi očmi Noč. Obedve sta se tak liibile, ka sta ešče obedve v ednoj pos-teli spale, ali nigdar ne naednok, nego vsigddr samo edna Kak se je edna doli legh, je ta druga že gor sMnoia. Zorja je bila svetlost, Noč pa čarna krnica. Ludje so liibili obedvej ednako, ar Zorja je razširjavala svetlost, šte-romi se je vsaki raduvo. ar je lehko opravlao svoje delo Noč pa je bila krnica, toj so se tudi radiivali, ar po tiapornom deli so trudni postanoli i v krnici so si spat na počitek vlegli. Živeli smo srečno, dokeč ji je Druno casar ne vkradno. Edno jutro kak je kokot svojo prvo pesem začno popevati, je Zorja začnola odperati svoje oči i Noč pa za-perati, zdaj v tom vremeni je pokruo sunce tak, ka je krnica postanola i v toj krnici se je pri-bližao njima i tak se njemi je posrečilo vkradnoti mojivi dve zvezdi. Od tistoga vremena mao ludje majo nevolo, nigdar mera, ne vnoči, ne vudnč, delajo vsig-dar i zopstom, blagoslova nega.
Idi ti moj sinek Močen Janči po nje, bodi voj mojemi šeregi, i obladajte Drumo casara pa prinesi domo Zorje i Noč-
Driigo jutro Močen Janči ko-mandera svojemi regementi i na pot se podajo proti Drumo ca-sarovoj državi Drumo casar kak je zagledno bližajočo nevolo. pred sebe pozove staro stode-vetdesetdevet let staro comprni-co i njej zapove, da naj brani obedvej dekli on pa je s sto-jezero soldaki šo proti Močen Jančiji, štere je vodo Palec m^li.
Pogledni — pravi Druno casar, bližajo se Kamenje tere, Železo mesi i drugi njihovi tovariši.
Nika ne dene — erče Palec mali, driigoga ne trbe v račun vzeti kak samo Močen Jančija. Ovi so vse nika.
Drumo zapove: drevje hitro, hitro kak najbole gosto zaprite pot se bližajočim. Na edno meg-nenje grozno močno drevje zapre pot našim prijatelom Ali v driigoj minuti je Drevje skii-bec že odstrano celi log Na to Drumo zapove morji, naj se razprestre pred bližajočimi i glej že globoko morje stoji pred njimi. Vodopivec z ednim pože-ranjom mcrje vospije Zdaj zapove: Bregovi postavte se visi-ko pred nje, da nedo mogli dale- Ali Kamenje tere z ednov prgiščov razdrobi brege. Zdaj zapove železobetoni, ali to ravno tak, kak vse ovo, je zdaj že-lezomesec nalehci vničo- Ka
bode, či stojezero vojakov pošle pred nje. Zdaj trompitaš v tom-peto popine z takšov močjov, da se porušijo nebesa i se g;b-le zemla Vojacke prestrahšeno bežijo vsaki v svoj kraj tak, da bi je niti z sakom nebi mogo. fkiiper spoloviti-
Štiiki, auroplani i tanki. Sramoto mi napravi Janči. Ti dragi junak prst mali, Deželo mi ti obrani Za to ti plačilo bode. Da za ženo dobiš Zorje.
Nato prst mali popadne z bival kože spleteni bič i ga trikrat obri glave v zraki okoli požene i tak poči z njim, da se zrak strosi. Ptiči z zraka kaple-jo, divjačina pokorna poslane, junaške moči od straha trepe-čejo. prst mali pa veselo pleše i kriči:
Što je tisti, sferi bi se z me-nov vttpo vojskovati naj stopi naprej
Oh-ho, pomali ti prst mali.
To ti močen Janči pravi
I ga že za brado popadne, trikrat okoli glave zasiiče i ga visiko v zrak liiči. Tak visiko, visiko gor med zvezde ta, gde orli gnezde majo Prst mali popadne ednoga staroga orla i si na njega sede i za edno minuto je že znovič na zemli Zdaj popadne močen Jančijovo nogo i Jančija zasiiče okolik sobe pa
Dobra stara urejmena so minoula! femSa^^b^^^brK^^
zdravil ešče itak ma! Prosimo Vas, da prečtete v Vašem lastnom interesi v tom kalendariji vsebino oglasa od pravoga manastirskoga balzama 100-lelne Apoteke Oebauer, Bač, šteri se kak prva pomoč pri basnovitosti i kak hišno sredstvo nijplemenitejše vrste ne more zadosta priporočati I Naroučite ga tudi Vi
tak ga v zrak luči. da Janči do mejseca Ietij- Mejsec je samo polojifo, tu se za krajec zgrabi z ednov rokov i tak visij na mejseci, zdaj njemi na pomoč pride Sokol, šteri se ponudi, da se naj na njega sede i ga on nazaj odnese na zemlo-
Močen Janči se Sokoli lepo zahvali, ka ga je na zemlo od-neso, v driigom megnjeni po-padne edno železno štango, z š?erov nesmileno začne klestiti Prst mali, tak kak oča vas z leskovov šibov večkrat klestijo, deca moja.
Znovič se začneta metati, gde eden ovoga tak vrže, da se do kolena v zemlo pogrozita Kak se njeva tak mečeta i bijeta, obri njeva letita dva Itiča, šte-riva si etak zgučavleta :
Glčj, glej, kak noriva sta teva Junaka, ka eden ovoga liiča, bije i se mantrata te, gda Dru-mo casar da kovati železno okovje, v štero misli oba teva Junaka zaklenoti, gda ta že oba triidniva, ar te njeva že lehko obvlada.
Hop! — skričij Močen Janči — čiiješ to, Prts mali ? Čiijem, čujem ! Bodiva si prijatela, me raz-miš •.. Midv£ sva se nigdar ne svadila, zakoj bi se mantra-la ? I nazadnje, — si čio oniva dva ftiča — ka naj čaka !
Na to si v roke sagneta, eden ovoga obineta i sta si prijatela postanola. Zdaj ideta obadva v grad Drumo casari, gde sta
resan najšla ono železje, od šteroga sta si tistiva dva ftiča zgučavala.
Istina je bila, ka sta njeva od ftičov člila.
Obadva zgrabita Drumo ca-sara i ga zapreta v edno hišo, potem poiščeta onivi dve dekli — Zorjo i Noč.
Prst mali i Močen Janči na-prežeta dvej dveleti stare žer-bici v eden hintov, vsi štirje si vsedejo notri i se pelajo domo k dedeki.
Prst mali i Močen Janči sta si najbogšiva prijatela postanola i oba sta tam ostala pri dedeki z Zorjov i Nočjov
fufnmfifffiiiiiiifiiffiiiffiffiiiffiiffiftniiiffifffffiifiiffiifiu
MAJER ŠTEVAN
krojač (sabol) i trgovec z gotovimi oblekami za moške
v Murski Soboti
Radgonska c. št. 2.
Ma v zalogi vsakše vrste moške
gotove obleke
z cajga i štofa, male obleke za deco, vsakše vrste kape (hoube) po najnišišoj ceni.
Sprejmejo se vsakovrstne obleke tudi po želji na mero !
Stara firma! Solidna postrežba!
I sto ta m
AUTOTAKSA
Vozi vsak čas in vsako smer ! Zaprti auto ! Solidne cene !
Dva doktora.
Prve dni septembra je strašna vročina.
Jesensko sunce z obilnov vro-činov segreva obri zemle plavajoči zrak.
Ludje se pod drevjem v senci ali pa v hišaj hladijo.
Pri sodnikovi kak navadno vsaki den, so tudi dnes vkiiper: dva doktora i kralevski notaroš, šteri se kžrtajo po obedi tečas, dokeč nejdejo v svoje ur&de.
Vora je frtao na tri. Zdaj se zdigne notar, gori stane i p rž vi:
—	Jaz iti morem.
Hišni gospodar ešče ednok na-toči vse štiri kupice i pravi:
—	Prijatelje spraznimo kupice, ar bi škoda bilo to zlato kaplico v kupicaj pustiti.
Vsakši primle svojo kupico i pijejo eden ovomi na zdravje.
Nato najprvle odide notar, malo za njim pa zdravnika.
Sodnik, hišni gospodar, ostane v hiši i si ešče edno kupico na-toči. Tak je literski glaž bio prazen. Na stouli ležijo razliičane karte i kupice. Sodnika mantra vročina, primle natočeno kupico i jo sprazni, tak da bi si s tem vročino potišao . . .
Sodnikova gospa pride v hišo i najde moža na poudi ležati Žena skričij, na štero notri pribe-žijo sobarica i dva hlapca, šteri so sodnika gori zdignoli i ga položili v postelo, sobarica nato pošle po oba zdravnika.
Sodnik je na tihoma grgrao na posteli; žena pa je med tem obleko žnjega potegnola, nato pa v hišo stoupita zdravnika.
Te rnMdi včasi k posteli stoupi i začne preiskavati, za njim stoupi te stari i gleda na^ premeta-vajočega sodnika. Žena tudi stoupi za njima i z prebledjenim obrazom gleda i posluša doktora.
Mladi zdigne oči na staroga, te z glavov kima, da naj tiho bode i se obrne k ženi:
—	Pavlovo stanje je nevarno ali zato se ne zosagajte
Ženski joč vujde i glasno tuli. Stari zdravnik primle žensko za roko i jo v drugo hišo potegne. Tii njemi vkiiper spadne i omed-lej. Kak jo gori zmaca, jo prisili, da gori stane.
—	Tiho bojte i esi gledajte — se zdere na žensko.
Ženska ga prestrašeno pogled-ne. tak da bi pitati štela: Ka ščete z menov i ešče nekaj . .
Ka želete povedati? — jo pita zdravnik z prijatelskim glasom.
Ženska v joči začne gučati na polojno povejdane reči pregriz-ne . . . sram jo je, ali vseedno z šepetajočim glasom erče:
—	Ne sva bila oženjeniva.
Zdravnik, zdigne glavo, stisne viista
i skluma: Že razmim|.... Pred sebov vidi te negotove razmere... Petnajst let vkfip živlenje.. nevgasnjeno lubezen... privajeno razmerje... mož je bio brez skrbi, žena ne zadosta energična proti moži... j po lejtaj pa je oba sram bilo na svetlo prinesti... sram njiva je bilo, ka bi v cerkev šla k zdavanji i tak je ostala njiva lubezen brez zakona.
Ali ta nagla smrt de se strašno ma-ščiivala proti toj nemarnosti. Njegova rodbina jo zdaj z decov vred od tec vovrže i ona poleg toga bogastva, štero mata zdaj, po njegovoj smrti z decov vred na cesto v siromaštvo pride.
Mladi zdravnik z betežnikove sobe v ono sobo stopi, gde sta stari zdravnik i gospa bild i erče:
—	Za deset minut de katastrofa.
—	Ej kabi — ga odvrne stari i njemi erče: da naj ostžne pri betežnlki, on sam pa k stoli stopi, iz žepke vze-me falajček papčra i nikaj na njega napiše, ga vkiiper vloži i z sobaricov ga k notari pošle.
—	VI milostiva pa ostante v toj sobi i ne p&stite nikoga notri zviin no-tara. On sam pa v betežnikovo sobo ide, k oknam stopi i feranko dolipfi-stij, tak da je krnica v sobi.
Mladi zdravnik ga je nezadovolno
pogledno i ga šteo pitati, zakaj pušča doli fčronke. Ali te stari ga je prehito.
Včasi pride not4r. Zdao njeva bo.
MlAdi zdravnik samo gleda. Te stari pokaže na vmerajočega.
On mi je pred par dnevaj povedo, da šče mater svoje dece na smrtnoj posteli vzeti v zakon. Svojo ženo z šterov sta ešče nej zdaniva.
Mladi zdravnik je šteo nika praviti ali si premislo i je samo z plečami migno — na to pa erče:
Nede živo niti dvej minuti, či nebi bila krnica v sobi bi vidli ...
Stari zdravnik z trdim glasom erče:
Tečas de živo!
Prosim stopite bliže i njemi prostor napravo do betežnika — z radoved-nostjov, ka de delo?
Mladi se nagne obri vmerajočega i prestrahšeno prdvi: Konec 1
Stari zdravnik strosi glavo.
Vmro je, ponovi te mladi.
Ne je, odvrne te stari.
Vmro je, ponovi te mlddi i proti okni šče iti, da bi fehranke gori po-tegno, da naj vidi te stari doktor.
Ne je vmro — erč6 te stari i miva bodeva svedoka pri zdavanji.
Mladi se razburkano šteo upreti ali stari zdravnik ga je z rokov stisno i ga na stolec posado.
Miva bodeva svedoka - si me razmo ?
Mladi razburkano skoči gori, se šče proti postaviti ali st&ri njemi je v oči pogledno zapovedajočim mrzlim pogledom. Mladi ga je gledo kak vuk i batrivno se šteo proti postaviti, pol minute ,je trpela ta tiha bitka, velika bitka ... — po šteroj se je te mladi prekdao. Jaz ne . . .
Dale je ne mogo gučati, po toj pol minuti tiho gledajoči bitki se vdao i si vsčde na stolec. Tfidi stari se je -doli vsedo. V sobi je postanola mrtva tišina. V kmičnoj sobi poleg mrtveca sta sedela mčrno obadva zdravnika.
Čakata not&ra. Tak se njima vidi, kak da bi že vdre i vdre dugo sedela i čakala. Nikše rogatanje se čiije v sosednoj sobi. Stari stane i odpre dveri sosedne sobe. Notar je prišo. Stari doktor njemi proti ide.
Dragi naš prijatel, Pavel mi je povedo svoje želenje, da ščč vzeti mater svoje dece za ženo. I ar je njegovo stanje v nevarnosti, te prosim, da tojienidno ceremonijo hitro opr&viš.
Ženska si prestrašeno globoko zdeh-ne. Stari doktor jo primle za roko i jo t drugo sobo odpela, rivnotak no-tara, šteromi stolec poniidi.
Kmlca je, šepeče notar.
Sttri doktor stopi k okni i feranko
malo gorpotegne, tak ka samo stol dobi svetlobo, gde de se pisalo tisto, ka de potrebno. Notar grozno gleda proti posteli, doktor njemi na pleča dene roko I ga potrošta, davsevredi.
Si presvedočeni ?
Presvedočeni sem — njemi trdoglas-no odvrne i globoko notari vu oči po-gledne, kak da bi šteo povedati, da se li naj paščl, ar je vsaka minuta predraga. Notar vkloni glavo i začne hitro gučati:
Jeli lehko povejta, da med vama nega nikšega zakonskega zadržanja?
Ženska nerazmeto gleda. Doktor stopi knjej i jo strosi tak da bi jo z sna mislo prebuditi.
—	Dajte odgovor „ja".
Nadale citera zakonske paragrafe na stol piiščenov glavov.
Stari doktor k posteli stopi.
Notfr tihoma pita:
—	Vi gospod Tinta Pavel ščete vzeti navzočo Pik Marijo za ženo? Odpo-stele se je čiilo tihi šepetajoči glas „ja". Notar se je naglo v grozi obrno k ženski i pita: Jeli povejte? ...
—	„Ja" šepeče ženska.
Notar ešče nikaj mrmra z knig, nato pa pravi: Prosim gospoda svedoka, da podpišeta.
Obadva doktora, kak svedoka podpišeta, potom stdri doktor se zahvali notari i pravi :
—	Gospod notar i milostiva, prosim da stopita v drugo sobo, miva se pa potrudiva, mogoče se nama posreči...
Notdr je odskočo. Ženska pa z glas-nobijajočim srcom puna radosti i žalosti je na tihoma zapustila to srečno i nesrečno sobo. V sobi sta ostanola obadva doktora. Stari je sedo, te mladi pa od groze v kot stopi,
Soba je bila tiha i kmična. Minute so pa tak duge bile, kak vdre. Mladi je to stanje ne mogo zdržati i erče:
—	Idem!
Stari njemi z glavov kima, kalejko. Mladi doktor zapiistij sobo. Te stari pa nadale sedi, sedi merno i gleda mrtveca i nekaj globoko premišlava za pol vdre stane i vo ide v drugo sobo gdč je bila novo oženjena dovi-ca. Od te minute naprej, kak je stari zapusto sobo betežnika, je Tinta Pavlova dovica postanola. Ar kak je doktor v drugo sobo stopo, je povedao:
—	Mrou je!
Ženska nesmileno na glas jouče, Stari doktor njej nika pravi i jo poboža, potom pa vo na dvorišče ide gde od vročine jesenske rože v septemberskom sunci zevajo.
V tormi vora tri bije popoldnevi.
Rob votline.
L
Strašna so se zgajala za zaprej-timi dverami delavne sobe Pedro del Medoka.
Medoka je pri pisarnom stoli stao, na obrazi se njemi je zverinska div-jost grozila, z ouči so hudi bliski sekali. Vu rokaj je korbač držo.
—	Spuniš ka sem ti zapovedo !
—	Nej!
—	Zapustiš Gardion Roberta!
—	Nej !
—	K mouži boš šla k Wallham lordi !
—	Nej !
—	Pazi se! Ne trpim prouti-stanje. To moreš včiniti ka jas za-povem !
—	Nej !
—	Ne bojiš se me ? Ne bojiš se korbača?
—	Nej, pa nej !
Za dverami stoječa deklina je z vkiipstišnjenimi zobmi, batrivno proti stanola oče sirovoj sili. Nje bejli obraz je ešče bole blejdi postano od razburjenosti. Viistnice so njej trpetale. Roke v pestnice stišnjene, se je z cejlov močjov borila, naj ne vdari vo z nje ta velka britkost, štera njej je napunila celo srce. Čelo se njej je zgrbalo i te lejpe kmične oči so z mržnjov gledale vu divji obraz, toga pred njov stoječega človeka.
Na naglo se je strosila. Na šinje-ki i po prsaj njej vdiljeksveče vda-rec korbača. Vu prvoj sašenosti si je roke pred oči zdignola, se brani vši. Korbač je pa dale poko po-njej, gde jo je samo dosegno. Vu obraz njej je vdaro, med lejpe čarne vlase se je smeo, na krvavo njej se vsejko bejli šinjek i roke.
Klara je zacvilila. Korbača vdar-cov ostra bolečina njej je odprla zdaj pout vsoj britkosti srca, štera
kak bister potouček je vdarjala vo z nje :
—	Zverina si! Nej oča ! Razbojnik ! Nevolen razbojnik! Nej, ne bom ti rob ! Ne dam se odati za tvojo volo ! Mrzim te! Kak gnusno kačo ! Mrzim te ! Mater si mi tiidi v grob siino z tvojov hudobov, ali jas ne bom nasleduvala matere žalostno peldo ! . . . Bij me, či ti je vola! Nikaj ne dosegneš z tem! Mantraj me, gladiij me ! Že sem se privadila. Vse sam se že navčila... ali na dale ne bom trpejla ...
—	Ne boš tiho ? Edno rejč naj več ne čiijem ! — kriči del Medoka z toupim glasom i ešče bole stisne korbač.
—	Nej! Ne bom tiho ! Vopovem! Naj čiijejo tvoji liidje, naj vsakši čiije ! Zverina si! Strašna zverina ! I ne bom bougala tvojim gnusnim želejnjam ! Nej, pa nej, pa nej!
—	Bomo že vidi i — muvi na toupo del Medoka i nadale bije to deklino.
Klara nanagli zgrabi za bič i ga močno drži.
—- Zadosta je! — cvili zvon sebe od bolečin i razburjenosti. — Rajši vmerjem kak bi pa nadale to trpejla !
Del Medoka je sam že truden grato od bitja.
—	Marš vu kamro ! — kriči z nesmilenim glasom. — Tečas ostaneš tam na kriihi i vodej, dokeč ne spuniš mojo zapoved . . . Zadosta časa bos si mejla premišla-vati!
Zdaj zgrabi to deklino i jo k med oknom i dverami bodoučoj stejni stisne. Zaman se je branila. Na pritisk so se na stejni edne skrivne dveri odprle i Klara je vu edno tesno, vousko luknjo spadno-la, z štere rešiti se brezi oče dovo-
lenja nigdar nebi mogla. Na toj luknji je nej bilo okna, nočna krnica jo je vzela okoli.
Ta zmantrana, nesrečna deklina je caglo kričala i cvilila, ali zvon toga hiidoga, divjega oče je nje glas nej čiio nišče. Od toga pa — tou je dobro znala — nemre čakati ni pomiluvanja, ni smilenosti. Nepopisana britkost njej je obišla dušo. Jezero misli i občiitejnja viher njej je mantrao srce njeno. Zvon sebe je zvala ime Roberta ponouv-no na pomouč.
— Ja, či bi Robert znao! Či bi njemi po kakšojšteč priliki na znanje lehko dala! Ali kak? ... I samo od njega lehko čaka pomouč. Samo Gardio Robert bi prouti stano vsem peklenskim vragom za njou L.
Vu toj kmičnoj luknji, vsega tr-plenja i caglosti pekli njej je tak veliki postano Gardio Robert malar, kak da bi toplouča batrivajouče zvej-zde sijala skouz te čarne krnice, štera njej je obvzela srce i dušo.
Že edno leto ka se liibita. Že ed-no leto ka se bori z groznim očom za svojo liibezen, ki od siromaka malara Gardio Roberta niti čiiti neš-če. Na bogatoga zeta si je želo, ki bi ga vozmogo z velkoga duga, v šteroga se je zapleo i bi ga za blajženoga včino. Te grozen oča je nej liibo vu svojem žitki nika drugo kak pejnez. Pejnez njemi je bio Bog, liibezen, bolvan.
Velika skoupost ga je vedno na vekše špekulacije nadigavala, naj si zadovoli veliki žej za pejnezom. Vu škeri je nej prebero! Velike bajcar-ske podjetja je meo vu Argentini, ali na skrivoma je robsluge tiidi kupuvao, odavao, kšeftao z njimi. Skrivne zveze je držo z trgovci, ki so dekline tržili, z opium šmuglari. Razmo je, naj te zamorce voponuca na delo do zadnje mouči naj vo-zprejša z njih to slejdnjo kaplo krvi.
Bejli i čarni liidje so se ednako
bojali od njega. Vsakši ga je za nezmerno bogatoga mislo . . . Samo on sam je znao, ka je velike zgii-bičke meo na švercarskom blagi, ka , edno bajco njemi je morska voda poničila, druga se je pa od zemle-potresa vkupersiihnola . . . Špekulacije na borzi so se z velkimi zgii-bički končale ... Ka od vkiipsprav-lenoga bogastva z slejdnji ostanki žive samo ... i ka z pejnezom vred njemi žitek tudi vesne! Ar del Pe-dro Medoka je nej mogo brezi pe-neza živeti . . . Či vse zgubi, za njim tiidi on na nikoj pride! Nači nemre živeti! Samo z pejnezi! Z dosta pejnezom! Njemi je pejnez telko, kak drugotni kokain, morfium ali opium! . . . Žitekdavajouči čemer! . . . Blajženstvo, opajajouče poželejnje, žeje vtišavajouča vretina, cil, božanstvo. I on je živeti šteo. Ravno tak je viso na pejnezi, kak je trepetao za žitek.
Klara z mržnjov mislila na Wall-ham lorda, koga njej je oča ode-bro. Suhi, louši, puklavi starec je bio. Oči so njemi dostakrat moutno gledale vu dalino, obraz njemi je zmantrani bio, z ouči se je grozen trak svetlio, včasi se je pa divje poželejnje svetlilo z njih, štera je obišla cejlo bivost. Cejli človek je na grob, škrinjo, smrt spominao.
— Mrejti, mrejti bi bilou naj-bougše! — geči vu zapori ta nesrečna deklina.
Ali vu toj groznoj samoči niti se je smrt nej štela k njej približati. Skrivnosti del Medoka hiže je zvon njega nej pozno nišče.
Ta hiža se je za navadno leto-viščnico kazala. K velkoj pečini je bila zazidana i ti vnougi podzemei-ski preklati i hodniki, šteri so vu skrivne votline pelali, gde se je nišče nej mogo vospoutiti, z šteri vnougi je nej bilo nikše vopouti, so nezmerno mouč daruvali toj malo kazajoučoj zidini.
Ki so jo zidali, so že davno mrli. Malo liidi je delalo na njej ... i vsi so na porob spadnoli ednoj strašnoj eksploziji, štero bi vu pe-"čino mogli napraviti. Del Medoka je bar tak pripovedavo katastrofo dokončanja svoje hiže.
Hižno delo je nikši indian vršo. Medoka je dobro razmo k tomi, naj v med svojimi podložniki, či bar spoštiivanje nej, donok naj grozno bojazen obiidij. Nej je miliivo kor-bača. Držina se je navčila posluh-šati, delati i kak robi služiti. Nišče je nej pito nika, nišče si je nej vii-po dovoliti, ka bi se nad kem čti-diivao, ali kaj pitati viipao.
Komi bi prišlo na pamet, ka bi se čiidiivao nad tem, ka je Klare nej bilou pri obedi, ka njej je po-stela nedoteknjena bila v gojdno, ka je preminola, kak da bi jo zemla požrla ?
Vu hiži del Medoke je nišče nej meo pravico na pamet vzeti kaj, zvon toga, ka se njemi je samo zapovedalo.
II.
Gardio malar je od radosti svetlečimi očmi čteo že vendar ob desetim edno kratko pismo :
„Rad bi bio, či bi viitro večer voprišli vu Medoka villo. Nikaj važnoga Vam mam praviti. Či bi me ešče nej najšli doma, vsakše formo me počakajte, za volo Vašega interesa."
Pedro del Medoka.
Te najbole lubezni ve reči bi komaj pobiidile vekšo radost v tom malari kak ete. Del Medoka, te nesmileni gizdavi bogateč si je vendar premislo . . . Klare angelskoj dobroti se je posrečilo zmehčiti njegvo trdo srce. Roberta fantazija si je cejlo paradižomsko blajženstvo namalala pred sebe, na štero je z toga pisma grabo viipanje.
Tam se je vido vu Medoka ville krasnom piingradi, kak z Klarov se šeče med korinami i cvetečom grmovji, gde v gorečoj lubezni računata na te blajžene dni bodočnosti.
Da bi samo hitrej šo čas!
Z delom je poskiiso čas si kratiti, ali delo njemi je nej šlo izpod roke. Ka šteč je začno, povsedi je samo Klare obraz vido pred sebom. Klara ! Povsud i vu vsakšem samo ta bejloga obraza, čarni vlasi, mi-loga pogleda španjolska deklina. Robert je nigdar nej mislo od sebe, ka bi tak globoko zna o liibiti.
— Gviišno, ka te vnoge zaprejke i oče nesmileno protivništvo je zbi-čiivalo do nezmerjenosti plamen njegove lubezni ! — si je premiš-lavao večkrat.
Zaman se je boro mejsece dugo proti tomi občutenji, rešiti se ga je nej mogo. Klara je vedno vekše mesto zavzela vu srci njegovom. Ka ga je vleklo k njej ? Nej samo lepota, či bar oči so se njemi večkrat počinole na nje lejpom zrasti... Ali kelko Iejpi toplokrvni deklin jeste v Argentiniji! ... Prejk lepote ga je nikša nepoznana mouč vlekla k Klari. Dekline posliihšanje. Za žalostnimi očami bodoči skriven duševni svejt i mišlenja, od šteroga si je samo somno lehko ... ali od šteroga je Klara nigdar nikaj ne ovadila.
Ne je znao zakaj, ali ta deklina se njemi je strašno milila. Bilo je nikaj vu njej, štero si je nej znao raztolmačiti. .. Zakaj se njemi je toga zmožnoga Medoka hči milila? je občiito kakšo skrivnost za njov? Velika, nejma trplenja ? ... Z moč-jov dolivtihšano znotrašnje zbur-kanje ? . . .
Kak bi rad predro to tišino ! Te nazajzadržane občutenja na svetlost prineso, na žitek pobudo vu ognji njega nezmerne lubezni. Sen, volo,
ČE TI ]E VZROK ZHflHI, HE BOSIDUEO BETEZEH!
Tou je glavno pravilo zdravilne umetnosti, tomi pa se pridruži pregovor: „Če beteg se pojavi, pitaj najprvle, ka žaloudec pravi", ar kak svedočijo jezero lejtna opazovanja, je žaloudec največkrat izhodišče tudi tak-ših betežnih pojavov, ki so za nevedouče oko viditi brez vsakih zvez z žaloudcom.
Končno pa ne more biti vsakši po-vučen od nastanka vseh betegov i tak ne-mre vsakši znati, da nastanejo n. pr. tudi mozoli i vnouge druge kožne bolezni zavolo pomenklivoga delovanja žaloudca i čreva, prav tak kak majo nasprotni pojavi: hujčanje, debelenje itd., skoro vsikdar vzrok v nerednom delovanji prebavnih organov.
Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča teliko obolenj, se skoro vsikdar nanaša betežen žaloudec i čreva, tak tudi bledavost, slabost, slabokrvnost, ner-voznost, nespečnost, prerano obsta-ranje, tegobe v letnom premenjavanji, tegobe menstruacije, ženski betegi itd., ar vse tou je v zvezi z krvjouv, krv pa je živlenje. Samo zdrav žaloudec i zdravi prebavni organi lejko pretačejo i ženejo zdravo krv po tejli.
Tudi povapnenje žil i starostna odnemoglost mata svoj vzrok v po-menklivom kroženji krvi. Zavolo toga je dužnost betežnih kak tudi zdravih, starih i mladih, čistiti prebavne organe tak, kak se more čistiti vsakši mašin, či ščete, ka vam redno deluje.
1 či nastoupijo moutnje kak: pomen kanje apetita, beli jezik, slab okus, slab duh iz viist, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetraj, vranici i ledvicaj, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potom nikdar ne čakajte, nego telo dobro prečistite z priznanim naravnim sredstvom „PLANINKA" čajom Bahovec, šteri je sestavleni navekše iz najboukših planinskih zdravilnih zelišč.
Zahtevajte pavapotekajedino„PLANINKA" čaj Bahovec, se ne odava odprejto, nego samo v zaprejtih i plomberanih paketaj po Din 20,— veliki paket, a Din 12,—polovični paket i z napisom izdelovalca:
Apoteka BIH. BAHOVEC, Ljubljana.
Reg. br. 1349/32
Zaščitni žlo
MR.BAHOVEC
PLANINKA
zoravil* ca1
moč, delazmožnost, mišlenje je že davno zgubo vu zamanski želenjaj. Rad bi vujšo že dostakrat od za-comprane moči te dekline, ali nej je meo moči za to.
I zdaj je tli odkiiplenje. Nemre se dvojiti v njem. Vejm zakaj bi ga zvao Pedro del Medoka, či nej zato ka njemi naznanje šče dati, da si je nači zmislo ? Medoka zaman ne pozove k sebi nikoga i rejdki so oni srečni liidje, ki k njemi pozva-nje dobijo.
Ponovno je naprej vzeo to pismo i ga je čteo. Za svejta kinča nebi ga dao vo z roke. Cejli den je vu samoči tapotrošo. Ne je šo med liidstvo. Zdaj samo na Klaro smej misliti. Samo z njo v si zgučavati vu misli ... do viitro večera !...
Z nepopisano blajženimi občutenji je seo vu auto, gda je ta tak težko čakana vora vdarila, Nepo-trplivo je silo šofera zakaj ne vozi hitrej, naj kak najhitrejše dosegne svoj cil. Dobra pot se je hitro od-trgnola i auto je zdaj že žmetno plezo po vouski polski potaj naprej, med grmovjem i kre bistri potokov. Končno je donok tam postano pred vratami Medoka ville. Vo je plačo šofera i srce njemi je glasno bilo, kak je prejkstopo prag ti velki hrastovi vrat.
Tone i Mayenta, dva indijanskiva služabnika sta ga ozurno sprejela. Nikši težki, zadušeči Iiift njemi je seo na prsi kak je vu predsobo stopo.
—	Don Pedro del Medoka je doma ? — pita te sluge.
—	Nej je doma! — erčeta obadva naednok.
—	I Donna Klara?
—	Nej je doma !
Robert se je neprijetno počuto. Njega velka radost se je zdaj na nerazmeti strah obrnola . . . Zakaj njemi Klara nej proti prišla ? . . . Či že oča kakšo delo ma, ona bi
lehko doma ostanola i čakala na svojega zaročenca !
Nej samo vkanenje nego nikša nerazmeta bojazen ga je zavzela. Globoko zdehnovši se je napoto vu sobo, štere dveri je Mayeta odpro pred njim.
— Tu čakati ! Don Gardio ! Čakati ! . . . Don Medoko čakati! Eti!
Robert je z glavov kivo. Sluga je voodišo.
Vu prosto pospravleno sobo je prišo. Pri stejni je divan bio, pred njim mali stol, štirje slanjalni stolci. Stene so prazne bile. Ni eden kejp se je ne vido.
Robert je čako. Strašno dugo je čako. I vedno bole nepotrplivo. Na voro si je pogledno. Že je deset minola. Del Medoka se je izda nej zglaso. Viinej je oblačna, kmična noč bila. Zaman je šo k okni, nej je vido nika. Strašna stava. Nej se je mogo rešiti misli, ka so ga v skopec zčalili. Tak se je počuto kak da bi v vozi bio. Pa so dveri nej bile zaprejte. Večkrat jih je odpro, da bi po kmičnom preklati malo okolipogledno, ali za gosta se je počuto v tiihinskoj hiži i poštenje njemi je nej dopustilo, ka bi po-sliihšo, špionejro okoli tam, gde ga za gosta spremlejo.
Do polnoči se je ešče nikak go-ridržo, ali po tem ga je nemirov-nost i razburjenost obtriidila. Sen ga je oblado. Nej se je mogo go-ridržati. Tak oblečeni si je talego na divan i roke si je pod gla-vou djao.
Tak se je zosagao, ka je na glas goriskričo . . .
III
Lord Wallham je kroničen opiu-mist bio. Toj naklonosti je že v Angliji začno služiti, ali da je tam na vnoge zaprejke najšo, za volo šteri njemi je teško bilo vozadovo-liti to grejšno poželenje i da se je
tam ešče nej natelko skvaro, ka bi nej občiito on sram, z šterim si je ime oskruno i šteroga je skrivati mogo pred svoji prijateli i poznanci, ali da se je rešiti tudi nej mogo od naklonosti vživanja opiuma, je rajši slobod vzeo od svoje domovine i -	se odselo vu daleč tuhino, naj prek
morja najde kakši kotiček, gde si lehko vozadovoli poželenja i vu nepoznanosti živoči se njemi naj nede trbelo skrivati pred drugimi.
Z velkoga bogastva je lehko trošo kak se njemi je vidlo. Prehodo je cejlo Severno Ameriko i te je v južno odišo. Z del Medokom se je na hajovi v Valparaiso spozno.
Vu šefta vsakšoj vragometiji sebe dobro vozpoznajoči španjol je z ostrimi očmi hitro spozno vu lordi on porob, šteri njegovomi cili naj-bole paso, i koga je za svoj hasek dobro lehko voponiico. Slučaj njemi je tudi na roko hodo. Lordi je sfalio opium na hajovi, i ta strašna naklonost, štera ga je že sploj vkiip-strla, ga je popolnoma v roke Me-doka dala. Te vkupspotrejti človek se na novo moč obiido, motne oči se gorrazsvetlile, gda njemi je Me-doka diskretno ali tem bole po oso-lenoj cejni goriponudo svojo pomoč i njemi je dao nikeliko z opiuma, šteroga je vedno z sebom noso.
Wallham lord je hitro v svoj kabin odišo i Medoka je najšo priliko, naj ga skoz kliičove luknje pazi ka čini.
Driigomi bi se grsnolo ono videnje, kak se je te lord tadao vu naklono vživanje opiuma, ali Medoka se je liišno veselio. 1 dokeč se je lord Wallham ponovno vrgo vu vživanje opiuma, z trepetajočim tejlom, na červo vrženi pobero gori z tela vsakšo dolispadnjeno zrnico toga čemera, se vu Medoke glavi peklenski plan pobudo : ta človeča razvalina, z sebe voslečena zverina ■de krasen mož za njegovo hčer.
— Dugo ga že tak nede neso ! Redno bom njemi lifro opium. Ne-dopiistim, ka bi z drugim imeo zvezo. Drovne zadavke bom jas pobero gori z njegove vrejdnosti . . . i te to drugo tudi na mene ostane! To je ravno v najbogšem časi prišlo! . . . Tak si je premišlavo te pejneze lačen Medoka.
Od te vore kak tutor je pazo na Wallham lorda. On njemi je po-isko v Valparaisoi stanovanje, z svojimi zavupnimi liidmi ga je okolivzeo. Redno je bio obveščeni od lorda vsakšega stopaja. Dosta-krat, samo za volo lastivnoga veselja ga je nanikoj zmantrao, da njemi je od časa do časa odtegno opium, samo zato naj on vživa v mantranji toga nigda zmožnoga, i gizdavoga aristokrata i ga naj ponizi.
Lord njemi je vsakše želenje la-kovno spuno, naj samo do opiuma pride. Včasi se njemi je molo kak dejte. Medoka je strašne peneze djao v žepko od lorda.
Ali hčeri ženitev je nikak nej mogo vkiiperskovati. Vsa sila njemi ' je odpovedala nad Klare protivnost-jov. Zaman jo je bio, gladiivo, po dni dugo zapro vu kmično luknjo, gde jo je pri suhom kriihi i vodej držo, nad zmantranov deklinov je nej dosegno cila. Klara ga je nej bogala.
Medoka je tak mislo, či njej ed-nok vzeme viipanje, ka nigdar nede Roberta žena, se že spokorij i spuni njegovo zapoved. Nevola ga je že tudi silila. One šume, štere je od lorda vosprešo, so se za male po-svedočile proti onim zgubičkam, ka je na nesrečni špekulacijaj odišlo. Tu je včiniti trbelo. I Medoka je nej bio človek odlašanja. Gardio Roberta z poti more spraviti. Kon-čibar za gvtišen čas ... I ga je odpravo.
Na drugo iitro, po obiski Roberta je smeheči odpro dveri Klare skrivil oga zapora.
—	Lehko voprideš! — erče.
Klara se je zmantrano priklatila
vo na svetel den. Blejdi obraz njej je meren ostano ešče te tudi, gda jo je oča špoto i krejgo. Ne je odgovorila. Vu dalino gledajočimi očmi je ne štela nika na pamet vzeti, tak da bi njej za vse nikša briga nej bila. Ne čiije, ne vidi nika. Samo se je te strosila, gda je Roberta ime čiijla vopovedati.
—	Gardio je odpotuvo z Es-pranze! Nikomi je nej povedo ka-ma ! . . . Nej šteo, naj ga nadale preganjaš z tvojov lubeznostjov ... Te herešen junak ! — dene kcoj špotlivo. — Tak ti trbej ! V špoti si ostanola! Posluhnola bi moj dober tanač ! . . . Robert te je odvrgo od sebe ! Vo ti je dao pot!
Klara je oči na toga strašnoga človeka zdignola.
—	Nej je istina ! ■— erče na ti-homa ali gviišno.
Medoka se je gorzasmeho.
—	Hah! Ka je ne istina ? .. . Dopustim ti ka viitro lehko zvedavaš za njim! . . . Odišo je. Ne te je držo za vrednoga, naj ti nazvejsti svoje nakanenje, niti slobouda je nej vzeo.
—	Či je odišo, mi že naznanje da ! — erče Klara ostro.
—	Na to lehko čakaš! — se glasi nazaj te špotlivi odgovor. — Niti gospodinji, pri koj je nasalaši je ne povedo kama ide ! ... Viitro že zvejš sama ! . . . Lehko zvejš, či prvle spuniš mojo zapoved!
—	Zakaj naj čakam do utre ? — pita Klara z potrtim glasom.
—	Naj si vadiš potrplivost! Trno lejpa vrejlost je! Do utre, ali po-utri . . . bomo že videli ... Te boš lehko šla gda ti dovolim! 1 gda si se odločila, ka boš lord Wall-hama žena!
—	Zakaj me mantraš ? Zakaj ?• — pita deklina i oči na očo zdigne.
—	Zato ka si nepokorna! Ka protistaneš mojoj voli . . . Ali zdaj te v rokaj mam! Či ti je na srci Gardiov nadalejšnji šorš, te mi zdaj z prisegov moreš oblubiti, ka VVall-hama vzemeš. Tečas niti glasa*ne-boš čiila od njega.
Strašna misel je vdarila zdaj vu Klare srce:
—	Ka si žnjim včinoPjJPovej ! Ka si včino? Vmouro si ga? —-pita ona vu cagloj dvojnosti.
—	Nika ne zvejš od njega! Ščeš lorda žena bidti ?
—	Nej! Nej!
—	Te od Gardiova tudi jneboš čiila nika!
Klara je brezi odgovora voodbej-žala z hiže. Takšo gorečo žalost je ešče nigdar nej občutila v srci, pa je pri groznom oči dosta žalostni dnevov mogla že pretrpeti . . . Kak dugo de mogla tou zdržati? Zakaj ne vrže od sebe tou ružno živlenje?... Na tou je niti misliti nej viipala, ka bi vodala očo i bi ga obtoužila na soudi . . . Nej! Dejte nema pravice obtoužiti svojga očo! — si je mislila jezerokrat. Od. samomorstva se njej je pa njena pobožna diiša grozila... Čakala je lejta dugo vu caglosti. Čakala je na rešitela, ki bi jo rejšo etoga zemelskoga pekla. V Roberti je mejla vso viipanje. Po dugi letaj v sebi zdržana občutejnja so z stou-kratnov močjouv z nje vdarile gda se je z Robertom nedovejdno spoznala. Tečas se je vsakšega človeka ogibala. Nej je mela prijatele, prija-telice kak druge dekline. Nej je štela, da bi štoj šteč notrivido vu njeno živlejnje, njeno trplenje ... Ali diiša tudi želej svoje pravice. Mlado srce liibiti more ... i z kelkim du-že je zatajila sama sebe, telko bole žašeČe je vdaro vo plamen gda je skradnji čas prišo.
Ka se je zgoudilo z Robertom?... Ta misel njej je nej dala pocinka. Vu njegovoj lubezni se je nej dvo-jila. Vejm z prisegov sta si oblubi-la, ka prouti vsakšoj zaprejki vo-zdržita pri edendriigom? Ali oča?... Či ga je vmouro! Strašna misel! Mraz jo je obišo . . . Grozilo se njej je!
Samočina jo je tiidi grozila, sama bidti vu sobi. Vo je nej mogla idti, ka bi oča za njouv nej pošlo To-neja ali Mayeto, štere je nej mogla trpeti. Špione je slutila vu njih.
K okni je stoupila. Te poznane planine so dnes ešče bole kmično gledale doli na njou, kak inda. Tak se je počutila, da> bi li v vouzi bila. Zdrzna misel se njej je pobudila. Odskoči. Tu niha mesto telko groz-noga trplenja. Odtrgne se od ne-smilenoga očo, koga prousta nav-zoučnost jo je že z britkostjouv, sramom i z mržnjov napunila. Vu-pala se je vu sebi. Telko mouči de mejla, ka se skrije pred očom... i lu-bezen njena de njej na pomouč vu tom tiidi, naj najde Roberta . . . Či je ešče nej mrou! . . . Nej, nej! Tou misel je vkrajvračala od sebe z vsov močjouv . . . Vupala se je vu nje nagibi, šteri njej je tou pravo, ka Robert žive samo je v ne-vouli . . . Boug zna gde! . . . Nej se je dvojiia, ke de jo lubezen po pravoj pouti pelala.
Zdaj je samo tou čakala, naj večer postane. Rano si je dolilegla. Oča je navadno dveri na njou za-pro, samo v gojdno jih je pa oud-pro gori. Klara se je z tem malo brigala. Točno je preglednola vejke na drevji z šteri pomočjouv na ze-mlou lehko pride z tej dvajseti lak-touv višine. Vupala se je v sebi, vejm kak mala deklička je nikelko-krat plezila po drevji i zdaj je tudi nej bila menje zdrzna.
Pejneze si je vzela k sebi i si je vkiippobrabla vso zlato i drugo
vrejdnost ka je samo mejla i je vo splezila nad okno. Komaj ka je na zemlo prišla, Davy te velki pes, pun veselja je proti njej pribejžo. Klara ga je pogladila.
— Zvon tebe tak nemam ni ednoga prijatela na zemli, samo ti Davy . . . hodi z menom!
Lehki stopaji so se njej pogrozili vu pejski na ogračeka potaj. Ne je šla proti vratam, nego proti pečini, štera se je kak stena vlekla odzadi ogradčeka za drevjom. Brezi pre-mišlavanja je šla proti njej. Obri glave njej je komaj poldrugi meter visiko otvor edne votline bio. Predvsem to more dosegnoti. Roke si je do krvavoga razrezala na ostrom kamenji, ali zdaj je ne pazila na to. Komaj ka je dosegnola to votlino i notrinagnovši je goristanola,. čuden naglas njej je vdaro vu vii-ha. Čiidiivajoč je postanola i je posliihšala. Davy je tudi tam stao vu otvori i vuha špi-čivši je nemerno začo mrnjaviti, ali Klara ga je pogladila i te se je pomero.
Klara je batrivno notristopila vu votlino. Nagib jo je vodo ? Ali radovednost? Dobro srce? Nedo-vejdnost ?
Kejm globše je prišla vu votlino, tem bole se je culo gečanje, zdu-havanje, topi vdarcov rogatanje.
Votline zgornji tal je razpokani i skoz kamenja je notrisijo mesec, ki je razsvejto celo znotrašnje. V ed~ nom mesti je pout tak vkuper bila stisnjena od kameni stejn te votline, ka se je Klara nej mogla skozpo-tegnoti. Prisiljeno je zdaj postanola i je posliihšala.
Zgučavanje je čula. Obprvim je nej zarazmila nikaj, ali vuha so se njej pomali kcojprevčila k tomi to-pomi šošnjanji i je vse zarazmila, i čula.
— Taki odidete z Esperanze!..,
i preminete naveke z Argentinije ! —-erče Medoke oster glas.
—	Z kakšov pravico v zapove-davate vi meni ? Ka vam pride na pamet, ka me na takse silite, na štero nikše vole nemam !
Te glas je tak poznani bio Klare vuham. Nikša dvojnost! To je Roberta glas !
—	Žao mi je, ali zdaj nemam časa se brigati za to, ka vam je vola i ka nej ! Vi ste mi na poti ! Morate preminoti! Tak ščem ! Ne-pozabte, ka se od etec nemrete nači rešiti, kak pa či vam dovolim. Vu pečini je vozglobana votlina, z štere se z svoje moči nigdar vo ne rešite ! Premislite si! Tu vesnete od glada, nišče nevej za vas! Nišče vas nede isko . .. eti gvušno nej!
—	Rajši merjem, ali z Klare ne odpovem !
Te batrivne, moške reči so tak vplivale na to deklino, kak angelska mužika. Vusta so njej nedo-vejdno šošnjale :
—	Dragi! Dragi : Rajši merje kak bi pa mene zapusto.
Medoka je nadaljavo svojo ne-smilenost:
—	Končno či se sami ščete vmo-riti, vas nemrem nazajzadržati! Vzemte na znanje, ka v toj vori so se obslednjim odprle dveri obri vas ... Na dale me ne briga več šorš vaš . . . Ešče pet minut vam dam za premisliti. Či se odločite i z prisegov dolipovejte z Klare, taki vas na slobod pustim. Moj eden človek vas skoz loga v Esperanzo sprevodi i vas z utrašnjim vlakom odpošle . . . Več se nigdar nesmite glasiti! V Argentino več nesmite stopiti! Končno je velko poštenje za mene, ka natelko lubite mojo hčer, ali morem vam odkrito povedati, ešče dosta drugi lejpi deklin jeste na svejti, lepše, lubeznejše, kak Klara. Ešče več vam storim! Či že-lejte . . . spunim. Te najlepše dek-
line vam dam na razpolago. Kakšo ščete ? Se vam vidijo mestizke, ali malajske ? Španjolke se tiidi najdejo povoli. Ščete ? Ali vam bole paše europska krv? Ali mogoče veselo francuskinjo ? Te že videli. I so ne mrzle kak led. Bole gustušne kak Klara. Ka edna francuskinja zna i kak ta lubi to je čuda. Erčem čuda. Ste ešče ne meli delo z fran-cuskinjov ? Vidite, dobro vam ščem. Pomago bom vas. Šenki vam pustim na razpolago voprebrano vredne žene, ali Klaro ne dam. Z njov druge cile mam. Z nje odpovedati morete.
—	Nigdar nej! Skončajte te vaš gnusen guč!
—	Te pa na sebe vzemte! Pri-šestna do vas težila nej mene! Vi ste odgovorni za vse! Či jaz zdaj odidem, živoga človeka več nete videli!
—	Nemam več zapovedati!
Del Medoke reči so se z smehe-čov špotlivostjov donile notri vu votline naglas:
—	Lejpo smrt vam želem! Dobro se mejte !
Glas odhajajoči stopajov se je čuo i te je tihoča postanola Za par minut se je Roberta topi, raztrgani glas čuo, zmantrano:
—	Prekleti človek! Ružen razbojnik! . . . Sirota Klara!
Klara je ešče par minut čakala i te je z tihim glasom^ pitala:
—	Robert! . . . Čujete me, Robert ? ... Jas sem tu Klara! . . .
Prejk vu mraki votline je par minut vse posluhšalo.
Deklina je ponouvila svoje zove-če reči:
—	Robert! Robert! Jas sem tu !... Vupajte se v meni! . . . Robert!...
Kak ednoga v pameti zblodjeno-ga se je čulo prejk Roberta kričanje:
-— Angel! Angel! Klara gde ste?... Odkud se čuje vaš glas? ... Ali se mi senja? ... Je tou mogouče?...
Ah! Pamet se mi je zmejšala od nevoule ... ali zaistino vi gučite, angel moj? . . .
— Ja! JaJ Nedovejdnost... ali nagib! . . . Čuden nagib lubezni me je vodo. Pobegnoti sem štela z očin-ske hiže . . . I vu tou votlino sem se skrila . . . Zduhavanje i gečanje sem čula . . . Ali pustimo zdaj tou ! Samo da bi tou znala kak vas lehko rešim? . . . Eti je luknja tak vouska, ka se nemrem skouz nje potegnoti . . . Bojdite potrplivi! Vo vas oslobodim!
Klara se je nazajobrnoula i na drugoj strani škrilevke je iskala pout k Roberta zapori. Po smrtnonevar-noj strmnosti je plejzila gori. Niti na pamet njej je nej prišlo, ka eden krivi stopaj jo žitek lehko košta. Samo ono želejnje jo je vodilo, naj ga voreši z nevoule.
Po ednoj vouskoj luknji se je po črvej vlejkla naprej. Pout je tak vouska bila, ka se njej je tejlo kak vu skopci notristisnolo med mrzle škrilevke. Ni naprej, ni nazaj se je nej mogla potegnoti. Z silov se je na kraj obrnoula i kak z rokami se-ta šlata, je edno železno štango prijela. Z rokouv je vdiljek po njej potegnola. Na konci štange je lakat najšla. Srce njej je od radosti bilo. Z caglosti jo je na nouvo mouč po-budilo vupanje.
Dveri so bile pod njouv. Z dvoj-nov močjouv se je zgrabila vu kamenje i ovo eden je sploj na raji bio, dejte bi ga z mesta vozdignolo. Za kamlom bodoučoj luknji so kluči visili na železnom lanci i eden za drugim so štirje kamli spadnoli vo z mesta. Zdaj se je že ležej pomala naprej na pouti. Eden od tej klučov je notripasao v lakat. Za par sekund so se dveri odprle. Za njimi so redne kamene stube pelale vu globo-čino. Na tou je dugi preklit prišo. Te pa z lakatjov zaprete dveri . . .
Potom samo par stopaj ov i trepe-tajouč se vrgla vu Roberta naroča.
Nej sta se dugo mudila vu radosti srečnoga pavidejnja. Vo sta se-paščila z te strašne temnice, štero je nesmilena človeča vragometija vo-zmislila na postrašenje i mantranje svoji porobov.
Z par stopaji sta dosegnola loug. To gousto veje njidva je kak bra-nitel vzelo okouli. Tišina i krnica je bila nad ti pobegnjenci. Sama tu i tam je edna-edna suha vejka spraščala njima pod nogami. Veselje,, ka sta pa slobodniva, njima je pozabiti dalou vso zatrpleno nevolo i njima je nouvo mouč dalo na dale se boriti za njidva globoko lubezens či bi li z cejlim svejtom mogla v boj idti.
IV.
Stari Gošik je cejli den vu ošta-riji sedo i z pipov kadio, ali novi-ne čteo. Najrajši si je z drugimi pivci zgučavao. Poznanstvo njemi je preveč obširno bilou. Radi so si z njim zgučavali fabrični direktoric inženerje, višiši častniki ravno tak,, kak delavci ali nedovejdoš pridouči tuhenci, ki so ga radi posluhšali, či njim pripovedavao ali so si pa oni kratili vu tihom zgučavanji z njim čas svoj.
Staroga Gošika je vsakšiza mou-droga človeka drža Dosta je potu--vao vu svojem žitki. Po svejti v vsakšoj krajini se je obrno i či njemi je dobra vola bila, je interesant-na doživlejnja pripovedavao z svojega žitka z velkim znanjem i skušenjom.
Ka je bio prav za prav, je nej znao nišče. On sam je tak pravo, ka človek v sedemdeseti lejtaj že gorihejnja z kšeftom i ešče oni dvaj-seti-treseti, ka ešče ma za živeti, v meri i tiho šče tapotrošiti. V počin-ki vživati žitka radosti!
Z kakšega kšefta je šou v poči-nek, tou je nikomi nigdar nej omej-no. Stalno je meo svoje zavupane
ludi, ki so več znali od njega, kak drugi, ali tej so posluhšali.
V starom Gošiki se je vu krajini vsakši človek zavupao. Vu slaboj stavi je vsakši od njega proso tana-če, v nameravanji, v kšefti, tožbaj, ešče v zdravniški delaj se je tudi dobro vorazmo i najbole se je ve-selio, či je zalublence znao vu zakon spraviti.
Vsakši si je na tihoma tanačivao znjim, po mogoučnosti med štirami očmi, zato je nikomi nej bilou neznano, či je z kem šteč gučao ali se v kout potegno. Stari „kunčafti", kak jih je imenuvao, so nej milu-vali časa i truda z daleč krajin pridti, naj vu žmetnejši delaj od njega prosijo tanača. V dosta zapletenom deli je bio stari Gošik, či bar sam nej pouleg, donok po njegovom plani se je godilo vse. Ali od ono-ga časa ka je v „počinek odišo", je za nikšo pomouč nej vzeo pej-nez od nikoga, prej naj na stare dni se ne vmešava notri vu kakše ha-klavo delo ali pa v nevolo z prav-dov. Na njega je nišče nej mogo nikaj posvedočiti nigdar. Ali brezi razvežuvanja kakšegakoli zapleteno-ga dela nebi mogo živeti. Z Robertom je v posebno dobrom prijatel-stvi bio. Trno se njemi je dopad-nolo, ka ga Robert za visiko držao. Doma v sobi si je stene puno na-obeso z Roberta kejpami i v žepki je tudi vedno edno-dva noso z se-bom. Trdi, malo zamuknjeni glas njemi je taki mehki postano, či je z Robertom ali pa od njega gučo. Tudi njemi je bio najbole odkriti.
Robert je že v utro rano gori-poisko svojega čudnoga prijatela. Po njegovom prepričanji njemi je samo stari Gošik znao pomočti, v njegovoj nevarnoj lubezni i vu boji proti Medoki. Stari je samo tak po-
žero te reči. Medtem je z glavov kumo, se kašlo i na konci vestno vopovedo:
—	Bodite zagvušani Robert, či jas vzemem v roke to delo, te nede nikše nevole ! Z Medokom pa zvon toga mam edno obračunanje. Tak sem mislo ka njemi nigdar nebom mogo nazajplačati njegov dug, ali zdaj nazajdobi z interesa interesom.
Dugo je gučo z Robertom med štirami stenami i štirami očami. K koncovj je zadovolno vkupdao nas-haj zgučavanja:
—	Z rečjov vidva se paščita vsakši po svojoj poti dosegnoti v Valparaiso. Gospodična Klara se naj v moški gvant obleče. Medoka de vaj vsakšeformo z celov močjov preganjo. Znam da dobre zveze ma i v gvušni kroži je velesila, ali stari Gošik ešče gorivzeme žnjim boj ! V Valparaisoi si sedita gori na ladjo i niti ne stanta do Severni Držav. Tam lehko računata na potrebno pomoč.
Robert je ceknjeno gledo na sta-roga:
—	Tak dugo naj pustim Klaro na sebe? Samo? I či se njej nevola zgodi na poti ? Ne, ne Gošik, nika drfigo najdite!
Stari si je ozmice vkuppotegno:
—	Dragi moj prijatel mladi, ne zamerte mi, či vas tak zovem, za-lubleni ludje se gvušno vodajo, či so vkuper, kakšte naj bodejo preoblečeni. Ostanta vidva samo na razno! Jas se že pobrigam, naj gospodičino Klaro nikak pod očmi ma i či de trbelo njej taki na pomoč stane . . . Zvon toga . . . mam edno dobro idejo . . . mislim da se mi posreči pažnjo Medoke vkraj-obrnoti od vas. Bomo že vidli. Gospodičino Klaro pa taki pripe-lajte k meni. Kakša nepremišelnost
POZNATE ŽE
HIŽNI FLUID - „BILJNA ROSA"
najbogše domače sredstvo za zvunsko i znotrašnjo nucanje! HIŽNI FLUID — „B1LJNA ROSA"
oživlava — pofriška — desinficira — pomiriije — oblaži bolečine
3 k a p I i c e
so zadosta._Gde se te tri kaplice potrebujejo, či odzviina ali odznotra, tam bolečine včiinejo, mantranje se giibij i človek se palik čuti za friškoga i dobro. Ar v vsakoj kaplici ma moč ! Eden edini glaž hišnog fluida „Biljna rosa" zdržiije čiidočinečo moč jezer balzamnoga diše-čoga zdravstvenoga bilja pisanoga travnika, šumečega loga i vsiki bregov.
NA JEZERO POSKOSENO I NUCANO! Pri glivoboli, vmorjenost, potrejtosti se temen i čelo z nikelko koči. Pri našeci i zaprejiosti nosa se po ednov kaplicov namažejo nosa lilknje. Pri zamuklenosti, kašli, kat&ri, vliji se ništerne kapiice v ianjer vroče vode i globoko vdiše para skoz viist i nosa Pri pokv&rjenji želodca, bolečine v želodci, riganji, krčaj, vzemejo se 3 kaplice na cukri Pri bolenji zobov trbej bolno mesto dobro namazati. Pri reumi, gihti, smicanji, bolečinaj v križi, trganji udov, dobro mazanje včasi vtiša bolečine. Kožna srbeščicaublaži ništerni kaplic. 3kaplice v kupici vodi ddjo izvrstno vodo za izpr&nje viist i grla. Na stotine mogočnosti niicanja zdržiije glaži pridjdno navodilo za niic, kak na primir pri hemoroidi (zldti žili), izpadanji vldsi, minši opeklinaj iposekotinaj, za vtišanje žije, za vmorne noge štere pečijo, nečisto kožo lica i. t. d.
„Biljna rosa" je vsigdar gotova da pomore i vsigdar de to !
Cena originalnoga glaža (zakonom zaščitene) Din 12-— Prava samo
100-letne Apoteke Gebauer - M
Z-poštov pošlemo 4 originalne glaže z poštnim stroškom vred za Din 52 —, 8 originalni glažov za Din 96 — franko — franko, to je
poštarske stroške, nosimo sami. Male poskusne glažeke pošilamo na zahtevo brezplačno i to brez vsake na-dalne obveze za primitela. Dostiije edna dopisnica. R |tl0)-8
je bila njo na vaše stanovanje od-pelati i jo tam pustiti. Medoka je že gvušno kaj zasluto f vam je že za petami . . .
Robert se je bežeči paščo nazaj na svoje stanovanje.
Niti se je ešče na dveri ne notri-obrno, je že na konci te duge, ravne vilice en auto zagledno, šteri se je naglo približavo. Srce njemi je glasno bilo.
Medoka!
Brez duše je bežo vu hižo.
Hitro ! Hitro ! Doli vu klet! Ni minute nesmimo čakati!
Klaro je za roko zgrabo i jo tak vlejko doli vu male hiže pevnico, gde sta se za en kup kamenoga vo-gelja skrila. Skoz kleti odpretoga okna sta čula kak Medoka z razburjenim glasom išče toga malara.
Donna Laurenca, Roberta gospodinja, je merno stala pred tem razburkanim človekom :
—	Ponovno vam pravim, Gar-dio malar se že par dni ne kaže i ga je ne bilo doma. Že se sama bojim za njega ! Jas sem njemi naročila auto, ali ne mi je povedo kama ide. Slučajno poznam šofera, či želete, ga lehko opitamo kam je odpelo Gardiova ?
Nej. Medoka je ne želo z šofe-rom gučati. Čemerno je preklinjavo na dale i se začo protiti, naj tak zvej kaj od te žene:
—	Znajte gospa, či ne poveteto istino, strašno goriplačate na vaše laži. Del Medoka se ne šali i se ne boji ni Boga, ne človeka !
—	Samo to lehko pravim ka sem že prvle povedala. Nevem ka gde je vu toj minuti gospod Gardio!
Medoka je prisiljeni bio dale stanoti. Njega bistre oči so ne mogle nika somlivega na pamet vzeti.
Pot ga je na dale na drugi kraj* varaša pelala, gde je v edno, med brege notristišnjeno hižo šo, z štere dvorišča se je več dver odprlo vu podzemelska stanovanja. Medoka je edne na nagli gorvdaro, doliodbežo po stubaj i notriskričo vu krnico :
—	Filippo, hitro, na ludi mi je sila ! Zgrabiti morem Gardio malara i Klaro, čer mojo ! Pobegnola sta f Vsakšo pot morem v očaj držati t Vsakši voz, auto preglednoti ! Kelko ludi maš doma ?
—	Zdaj samo dva, ali za frtao vore de tu vse dvajseti ! Dnes je ravno delovotalanje.
—	Vse drugo zdaj na stran ! Zdaj je to glavno, si razmo ! Malara hižo moreš opaziti dati! Što je tu ?
—- Giuseppo i AIex.
—	Taki naj z menom ideta
V.
Staroga Gošika hiže je eden mal? puklavi človek stopo na vilico vu večernom mraki, klobuk globoko na oči potegnjeno i z malim potnim kufrom vu rokaj. Potem komaj za pol vore sledi je pa stari ednoga visikoga mladoga človeka sprevodo vo z hiže do plota, ga po plečaj skuko i njemi glasno, naj drugi sosedje tudi čujejo, erče :
—	I sinek zdaj mi več ne za-glušaj vsigdar ! Nej sam jaz milioner, ka bi vedno samo tvoje lahkomi-šelne duge plačuvo ! Poišči pošteni zaslužek i te gda si reden človek postano, te lehko goripoiščes staroga
Gošika! Niti ne spominjaj tvojo pokojno mater, siroto vrlo Anito, sestro mojo . . . Ravno za volo nje te nemrem podperati v tvoji lehko-mišelnosti.
Te blejdoga obraza mladenec si je zdigno klobuk, pozdravo i po-mali dale šou. Ešče ednok se je nazajzgledno, ali staroga vkiip-potegnjene ozimice so ga na pot spravile, ka je nej dobro dosta se nazaj zglejiivati, na štero je zdaj odišo i se pri prvom voglej notri-obrno v drugo vilico.
Nega hujšega, kak nepoznanoga protivnika meti za sebom, ki ga na
vsakšem stopaji preganja, pred kem se skrivati more, bojati se ga, gda se niti skriti nemre i idti more po svoji potaj brez premišlavanja.
Klara je nigdar nej občutila tak-šo nevolo, kak zdaj, gda vidouč merno ali odznotra pa z razburjenim srdcom se pašči, kak najprvle do autobus postaje pridti.
Nepoznani protivniki ! Preganjanje ! Gde ? Što ? Od koga se naj boji ? Koga se naj ogne ? Komi naj verje?
(Nadaljuje se leta 1940.)
Peški bi bogše bilo.
Stari Mojzeš je bio med bre-gami krčmar. Ednok je meo nekši poseo pri biroviji v Dolnji Lendavi, zato je pifo Janoš ver-ta počen bi ga odpelo-
J3noš vert se malo poškrable i pravi, ka de to zdaj težko šlo ar edna kobila planta z tov driigov pa je nej gvušno, ar je slaba vozica
No. ali donok sta se naslednje pogodila za deset koron.
V gojdno rano se pelata. Ali kak prideta vo z vesi se Janoš ver obrne k Mojzesi-
Gospod Mojzeš tam pri enom bregi doli stopite i pomorete malo gori tiskati kola, ar naj kobila nepotegne gori.
Mojzeš doli stopi i začne ri-vati kola v breg Gda gori pri-
do i se Mojzeš šče gori sesti }&noš vert stene. Ka pa je, - pita Mojzeš Ka je! Doma sem pozabo zavoro i či mo se zdaj samo tak doli pelao se kola vse vkup spoierejo Znate ka g Mojzeš, najbogše de či te kola z ednim kolkom nazaj zaverali- Tak se je tudi zgodilo
Ar je pa do Lendave dosta bregov je Mojzeš na smrt trii den prišo v Lendavo Gda pred bi-rovijov staneta etak erče Janoš verti:
To znam zakoj sem jaz šou ese v Lendavo ar tu delo mam, zakoj ste vi prišli to tudi znam, ar ste šteli 10 koron zaslužiti, ali zakoj sva to staro mrho i kola za sebov vlekla, to pa bogibogme nevem !
šteri želej, da ozdrAvi od astme i Iti. pliični betegov, zahteva, da si naroči popunoma kšenki i franko poučno knigo s slikami i da pontica poniidbo od poznane firme Puhlmann & Co., Berlin 440., Milggelstrasse 25-25a, štera obstoji Že duga leta. Pazite na oglds v našem kalendariji.
Pasterova sreča.
Tii pa tam i nindrik, ne vem gde je živo eden mali pojbič, šteri je jako rad posluhšao lejpe pripovesti. V jesen je že komaj čakao Dober Pajdaš kalendarium, šteri vsako leto prinese lejpe radovedne pripovesti.
Ednok kak sem med našimi lej-pimi goričkimi bregami hodo, sem se najšao stem malim bojbičom i te sem njemi obečao, da mo od-segamao vsakšo leto od lepi lepše pripovesti pisao i je v Dober Pajdaši vsako jesen >prinesem, da de je tak meo čteti, či de se v šoli dobro včio.
Zdaj pa to pripovest, štero sem obliibo, začnem pisati.
Med velkimi bregami i cvetečoj , dolini je negda t živo eden mali paster, šteri je tam ovce paso. — Liicka legenda je bila, da negda sveta je med temi velkimi bregami bio eden kraleski grad, šteroga pa je kralica vsej comprnic prekunola i ga pogrozniti dala v te velke brege. — Te paster, kak je to pripovest začiio, je eden večer po izhodi sunca, turbo na šinjek obeso i žveglo v turbo potisno, štero je jako rad meo, ar ta žvegla je takša bila, či je z njov fiičko, se je nej bojo nikoga.
Z turbov na šinjeki ide gor na breg, i kak tam na bregi sem i tja hodi, se najde z ednov malov sta-rov ženskov, šteroj se pokloni :
Dobro noč vam Bog daj babica, ka pa vi tii v tom vrejmeni ?
Jaz? Jaz sem tii doma. Ka je pa tebe prineslo v toj kmičnoj noči sem ?
Odgovorij pasterček : Znate babica, čuo sem, da med temi velkimi bregami nindri v ed-nom brejgi je eden grad vtopleni i da te grad je samo v noči mogoče najti. Tak sem prišo ese te grad
iskat. Mogoče, da bi mi vi od toga znali kaj povedati.
Ehj sinčel«i»te grad je že dosta liidi iskalo, ali vsi so prvle vmrli, kak bi ga pa najšli. Ali či si batri-ven ? I či znaš tihi biti ? — Tak te jaz na pravo pot pripelam.
Batriven sem ! Tudi znam tihi biti, samo či smem si z mojov žveglov zfiičkavati ?
Dobro me posliihšaj — z žveglov si lehko fiičkaš — ali od dnes naprej računano dvanajset dni i noči edno rejč nesmiš pregovoriti, ne spati i ne jesti, pa se ne zosagati.
Dobro, draga babica, tak de kak vi želejte.
Včasi si pri i za ednim grmom doli sede i začne premišlavati, kak dobro bode, či se njemi posreči. Žveglo naprej vzeme i si fiička, ar tak hitrej vremen teče. Že je deveti den presto. Lačen i žeden je, pa tiidi oči njemi fkiiper idejo. Zdaj v tom kritičnom stanji od ednoga grma vo stopijo tri devojke edna lepša od druge i njemi ponujajo od bogši bogše jestvino i pitvino. Že, že ga skorom premagajo, da si zmisli na stare ženske rečij. Ne je vzeo, kak šteč so njemi ponujale. Vidivše, da ga nemrejo zapelati kak dekline, nato so se obrnole na trij stare comprnice, štere z vsov grdo-stijov i grozov ga napadnejo i njemi ščejo v lampe potisnoti, da naj jej. V tom hipi vzeme žveglo i začne fučkati veselo noto, na to comprnice začnejo plesati i tečas plešejo dokeč od truda ta ne spadnejo. Po tom z velkim tuljenjom, lajanjom i larmov od vse strani proti njemi bežijo grozne divje stvari z odprej-timi gobcami, sekajočimi zobmi vovidoče tak da bi ga naednok po-žrejti ščele. Kak so do njega pri-bežale i ga že zgrabiti ščele, tak so

JELI SE PLUCNI ZVRAČITI?
BETEGI DAJO
Z tem važnim pitanjom se brigajo vsi nadii-šlivosti trpeči jetični, oni, ki trpijo na plučnom katari, zastarenim kašlom, slinavosti, dugo trpeči hripavosti i gripi i so do zdaj ne najšli vrastva. Vsi taksi betežniki dobijo od nas
sploi kSenki knigo z keipami,
štero je spiso dr. med Guttmann z naslovom
„leli se plUini betegi dšjo zvr&eitlf"
Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, franke-rano z Din 2.— i jo poslati na
PUHLUKRHH l D,
BERLIN 440.
MOgelsfpassB ZS-ZS-a.
Ree. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933.
tiidi prejšle, ar se je on ne zosago nego je z svojov žveglov fiičko. Pa tem je začiio veliko jokanje i staranje i na pomoč zvanje od strani velkoga brega. Že, že je ščeo gori skočiti i na zvanje na pomoč idti, ali zmislo si je, da se nesmi genoti z toga mesta. Ne se je geno, niti ne te, gda so tri na svejti najlepše dekline prišle i so ga nagovarjale, zvale i njemi ponujale najbogšo jestvino, zlat, srebro i Bog zna ka vse ne. Te so tiidi preminole. Na to se je razpočo te velki brejg i z njega se zdigne te velki zakunjeni grad svojimi prebivalci. Tu so bile tri kraleske čeri, od tej najmlajša stopi pred pastera i ga za roko primle pa ga notri v grad pela gde so ga z velkov veseljov i hvalov sprejeli, ar je nje on oslobodo. Na to so takše gostiivanje napravili kakše je ešče nigdar nišče ne vido.
Istina je nevarna.
Birov: Najbokše de, či povejte istino.
Obtoženi: Gospod birov, ednok sem istino povedo i te ste me osodili.
Previdnost.
Cigan je bio obtoženi, ka je hlače vkradno. Fiškališ ga je tak dobro zagovarjao, da je bio gor-mentuvani. Po sodbi idejo vsi vo, samo cigan duže sedij.
Fiškališ ga pita, na cigan, zakoj pa ti tudi neideš ?
Čakam, da odide tožeč i svedoki — pravi cigan — ar nasebi mam vkradjene hlače.
Velko želenje.
Arendaš: Samo poglednite, soba je mokra; po steni gobe rastejo !
Vert: Ali mislite, da za vašo malo arendo, do vam dišeči ščipki rasli!
Krapašinci i eksekutor.
„Bara ali znaš, ka je novoga ? Pri Števanovi je bio eksekutor. Vse njim je vkiiper spisao zavolo edno-ga duga, šteroga so na posodo vzeli",1 se jfc paščila pripovedavati stara Brnjevka svojoj sosidi Bari.
Bara jo je radpvedpo posluhšala, ar je to bilo nekaj novoga za njo i najbrž za cejlo ves. Ščela jo je bole hatenči opitati, ali Brnjevka jo je včasi, po vrgla. Pravla je, ka ešče drugim tudi1 more naznaniti to novico. Bila je močna, prilejtna ženska, okoli petdeset lejt stara, malp nagnjeno je hodila i pomali, ar so njej v ednoj zimi noge zmrznole. Vse bogša pa je bila pri jeli, naj-bole pa pri guči, tak ka so se njej šolarje',1 '„bVbravka" norfirifi.
Ves Krapašinci, (tam se eta pri-povest godt) je edna od. oni veli', v štero malokda pride kakša novica. Daleč leži od drugi vesi, daleč na Goričkom, malo jo dojde tisti žitek, ki kraluje na svejti. Odtrgana, odrejzana je i žive svojo pout. Vesničarje se trgajo z dneva v den, orjejo i sejajo, kelko njim to ne brant nevolna zemla. V znoji svojega obraza i z žiilavimi rokami si kovejo svojo usodo, spravlajo svoj kruh Ne brigajo se za vsa druga, kak za svoje njive i gorice, štere so zasajene ž Šmarnicov. Negda svejta so meli tudi oni bogše vino, ešče na kralevski dvor so ga pošilali, ta daleč vu Biidino, ali to je že mi-' nolo. Radi se vesničarje spominajo indasnji Vrejmenov i nigdar še rie spozabijo spominati one prilike, štera pravi, ka je esče JVjatjaž krao počlvao vu njihovoj vesi, gda se je bojuvao z Torki. Ali svejf se je obrno od ondga vrejmena i Krapašinci ležijo pozableni vu svojem lejpom, či bar v siromašnom kraji. Zato se nesmimo čuduvdti, ka je
pritjods eksekutora tak razburkao eto merno ves.
Po domačem pri Števanovi (vu krstni knigaj je Vorga zapisano) so sedali pri zajtrki, gda stopi vu hišo moški, šteromi se je na prvi pogled vidlo, ka je tuhinec. Visiki i sloki, s krščakom vu roki, trdoga obraza, s šteroga gledajo kak dva seršena hude oči domače ludi. Vsem so se stavije roke, kak so nosili jesti v lšmpe, riajmlajnšomi je spadnola ■ žlica- z roke, ar se je prestrahšo i začo se je jokati. Mati ga vzeme vu naroča. Vsi se spoglednejo. Oča se je pozabo zdrejti nad jokajočim, kak je tfieo to že vsigdar navado. Vsevkuper je trpelo mogoče ono dvej sekundi, alf "tak se njim je vidlo, tak da bi minola že cejla vokivočnost.
„Dobro jutro," pozdravi tuhinec. „Bog daj! Naj se vsedejo i po-činejo!"
„0, hvala ! Prišel sem v zadevi dolga, ki ste si ga izposodili pred tremi leti od. gospoda Sinica Ladislava. Kakor že veste, vas je tožil in sodriija me je poslala, da zadostim pravici," je žačo gučati Vu svojem slavs^om dialekti te eksekutor i je mahao s svojim krščakom, kak da bi odganjao muhe.
Vert Števan vstane, v obrazi blejdi se primle za stolec, da naj ne spad-ne, ar njemi je slabo gratalo i skriči s srdom vu srdci :
„Poberte se, marš vo, kakši dug bi radi od' mene ? Jaz sem se ešče nikomi ne vu''svojem žitki zadužo. Što vam je to pravb ? Što je mene tozo? Sinic, ali kak ste pravili? Nikšoga Sinica jaz rte poznam!"
Takse je razburkao, ka njemi je sapa vUjšla, zgrabo se je z rokov za prsi,, kak da-bi se rtjemi ščele razpočiti; globoko je zaropo i vkiiper je spadno.
„Jezuš, Oča, Siti nebeški, vmro je ! Pomagajte!" je zatulila žena. Deca so se obesila za njene janke i začala trobiti:
„Mama, mama ! Ajta, ajta!" Cejlo delo se je noro vidlo ekse-kutori i je nej znao, ka bi včino. Pomagao je ženski moža spraviti vu postelo i pravo je, ka pride obdrugim.
»Zbogom," njemi je pravla Ste-vanova žena. „Pa Bog plati, ka ste se usmilili!"
Za par dni je prišlo edno pismo. S sodnije so pisali, ka naj ne za-mejri, da je bila samo pomota, ka je eksekutor priso k njim. Mogo bi idti v Krapanovce, ne pa v Krapa-šince terjat dug.
Staromi Števani se je hitro zbog-šalo. Samo velko razbiirkanje njemi je škodilo, je pravo doktor.
Vesničarje so dosta gučali odtoga, ali ar je njihov žitek vsakdenešnji i nevolni, so hitro pozabili. Ludje delajo dale, kak da bi se nej nikaj zgodilo, dale se prerivajo z dneva v den vu vsakdenešnjom deli. Svejt, ki se je zdaj za trenutek ščeo do-teknoti njihovoga žitka, se je palik vmekno ta prejk goričanski bregov i ešče dale, ta gde živejo ništerni njihovi domači, ki se mantrajo vu tuhini za drugo gospodo i li od vrejmena do vrejmena pošlejo kakši radostni glas, da nje potroštajo i njim povejo, ka ešče živejo, mislijo na nje i na svoje Prekmurje.
Sunce.
Po mrtvoj staroj zimi, Toplo sunce živlenje dava . . Zmržnjena zemla se otopij, I oživd se drevje, tr&va.
Rožnatno cveteče jablani Se v sunca toploti koplejo. 1 znjl kšpajoče drovno cvetje Oznanuje naskori leto
Ni, nI glčdajte, ka pa je to? Komaj so odcvele i že so, Čerešnje zapelivo rdeče, I tam je že deca berčjo.
Leto je, žgčče sunce žarij. Na poli gibajoče vlatovje. Žnjeci zadovolno ženjajo, Vert pa ves&lo v križe sklade.
Po poli se razpresterajo, Den za dnevom več i več križi. Tu pa tam, že z mlatilnicami, Začetek mlatidve se vidi.
Hv&la, hv&la tebi. Oh sunce 1 Štero si svoje opravilo. I za edno leto si nam p k, Znovič vsem živiš pripravilo.
T alinyi Franc
CE HOČETE
po ceni in dobro blago kupiti oglejte si zalogo pri
EBENSPANGER SALAHON
M. SOBOTA v hiši bivše trg. Ffirst in Sin.
STALNO VELIKA ZALOGA: moikaga perila, — manulaktura, ,— klobuki, - deinikl — tar itrikano blago.
S
Da znate
I
Obečava se mrzla zima.
Poznani švedski vremena brodeči raziskavajoči prof. Sandstrom, šteri redno opazuje zalivski tok i njegovo temperaturo, se je poleti vrno v svoje letošnje opazovanja v Štok-holm i je povedo, da je po njego-voj sodbi pričakati mrzlo zimo. Temperatura zalivskoga toka je letos že dve stopinji nižja od lanske. Tak se nam obečava mrzleša zima kak je pa bila lani. Po drugi informacijaj pa je hladna temperatura toka že lani dosegnola višek mrzlobe, tak se ne trbej bojati pretrnok mrzle zime.
Temperatura na meseci.
Amerikanska astronoma Nicholsan i Pettit sta preiskala temperaturo na meseci i sta znova ugotovila, da je na meseci razlika trnok velika. Po dnevi na sunci poprečno 129 stopinj obri nule, po noči pa 91 stopinj pod ničlo. Opofdne bi se na meseci rastopilo žveplo, ponoči pa bi zmrzno alkohol.
Kak se vrejmen preminj&va?
Vsi spitavamo kak je to, ka se vrejmen tak hitro preminjava? V leti gda je tak velka vročina, na enkrat pa samo se oblačke začnejo zdigavati pride mali voter i ploha je že tu. Ta nagla sprememba je tesno zvezana z oceanom. Srednje evropsko podnebje stoji v najtesnejšoj zvezi z razmerami na Atlantskom oceani.
Znano je, či se stalno gibajoči zrak od oceana vleče proti srednjoj Evropi, tak stem zrakom prihaja hladna temperatura. Tak hladen zrak sebov prinese deževni moker zrak, šteri pride od Atlantskoga oceana prek zapadne Evrope.
Po leti se celina hitreje segreva nego vodovje oceana i posledica je, da se odpre pout teškim oblakom, šteri so hladnejši i ležijo obri Atlantika. Mrzel oceanski zrak, negda deždž, negda pa lepo vrejmen prinese. Dobro je znati gde ma vdre-nje hladnoga zraka v naše kraje posledice zbokšanja vremena i gda poslabšenje.
Gda vdere oceanski mrzel zrak na suho zemlo obri štere ležij topel zrak, se potegne i zabije kak eden klin v topel zrak i ga zdigne visiko. Topel zrak se pri tom raz-sladi i v sebe pusti vlago, štero na zemlo spadne vu imeni deždža. Če so pa obri zemle oblačke mrzli, tak se vremen pobokša i gorik zeme i se razvedrij. Če je prvle bilo oblačno. Zato pa navadno po pihanji juga, šteri zrak segreje, navadno, ar pride mrzel zrak na njega, de deždž.
Zanimivo je, da mamo yečkrat suho leto i vročino. To periodičnost vremenskoga stanja pravijo, da povzročajo gibajoči ledeni otoki v Atlantskom oceani. Či se veliki ledeni bregovje z polarnoga kraja približajo poleti proti nam, tak je hladnejše i mokro leto. Či ga ne preplavajo proti Srednjoj Evropi, tak je pa suha i vroča letina. Tudi učenjaki vidijo v neznatnih periodičnih spremembaj v zemelskoj na-radi v svojem gibanji, pa tudi v sunčni krpaj.
Po čelom sveti
se zidajo velikanski silosi za shranjevanje žita, ar je svetovna bojna pokazala, da zmaga tisti, šteri ma municijo za piikše i štiike, nega tudi za želodec.

-TABLETE Mr. BAHOVEC
'zkazale so se pri reumatizimi, gihti i išijaši, odstranjuje trganje po tejli, v glavi i zobo-boli oblažiije^žlvčene bolečine i reuraatične bolečine v mišičevji i zglobovivaj, pomžga pri betegi od prehlada, influence i gripe, olejššvanji betegov za časa menstruacije.
Novo sredstvo je postavljeno v promet v obliki praktičnih tablet pod imenom ^Nihol", i izdelava jih apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani.
Edna od prednosti wNibola-tabletBahovec jeste tš, da so te tablete razmeroma jako dobre, ka je potrebno znati, da se „Nibol"-tablete izdelavajo v našoj zemli, zavolo šteroga odpadnejo vsi carinski i dovozni stroški.
Opis 1 zdravlenje betegov, pri šterih so se „Nibol" tablete pokazale hasniivajouče:
NIBOL
REUMATIZEM.
Vzeme se 3-krat dnecno po 2 BNibol"-tableti, s kem se reumatične bolečine odstranijo. Zviin toga zdravlenja pomaga tudi znojenje, topla i sunčana kopanja, mase-ranje, zamotejnje v toplo vuneno blago i pogousto gibanje. Trbej izbegavati promaji, studeni, vlagi, naglomi ohlajenji poedinih delov tela, tak i preslanomi i začinjenomi teli. Trbej dati prednost zelenjavno} hrdni, jesti dosta sada, piti mleko, sadno pijače i bilne čžje Alkohol betežnik na reumi more sploj zapiistiti. Zviin notrijemanja »NibolMablet priporoča se tiidl maseranje z „Nibol" maščavov.
GIHT, IŠIAS.
Išidš je zvužganje bedrenoga živca, od žleba v koleni pa vse dolnjega tala noge. Zdravlenje: Ležanje v posteli, dnevno 3-krat po 2 „NiboI"-tabieti.»segrevanje bolečih delov, parna i znojna koupanja, zadržavanje od vživanja mesa 1 alkohola, dosta sadja, mleka, sadnih sokov, bilnih čajov i malo začimbe. Zviin toga se priporouča maseranje z „Nibol" mšščavov. Zavolo ponovnoga pojavlanja betega trbe vzeti dnevno po 1 „Ntbol«-tableto, toplo spoddnje obleko, obfiteo štera ne prepušča vodou, ogibati se preotriijenosti i prehlada.
BOLEtlNE KRIŽA, TELA i UDOV.
Zdravlenje: Zdravlenje i dijeta ravno tak kak je imeniivana pri reumatizmi i gihti. Boleči deli tela i zglobovi se morejo zamotati v toplo kožo, posebno v noči. Te se bolečine tudi preprečijo, če se 3-krat dnevno notri vzeme po 2 „Nibor tableti Zviin notrijemanja „Nibol* tablet pomaga zdravlenje z maseranjom z „Nibol" maščavov.
GLAVOBOLA, MIGRENA.
Što beteguje od glžvobola i želi, da se oslobodi od tej groznih bolečin, more taki gda občuti ka ga gldva začne boleti, vzeti notri 2 „Nibol" tableti i more biti popunoma meren.
TEŽKOCE MENSTRUACIJE.
Zdravlenje: Kak sredstvo za oblažuvanje bolečin, prouti krčaj i za pomirenje živ-cov, vzeme se notri 3-kržt dnevno po 1 „Nibol" tableto.
ZOBOBOLA.
Pri zoboboli vzeme se notri taki pri začetki njegovoga pojdva 2 „NiboI" tableti, šterive odstranita bolečine i pri tom pomirijo se živci.
GRIPA, INFLUENCA.
Zdravlenje: Pri vsakom pojavi prehlada kak i pri gripi i infiuenci, priporoča se hitro švicanje tela, štero se n£jhitrej dosegne s pomočjo vročih čajov od bilja i notrivzetji 3-krat dnevno po 2 BNibol" tableti.
Zahtevajte v apotekaj edino „Nibol"-tablete Baliovec v originalnih glažekaj po 24 tablet Din 20.—, 48 tablet Din 34.—. Nibol mast 1 tuba Din 20,—
Reg. br. 17404 | 36-
Hasnovito znanje |||j|
Olnatni glaž se ščisti z toplov vodov, žagancov i malo ne poga-šenim vapnom.
Šampanijo si lehko dorna napraviš brez vekši stroškov, tak da v eden liter belo vitlo zmešaš 5 gramov čistoga dvakratno ogleno-kisloga natrona 5 gramov limonove kisline i 5 gramov kandis cuker sku-či na praj i vse to vlej med vino (to dobiš za par diharov v droge-riji v Murski Soboti) — kak to vkii-per zmešaš, glaž naglo zadelaj i štuplin priveži na glaž, ar ga ovak vovrže. Deni glaž na led, ali či leda nemaš v mrzlo vodo, gda vino mrzlo grata, je kak pravi šampanec.
Brezo na sprotoletje, kak vmez-go postane, zvrtaj v steblo od zemle tak visiko da pod luknjo lehko postaviš glaž, V štero luknjo edno cev denimo, da po tisto] cevi z drevja mokrota v glaž lehko teče. V par dnevaj dobiš z dreva dosta slatke mezge, štero vleješ (eden liter mezge) v deset-petnajset litrov vina, fr-tao kile beloga cukra, edno deko vinske kisline (dobiš jo v drogeriji), to' napravi za eden mali lagev, šte-roga postaviš do 25 stopinj celzije v topel prostor, tak, da to vino naj vre, po vrenji ga precedi i v kuste močne glaže vlej, dobro zadelaj i je položi v klet tak, da bodo ležali, pusti na meri skoz dva meseca — potom je kak šampanec. Ravno to lehko napraviš z jabočnicov.
Mazalo za železno šker. Kak se zima približava ščistimo vsefele železno šker i jo namažimo z mazilom, štero si napravimo z loja i malo smole i to tak, da oboje razstopimo i zmes ešče malo olija vlijemo i tek na-mazanaželezna šker skoz zime ne zrjavi
Za stenice razstopimo pof kile soli i 12 deka galuna v eden litri vode, s tov tekočinov z ednim pen-zlnom namažimo večkrat ono mesto, gde se stenice držijo, od toga poginejo.
Čemčr za podgane. Vzemi 10 deka kisilaka ali sira i ga zdrobi, 5 deka žvepla, 2 deka glicerina i 1 deka ječmenove mele i to vse dobro vktiper zmesi. S toga napravi male pogačice, štere posipleš z me-lov i je deni gde podgani hodijo, zraven pa v edno posodo vodo.
Raspočene deske se dajo zamazati, či vzemeš eden tao nevga-šenoga vapna i pet tala kisilaka i to dobro zmešaj vkiiper v testo i stem zamaži razpoke, to drži kak kelje.
Za zimo shrdnjeni sad ne gnili tak hitro i se črstvo držij, či v shranjeno hrambo večkrat friški zrak pustimo, potom okne i dveri dobro zapremo i malo žvepla vu-žgertio.
Z beloga pldtna se rdeče vino vo vzeme tak, da se v kisilo mleko namoči i 24 vor v mleki pustij platno. Potom se z mrzlov vodov vo opere.
Da bi se mleko ne prismo-dilo, moremo posodo, v šteroj šče-mo mleko kuhati, z mrzlov vodov prvle vooprati i splaviti.
Či je mleko vodeno, spoznaš tak, či edno kaplico pustiš na no-jet i či razteče, je vodeno, či pa vkiiper ostane, je ne zmešano z vodov.
Divja šalata, motovileč ali re-pinzl se seja augusta ali septembra i jo že materv zimi ali pa rano na sprotoletje kak sneg. doli odide. Tudi po zimi se da brati pod snegom tak, da na njo denemo borovo veje s pec-linjom i tak ona pod snegom raste.
Belo perilo, či je duže vremena ne niicamo, žuto postane i da Tii postanolo nazaj lepo belo, pri plavlenji deni par kaplic terpetina v vodo i v toj vodi je splavi.
Zelje, da bi melo dober okus, denimo na dno kadi 15 cm. nakosci vinske tropine, štere pokrijemo z zel-jevnim listjom i tak na to sklačimo gori zelje. Po leti pa če že močen duh ma, gda ga operemo, odzgoraj gori denemo coto, namočeno v palinko, po tom dobij prijeten žmaj i duh.
Proti bradavici. Na drobno zre-ži hrastovo skorjo i jo skuhaj, naj dugo vre. S tov vodov si peri na den večkrat bradavico i to skoz eden tjeden, štera v tom vremeni ti mine, tak, da se niti nede vidlo, gde si jo meo. Tiidi je dobro z jajčnim belakom dnevno večkrat bradavico mazati po tom tudi odide.
Ricinovo al! ribji oli vzemeš notri ležej, či si prvle namažeš jezik z rezaji od citrone.
Katranova žajfa vničuje tudi bakterije i je primerna za pranje vlasi.
Či te trga, se namaži z gorčič-nim špiritom, šteroga napraviš iz ednoga dela gorčičnoga olija i 49 delov špirita.
Mandelnovo mleko, to je sla-tek sok iz mandlne, je izvrstna pijača, ki hladi, če ma što vročino i krepi betežnike, ki ozdravlajo.
Če ti koža poka, dodaj vodi, v šteroj se mujvaš, mald friškoga mleka.
Če dišiš po Švici, vlej v vodo, v šteroj se mujvaš, malo jesiha.
Če vrata škriplejo ali cvilijo, namaži tiste dele s klabajsom.
Očale se ti orosijo v zimi, kda stopiš v toplo hišo; to lejko preprečiš, če glažovino očalov namažeš doma z vazelinom i potom znova obrišeš očale. Na glažovini ostane tenka vazelinova plast, ki pa ni-kaj ne kvari čistosti glažovine, pač pa zabrani, da se očale ne orosijo.
! Zaročne prstane
{ v raznih iasonah.
Masivne zlate W H. par ad Din aoo.-flmerih. double par ad Bln 40.-
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnin, srebrnin in očal.
DITTHICK FR9H30
MURSKA SOBOTA
ALEKSANDROVA CESTA št 25 Kupujem vsako količino
ZLATA IN SREBRA. ..................
Če so šrajfi zrjaveli, nacediš na nje malo- terpetina i je tak pustiš nekaj minut. Nato s kakšim trdim predmetom vdariš šrajf, pa se včasi odmekne i se da z I eh kotov odšrajfati.
Če ti vlasje začnejo seri gra-čiivati, je škodlivo, če si je daš pofarbati, ar so vlasje nato krhki i vo kaplejo. Najprvle probaj z muj-vanjem v jesihi. Vzemi mlačno vodo i zraven prilej jesih, tak da je eden del jesiha i dva dela mlačne vode. Zaperi si s tem vlase i je ni-kaj ne oplavi. To večkrat na tjeden ponoviš, pa bodo vlasje dobili znova svojo prvejšo farbo, se razmi, če ne so že ščista vsi seri postanoli.
JjjjUl Smehšnice |jj§J
Premalo njij je.
Eden naš Marko ob priliki svoje ženidve, je šou k župniki na versko pitanje. Prvo je bilo :
Kelko je bogov ?
Trije!
Kaj ? ... ga plebanuš na velko poglednejo. — I ti praviš, ka si krščenik!
Ne, ne so trije, nego štirje, hitro popravi Marko.
Što te pa to včio ? — se zdere-jo plebanuš.
Oh, gde je pa moja pamet. Nikši sploj megleni sem v mišlenji. —-Pet jih je, presvetlem".
Ka gučiš ? Ti pogan ! Vo z moje hiše, si sem prišo se norca delat ? Zgrabijo ga za šinjek i ga vovržejo.
Med proti svojmi dom i idočov potjov se sreča Marko s svojim prijatelom i ga pita:
Kama pa ti, Jožek ?
Tak znaš ka se ženim i zdaj idem v farov na vadluvanjski navuk.
Ja, pa znaš kelko je bogov ? — ga hitro pita Marko.
Samo eden, odgovorij Jožek.
Tak ! Nigdar neidi v farov, — njemi pravi Marko. — Znaš, jaz sem pet povedo, pa njim je nej bilo zadosta. Ka do pa te s tebom napravili ? Či so že mene vo na cesto vrgli!
Z rožami.
Prijatel, kak te je žena pozdravila snoči, gda si domo prišo ?
Z rožami.
Z rožami ? Zakaj si pa te tak čaren pod očami ?
Hja, zato, ar je rože pozabila vo z teglina vzeti.
V krčmi.
Gost: Hej, natakar! Te krompiš, štejoga ste poleg pečenke prinesli, je čista sirovi. Pozovte mi včasik gospodara.
Natakar: Pomali gospod ! On je ešče sirovi, on !
Pozabliva.
Edna gospa je jako pozabliva, zato si more vse gori zamerkat, ar ovači pozabi. Včeraj si je napisala:
Viitro : Idti k gospej sosidovoj. Mož vmro. Nikelko jokati.
Rejč držeči.
Dijak: Gospa, odpustite, za te mejsec Vam morem z arendov du-žen ostati.
Gospodinja : I prejšnji mejsec ste že tiidi to napovedali.
Dijak : No, pa znamkar — rejč držim !
«
A.:	Ti, tvoji, črevli so pa ešče nej plačani, ar škriplejo.
B.:	Pusti, pusti to comprnijo, kak moreš v koj takšem vorvati ?
Te bi mi krščak tiidi mogo škripati.
*
A.:	Kak je to, ka ti tak psiivati znaš ?
B.:	Stanujem poleg davkarije.
Neprijetno pitanje.
Ti Filko, jeli gda misliš na tisti sto dinarov, šteroga sem ti posodo?
Na pa ešče kelkokrat! Ka mislite, gde je zdaj ?
Povedo njemi je.
Pred cerkvov dosta naroda stojij. Eden gospod tamta pride i pita ednoga šujsterskoga inaša, zakoj je tu telko liidstva.
Ravno zdaj je žandar odpelo edno deklino izpred oltara.
Bog moj, Bog moj, ka je pa včinila — se stara gospod.
Ja, oženo si jo je — odgovori šentani fant.
*
Janez telefonejra svojoj mamiki, ednok samo pita:
„Mama, ali si kaj mokra po obrazi ?"
„Zakoj pa, Janezek?"
„Ar sem ravno zdaj pltino notri v telefon !"
* '
Vučiteo: Števan, povej mi eden stavek od preteklega časa.
Števan: Moj oča je kiipo zlato voro.
Vučiteo: Dobro ! Zdaj mi pa povej te stavek v zdajšnjem časi.
Števan : Zlata vora je v založnici.
*
Miška, bi mi lejko posodo sto dinarov?
Lejko bi, ali neščem!
Ka misliš, da ti ne dam nazaj?
Dati bi že ščeo, ali mogo ne boš.
#
Francek pride v kiihnjo, gde sedij mati ves trudna?
Ali si fejst trudna, mamika?
Oh, pa,ešče kak, nonč roke nem-rem genoti.
No te ti pa ovadim, da so mi vse deset belice z rok spadnole i se spotrle.
Pijdnec.
Zakoj pa maš roko zvezano ? Ali si se ponesrečo ?
Ponesrečo ? Ne ! Kak sem snoči šou domo, mi je stopilo nekšo pijano tele na roko.
*
Preveč mi je žao, ali morem Vas odpustiti iz službe.
Kak to, gospod ravnateo, vejm sem nikaj ne napravo.
Ravno zato!
Pred sodnijov.
Obsojeni ste na petnajst lejt voze, deset lejt izgube časti i vas z naše države iztiramo. Ali mogoče mate kakšo posebno želo?
Ja, gospod sodnik. Či bi me naj-prvle iztirali.
Dober pes.
• Miška si šče kiijpiti psa.
„Ali je te pes voren, šteroga mi ščete odati?"
„Se zna" odgovorij prodajalec.. „Ze trikrat sem ga odo i je vsigdar nazaj prišo.
Zagučo se je.
„Oča, sosidkinja je prvle pravla: Jaboka ne spadne daleč od drejve. Ka je pa mislila s tem povedati?"
„Šmentani fant, ka si pa že pa napravo ?"
*
„Dokeč de Vaša „Roskopf" vora popravlena, Vam lejko dam edno drtigo — pravi g. Dittrich vorar ednomi preči sumlivomi človoki.
„Lehko mi date, či mate, kakšo zlato ?"
Se ti to splača ?
Mjcika : Znaš Liza, kak sem kuharico stirala, zdaj sama kuham.
Liza: Pa se ti to plača, sama kuhati?
Micika : Plača? Pa ešče kak; kak sama kuham, moj mož niti po-lojno ne poje, kak je prvle pojo.
Za dinar pameti.
Vučiteo je že čisto obvupao nad nadarjenostjov svoji vučencev.
Eden den je pravo najbole noro-mi med njimi :
„Tonek, skoči v apoteko i kupi za dinar pameti!"
Toni je včasik se zaleto proti dveram. Tam pa se obrne i pita:
„Alf naj povem, da bo pamet za gospoda vučitela ?"
Ka pa on ?
„ Pišite tak, kak gučite," je vuči-, teo zapovedo vučencam.
Nato pa je Francek v zadregi zdigno roko i pitao :
„Go-gospo-po-pod vu-vuči-či-telj, ka-kak pa naj pi-pi-pišem jaz ?"
Profesor.
Profesor pride v noči domo i čiije sumliv ropat pod postelov. Stane na sredini sobe i pita :
„Ali je štoj pod postelov ?"
„Nišče!" se oglasi uzmovič pod postelov.
„Vej sam znao, da nega nikoga," pravi profesor i pomerjen leže na postelo.
Dober kiipec.
Baoutoš (novomi inaši): „Zdaj pride gospod profesor F*, ori je naš najbogši kiipec. Vsigdar gda pride, kiipi marelo i včasik jo tu prinas pozabi.
Mala Maričika je ništerni den šla z svojov mamikov na njivo. Ednok samo cukne mater za janko i jo pita :
„Mamika, gde je pa veter te, gda ne piha ?"
*
Francek zna poštenje.
Nadzornik pride v šolo i pita Franceka: „No, Francek, prešti mi desetera zapovedi!"
Francek : „Ne kolte, ne praznujte, ne kradnite .. ."
Nadzornik (ga prekine) : „Zakoj pa ne praviš : Ne koli, ne praznuj, ne kradni ...?"
Francek: »Gospoda nadzornika pa vendar nesmim tikati !"
Smola pa ešče kakša.
Janček piše domačo nalogo, vmes pa se dere i joče, da ide skoz vuh.
Oča: „Vrajži pojeb, zakoj pa tak kavuliš ?"
Janček : „Pe... pe... peresnik sem zgubo — pa ga je mama najšla!"
Vsi drugi samo on ne.
Janezek, gda si se pa ti rodio ?
„ Nigdar!"	^
„Kak to da ne ?"
Zato, ar jaz nemam matere. Jaz mam mačeho."
To ne vse edno.
Na cesti eden vekši dečkec ne-smileno bije ednoga menšega. Mimo ide edna ženska, ki njemi pravi:
„Ti lekaj tudi nevejš, ka desetere zapovedi pravijo ; Liibi bližnjega..."
Dečkec brezi toga, ka bi hejnjao z bitjom odgovorij : „Vejm je to
ne moj bližnji, nego brat."
*
Mala Anica ma zamazane roke.
•— Ka si pa delala ? — jo pitajo babica.
—	Mamin prstan sem iskala, šte-roga je včeraj zgubila.
—	Gde pa ?
—	V kompoti.
Trdo gordanje.
Mici: Či mi na te trij pitanje, štere ti gor dam, odgovoriš „dvej spici" — tak te dobiš eden dinar.
Pišta: Bravo!
Mici: Pazi, ne veseli se rano! V roke vzeme dvej spici. No začnimo! Ka je to?
Pišta: Dvej spici.
Mici: Kelko je edna spica, pa edna spica?
Pišta: Dvej spici.
Mici: Ka bi raj meo ? Eden dinar ali dvej spici?
Či tak zdaj Pišta povej: „Dvej spici", tak Mici ga boga i njemi da dvej spici, i dinar si sama v žepko dene. Či pa Pišta povej eden dinar — te pa je itak zgiibo i denar nemre dobiti, ar je gordavanje bilo, da na vse tri pitanje odgovor more bidti: dvej spici.
Gosp&.
Z ednoga velkoga varaša pride na vesnico edna bogata gospa, šte-ra je ešče nigdar ne bila na vesnici. Ta gospa se sreča na cesti z ed-nim kmetom, šteri gnoj pela na njivo i ga pita:
Ka vozite to smrdeče?
Kmet njej odgovorij:
Gnoj na njivo.
Gnoj ? Pa zakaj je to dobro i zakaj vozite i ka te s tem delali na njivi?
Raztroso bodem, potem podorjem i pšenico posejam.
Pšenico? . . . Z^kaj, ka bode z pšenice ?
Z pšenice dobim melo, i z te mele do žemle.
Oh hvala, hvala, dragi prijatel, hvaležna sem vam . . . pfuj ... z gnoja žemle? . . . dobro ka znam, več nigdar nemo jela žemle, nego samo kifllhe.
A.	Mojemi sosedi so miši pod strehov Jureke pojeli.
B.	Tak mislite si, meni pa ta živina nešče pojesti moja dužna pisma.
Pri mlinari.
V mlin pripelajoči pravi:
G. mlinar, prosim Vas, to bokšo melo vkraj vzemte. I mlinar ga boga, merico si z te bokše mele vzeme.
*
Prijatel, povem ti, da sem fal jo i pio. En guljaš, krigli pivo i eden kriih i knodli, koštalo je vse vku-per samo 6 din.
Ne mogoče!
M,ogoče, mogoče je!
Tak je mogo guljaš konjski biti.
Či je konjski bio guljaš, naj je bio. A'1' knodli pa niso bili.
Diskrecija.
Janoš: Povej kakši človik pa je diskreten ?
Štefan: Napriliko, diskreten sem jaz, či nikomi ne povem, ka si ti samar.
Kelko košt? žerbč ?
Notri pošlo: Poučič Ludvik, Fokovci:
Na pašniki se je pasla kobila. Veselo je skakalo mlado žerbe okoli njej. Naednok pride vuk i pita kobilo, či bi njemi ščela odati žerbe i kelko ga cenij. „Rada odam žerbe", pravi kobila, njegva cejna je napisana odspodi na kopito moje prave noge. Či poznaš numere, po-gledni mi na kopito!" Vučenec sam, numere poznani", je. odgovoro vuk. Kobila zdjgne nogo. Vuk stopi bliže, ka bi pogledno. K.obila, ga vdari s kopitom po glavi tak, da spadne vuk mrtev na zemlo.
Na biroviji.
Birov : Zakoj ste najdeni prstanik ne dali na varaško hišo, nego ste si ga obdržali ?
Gospod birov, zato ne, ar je od-znotra meo napisano „Večno tvoj" !
Zmagali smo.
Oddelek Mandžurcev se bije na strani Japoncev. I kak so je Kitajci zgrabili, so Mandžurci začnoli kričati : »Živijo, zmagali smo ! .j
Koga ste premagali, vejm ste pa zgrableni, -— pravijo Kitajci.
Premagali smo našega generala, kričijo naednok Mandžurci.
Dokaz.
Birov: Vi trdite, da Vas je okrad-no, je li stoga blaga spoznate štero za svoje?
Tožnik: Poznam, te robček.
Birov: To je nej pravi dokaz, taksi robec tiidi jaz mam.
Tožnik : Mogoče, g. birov, vejm sta mi pa dva bila vkradjeniva.
Ne čfida.
Štefan : To je pa zaistino čuda, kak stopiš pred birovijo, pa si obsojen.
Janoš: To se ti vidi čudno? Či je pa telko paragrafov proti ednomi človeki.
Pokorščina.
Častnik — svojemi slugi: To maš dva kovača; za toga mi pri-nesi salami, i za toga pa cigaretline.
Sluga za malo prestrašeno nazaj pribižij: Gosp. poročnik, obadva kovača sem dao v edno žepko i zdaj nevem za šteroga bi kupo salami i za šteroga cigaretline?
Na štelingi.
Oficer ga pita: Jeli vam kaj fali, ali pa mate kakšo falingo?
Rekrut: Kratkoviden sem.
Oficer: Kak mi lehko to dokažete ?
Rekrut: Prav lehko. Jeli vidite ov cvek v steni — pita oficera.
Oficir: Vidim.	V
Rekrut: Jaz ga pa ne vidim.
Srečen z&kon.
Ona (čemerno): Da znaš, či tij prvle merješ kak jaz, se bodem na tvoje čemere ešče ednok omožila.
On (mrzlo): Za istino ?
Ona: Viditi je, da te to prav nika ne čemerij.
On : No ka misliš, ka sem tak nori, ka bi žaliivo onoga človeka, šteroga ešče nepoznam.
Več jezikov.
Štefan : Ali tvoja žena guči več jezikov ?
Janoš: Ka ne samo guči, nego večkrat se mi vidi, da jih tiidi več ma.	. 5
Gospodinja.	-v
V bauti: Počen so bilice ?
Bautoša: Cele eden dinar, spo-trete pol dinara.
Gospodinja : Prosim, spoterte mi za deset dinarov.
Ne boš !
Žena pred Šiftarovov bautov v M. Soboti stoji i gleda v okni vo postavlene lepe štofe i pravi svojemi moži:
Či bi mi s toga štofa obleko kupo, več nigdar nebi nikše že-lenje mela.
Mož : Odiva dale ! Pomisli si kakše pusto i dugočasno more biti živlenje, či človik nema nikakšega želenja.
Mlada žena.
Draga, vajni zakon je srečen kak ti praviš. Ali tvoj mož nasprotno trdi.
Mlada žena: Ah kaj! On sploj nema nika trditi.
Skrivno pitanje |
m
<§S®>
LETOŠNJE VGANKE:
1
Vinopiyec Vince ma včasi svoje dneve, gda se nemre ločiti od kupice. Preminoči teden je pali hodo po Soboti. Ali ne je meo dosta pejnez s sebov. Najprvle ide k Faf-liki, potom k Turki, Baci i naslednje k Flisari. Vu vsakoj krčmi da, gda pride (ar je on gavaler) eden dinar tringelta, zapije polovico pejnez, kelko ga je ešče meo, i gda palik odide, plača eden dinar tringelta. Kelko pejnez je meo Vino-pivec Vince, gda je šou k Fafliki, či je te, gda je od Flisara odišo, ne mu> več ficka pejnez v žepki?
Puno sreče pri vganiivanji Vam želej Vinopivec Vince, te najznamenitejši prekmurski vinopivec i vo-domrzec.
2
Iščeš me te, Gda me že maš. Loviš me te, Kak me že znaš ?
3
Najprvle je belo, Potem pa zeleno. Postane rdeče, Deci na veselje?
4
Liibi te tvoj — Liibi ti svoj — Či njemi diš — raj ma kak vsako drugo ?
5
Kak je 8X4=500 ?
6
Od Poučič Ludvika, Fokovci: Ka vzememo tam, kde nika več nega, pa denemo ta, gde je dosta?
Kelko orehov more biti za 1 kg?
8
Gda ma leto telko dni, kak maš ti oči ?
I.
Od Katona Evgena, Tropovci;
Eden somar nese svojega verta prek potoka, gda na sredo vode pride, ga doli vrže. Vert v čemeraj somara bije i pribižij do edne brvi, gde hitro prek vode vujde, zdaj vidi, da je v nevarnosti, na ovom bregi je eden vuk, na tom pa vert z bičom. Ka naj včini, ka ga vuk ne pojej i da ga vert ne zbije. Voda je globoka, notri skočiti nemre, ar se te zalije?
II.
Ka je močnejše od človeka?
III.	-
Ka je po deždži ?
*
Vsem našim prijatelom, damo na-znanje, ka letos ravno tak, kak vse ova preminouča lejta 10 novi ka-lendarov za leto 1940 vopotegnemo i šteri do srečo je meli dobiti, tistim je po pošti domo pošlemo i njihova imena v Dober Pajdaš ka-lendarium damo naštampati.
Rešenja se morejo do 15. marca v reditelstvo poslati, pisma etak adresirajte: Uredništvo Dober Pajdaš kalend&riuma, Gornja Radgona.
DOBRO SO REJŠIU
v lanskom kalendari prinešene vgan-ke i so gvinali po lutri vopotegnjeni i	Dober Pajdaš kalendarium sledeči:
s	Smodiš Štefan Ženavlje 12, Albert
Geza Berkovci, Lang Karolj Veče-slavci 4, Zrinski Elizabeta Ivanov-ci 61, Hari Štefan Amerika, Flisar llonka Francija, Horvat Štefan Francija, Poredoš Franc Nemčija, Vuk Ivan Črešnjevci i Kučan Janoš Križevci.
Gratuleramo vsem našim prijate-lom, šteri so tou srečo meli, ka so naš „Dober Pajdaš" kalendarium gvinali.
Šalno pitanje
Pri ednoj hiži je pet bratov pa donok se vsaki nači piše? hsjj
Jezero i jezero doge pa dva obroča ?	Bfuo;iy
Penjiček, botiček, glavica krščak, ka je to?	){bvv
Na dva kraja kosmato na sredi pa rut?	inj i jfuo>i
Koga nemre doj vzeti ?
-BSd BŽiO|3S3y\
Ode Drava nema vode ?
•|PJA3|UI3Z BfvJ
Ka brez roke tebe i mene drži?
33|0)S
Da naj
Ako ura stane Vam
Ne razdirajte v njej sam,
Ker to ni za njo zdravo
Tudi žepu ne bo pravo,
Mogoče ena mala pogreška
Radi tega ni je tekla,
Bolše, da nosite k uraru
Ne bo to tak dosti stalo,
A najprej k Dittrich Pranji
Ker tam ste tudi najbolj stalni,
Daje Vam dvoletno garancijo
Da Vam je dobro popravljefao,
A tudi stare ure nepdvrJUte
Ker vse se da, tam popravit,
Tudi prstan, verižicd, uhane stare,
Vse pri Dittrichu tudi zam^njMafako date
Nadale so ešče tudi dobro rejšili naše vganke, ali nej so meli srečo do dobička sledeči: — potroštamo je pa s tem — naj probajo letošnje vganke rešiti, lejko do pa letos vek-šo srečo meli:
Drobec Imre, Bodonci št. 136, Trplan Jožef, Budinci 45, Bencak Aleksander, Dolina 30, Kučan Irena, Križevci 89, Frumen Jeno, Krupliv-nik 31, Katona Evgen, Tropovci 40, Oba| Jernej, Zenkovci 18, Veren Kalman, Bodonci, Svetec Franc, Mar-kovci 57, Barabaš Ernest, Markovci 28, Horvat Štefan, Beltinci 127, Pocak llonka, Domanjševci 91.
i odgovori.
Menše od maka pa zdigne junaka?
•e|ng
Belo pleme srce vzeme. ^iSj
Edna glava visika, celomi sveti dosta ?	'souns
Ka brez ognja žežge?
•osdid U330w
Liste ma, a ne je drevo, korice ma, a ne je nož?	bS.iuM
Kda lazi skoz okna v hiša, ne razbižij ?	-}S0|}3As
Notri pošlo: Obal Jernej Zeiikovci.
zn&te!
Ker njegove dobre ure Odjemalcom dobro služe, Prepričajte se sami in odločite se Ne kupujte od tujih tvrdk Le podpirajte domačo obrt, Ker Dittrich z dobrim blagom razpolaga Zato se vsakemu lahko pomaga, Za plačilo tu in tam počaka. Če ni dobro on Vam vzame In drugo blago Vam pokaže, Kakor se Vam dopade, Zato drugih ne posečajte, Le Djftricha, obiščite.
Ako znate varčevati 1 fl Ako znate računati f f Ako znate primerjati • •
Ako hočete biti dobro »oftreieni potem kupujete razno ieleznino, barve in steklo samo v
na novo otvorjeni trgovini Sukič Ludvik
trg. železnino, barvami in steklom
M. Sobota	Radgonska c. 1.
Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani
Dobra budilka z ednim zvoncom Din 45*— Ista prima kvalitete z 5 let jamstvom Din 60*— Budilka z 2 zvonca prima 5 let jamst. Din 76 —
cenik!
Chrom Rosk. anker ura slična Din 46'— Ista v bogši izdelavi 3 let jamstva Din 60'— Fina tenka ura z relief številkami 3 letno jamstvo	Din 95*— Ista ura prim. kval. z 5 let jamst. Din 180*—
se dobi pri : ANT. KIFFMANN specijalist za bogše ure Maribor št. 18.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji In zunanji omet
Izolator
BETONIT,
kem. iid. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafllku)
SENJE CSEJMI).
PREKMURJE.
Beltinci (živinsko i kramarsko) 20. januar, 24. na prestopno leto pa 25. februara, 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novembra.
Bogojina (živ. i kram.) 15. februara, 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra.
Črensovci (živ. i kram.) 14. marca, v pondeiek po 3. maji, v pondeiek po 14. septembri i 20. oktobra.
Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondeiek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra.
Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januara, 16. februara, 27. marca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den.
Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta.
Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra.
Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra.
Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejšo soboto.
Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek.
Krog (kram.) 4. maja.
Martjanci (živ. i kram.) 23. maja, 6. augusta i 27. oktobra.
Murska Sobota prvi pondeiek januara živinsko senje, prvi pondeiek februara živinsko i kramarsko, prvi pondeiek marca živinsko i kramarsko, prvi pondeiek aprila živinsko, prvi pondeiek maja živinsko i kramarsko, prvi pondeiek junija živinsko, prvi pondeiek julija živinsko i kramarsko, 24. augusta živinsko i kramarsko, prvi pondeiek septembra živinsko, 15. oktobra živinsko i kramarsko, prvi pondeiek novembra živinsko, 6. decembra živinsko i kramarsko. Če spadne na prvi pondeiek svetek, se vrši senje na drugi den.
Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt.
Puževci (kram.) 13. julija.
Puconci (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. sept. i 10. novembra.
Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov.
Rakičan (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra.
Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo.
Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondeiek.
Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vuzmi, 15. jun. i 21. dec.
Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondeiek po Vuzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drfigi den po maloj meši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi.
Prosite
Viasi veliki
ilustrirani Genih
z več kak jezero slik, šte-
roga dobite kšenki tak tiidi vzorce celokupnoga manufakturnoga blaga!
VELIKA IZBIRA!
NISIKE CENE!
NAjVŽKŠA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V
JUGOSLAVIJI! __*
SREZ LJUTOMER.
Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul, 12. augusta, 12. nov.; kramarsko i živinsko senje: 11. febr., 11. marca, 13. maja (tiidi konjsko), 16. sept. 17. dec.; samo konjsko i živ. senje 14. okt.
Cven 7. septembra
Gornja Radgona 3. februara, 25. maja, 10. augusta i 15. novembra.
Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra.
M&la Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra.
Veržej 6. maja, 29. septembra, 30. novembra.
Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra.
Negova 8. septembra.
Sv. Peter 17. januara (29. junija), 30. junija, 21 septembra.
MESTO I SREZ PTUJ.
Ptuj živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i tretji tork v mejseci, za druge vsako srejdo: tržni den je vsaki petek; letno kramarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra.
Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30. novembra.
Ptujska Gora 18. marca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vuzmi, 2. julija, 14. augusta.
Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. marca, 27. juri., 10. aug. i 29. sept.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnebohodom, 23. julija i v soboto pred rožnovenskov nedelov.
Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra.
Sv. Vrban 25. maja, 25. julija.
Breg pri Ptuji drugi pond. v maji, 6. junija, drugi pond. v juliji, 26. augusta, drugi pond. v septembri.
Ormož Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marca, maja, junija, ju!., sept., okt., dec. Či spadne na ednoga od tej pondelkov svetek, se vrši senje na drugi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni.
Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra.
MEDJIMURJE.
Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov.
Draškovec sredo po Jurjavom, 7. i 16. aug., 11. nov.
Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra.
Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli.
Prelog Risalski tork i pondelek po Jakobovom.
Razkriž 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli.
Mursko Središče 1. maja, 20. aug. i 26. okt.
Štrigova 19. marca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec.
Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra.
Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo.
MESTO I SREZ MARIBOR, levi dravski breg
Maribor vsaki drugi i 4 tork v mejseci senje za živino: či je v tork svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinjsko senje; či je v petek svetek, se vrši svinjsko senje den prvle. Vsako sredo i soboto tržni den.
Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra.
Marija Snežna na Veliki kram. 20. maja, živ. i kram. 6. aug.
Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjoj kvaternoj nedeli.
SREZ MARIBOR, desni dravski breg.
Fram 21. julija, 21. septembra.
Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov.
Slov. Bistrica 24. febr., Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov.
Spodnja Poljskava 2. febr., 10. marca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra.
Studenci pri Poljčanah 25. januara, strti pond. po Viizmi i 13. dec.

— " 1
Prosite
Viasi veliki
ilustrirani cenih
z več kak jezero slik, šteroga dobite kšenki tak tudi vzorce celokiipnoga
manufakturnoga blaga!
«
VELIKA IZBERA!
NISIKE CENE!
Ka se ne vidi, se lejko premini ali pa se pejnezi povrnejo!
NAJVfcKŠA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI !
mbhbhbbJ
TltfflH OBLEKE oblečejo VaSo
celo družino OD GLAVE DO PETE! T!
Stalna in velika zaloga vseh vrst letnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirani nepremočljivi „TIVAR HUBERTUSI". — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak kape, srajce, nogavice za moške in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (štrikani kaputi), deke (Koče). Ročna dela : zavesa, namizni prti in postelnjaki. Bogata in velika izbira, lepih in modnih čevljih znamke „ASTRA" za deco in odrasle. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup, kajti
TogflpaighB nishe cehe Imajo le TImf obleta kar si zapomnite tudi za Ostra čevlje I
' cefir bluzi
<iamsk» obleka
JO 110
Urilo
damski plašč
mm
damska tt^tf«* s obleka	fcostttti
76kjW
in (ISTRA ČEVLJI
Tivar obleke in Astra čevlji
Murska Sobota, Lendavska o. 2/a Cprek od pošte).
gg-Š-2-ES.g#5
SvSJj a »
» m » S.O
g-«:® _ o s* O rt
fl e«< 2 < s; 2 5. g 3
3 s * 2.
»S«,®« < m g o'S
w 5n ^ X
n> t® re. K«
o*"
"S" O "O — 52« »ciiCr
a o, a-»S-88 I -o ° rt
m, < i
II n II
t<§ o I
I 3 ,
PSTJ	PS-O		KTJ	PCTJ	«13	5*1 TJ	KT3
is to	S-J SŽ00	co feg	Ko. S*.	s* 00 tO	sls		
OltO O M iS	*- to -J O tO to •	JSo> tO -J O)	Ko, -4 01	co	Ol"	Is	
			- »,				
Sto	S oo to o -4	0> CT>	10 tn g o, ?	M CJt tO £ 1 i	g to		goo
o> -J tO ww	Ol 1-» 00 U1 »—' co	So, g®	to Ol o, Ol -4 tO	Ol J*.	is	S? to S)1—1	
Ol tO tO	Ol gs	i«	&?oi 00	i«5	i K		Mi— 00©
Is 00	oi i 88	co tO M Ol H- to	tO -4 Ol	-J ^ s-4	Su goi	£to	tO" Ol«-1
00	Ol 0100 to	-J to to	oo a> to o -4	©	28 00	S*	
co to tO -J o	Ol 0	00 -J Ol 01		tO co	00 .4*. 00 to CT>	o co -J -J en		gs
98 7543	Ol S*	00 -4 O	S a> >- to tO	H- gg	to		t-* ..
99 7698	Ol tO 00 it- -J Ol	-J 1— Ol 00	co s-ss	O Ol fc-	co s®	co^	
100 7854	i s !	Ol -J Uffl -4	co tO 01 s*-	-a o to	■»J	2 to o?00	OS SO)
' 101 I 8012	o gs	O! -4 -a	i®	M« OCO	M CO.* to		to _ I 1
n
<t> -t P o< C .3
p, <
p
•v II	3 rD
T3 i-t	
B	C
rt »n	2
<	S<
O	3
S •	ft>
II	<
gr	<T>
	cr
&	
rv	
BS	3
CO< n> <#	<T>
	
o	O
	
o
0Q
O
CTQ P
?r
Prosite
Vtasi veliki
ilustrirani cenili
z več kak jezero slik, šteroga dobite k-šenki tak tudi vzorce ceiokiipnoga manufakturnoga blaga !
velika izbera !
n1sike cene!
nAjvekša domača trgovska kisa v jugoslaviji !
riJ
Radio Aparate
ORION BATERIJE
B I C I K L E ŠIVALNE IN PISALNE STROJE ORAMAFONE
ŠPORTNE POTREBŠČINE
KLJUČAVNIČARSKI ŠTEDILNIKI IZ LASTNE DELAVNICE.
STEKLO.
*
ZAHTEVAJTE CENIKE!
POLNJENJE AKUMULATORJEV!!
ZELEZNINO VAM NUDI PO KONKURENČNIH CENAH LE
NEMEC JANEZ, M. SOBOTA
leoM^uo 00^.005 to OO^OOltO	Siom«-
>
■a
S
»
•V a cr
n t:
So n o.
05 10 00 4».	<33 N5 00 J*- -> -J « CO Ol >-> 03 tO	00 o
> rs
S
p3
t) <»
er
p
3
00 ifk O O) to
o
re o
K o a

n ar
O
n o
2
o
<
o pr
S £
> c
ora
c 3
C/S
S" "s"
o o. "rt" 3
o. O 9T o 3 rx
(T rt
00 p
a
p
p
o< p
cr p
s*
o* p
3 p
N< <
p
»3
pr o

M) «
•o
tO o*
>
C 99
c
a
"TJ
II
o< irt 2. n o &
PS* p

> s
a
3
S
P>
> "O
K o a
tOtOW>-*>-* CO tO tO — h- to tO tO t-4 —	tOtO—i-*
c 3
g
8>
> "o
5	^
tt g. "i	5?
k
sb <
n>

D
<t>
o
z
o
o
>r
C/5 >
s c

o a rt' J3
"s'
D. o
SV
o 3 rx CD
rt
s«r
CO tO (O »—	„,IOSOICmm	tO tO tO >— —	CO tO tO I— >
a
a
r>
z
o <
Q
C/5
(t)
"a
n 2
8. o
S"
CP M
K* E.
OJ
tO tO tO - J- . tOtOtOi—>—	tO tO tO i—	CO tO tO >-» i—
o n
Z
o <
C/3
(5
■a
>
b
cro
k o a
-j co	-4 co (d w >— 00 kg	-jco'
o
PT
C/3 n •o
m
Mmmm tOtOlO — —	(OtO>->>->	tO tO tO —— CO tO
IOOO>»»-©C5tO<D-4i-XICOtOCJl>-»m>— -4 CO ® Ot — V^OOltOOOi^MO
£
g »
TJ n er
S*
a Z
C/3 <
a"
o
D. ■ i. rt S
"s"
D. o
o 3
r* rt
rt
Prosite
VČasi veliki
ilustrirani cenik
z več kak jezero slik, šte-roga dobite k-šenki
velika izbera !
nisike cene !
Ka se ne vidi, se lejko premini ali pa se pejnezi nazaj povrnejo !
nAjvekša domača trgovska hiša v jugoslaviji !
ZDRAVJE JE NEJ VSE -
ALI BREZI.ZDRAVJA OSTALO NEJ JENIKAJI
Desetine jezerfamiiije, pradedeki, dedeki, očevje i deca naročali so z zakonom zavarvani
„PRAVI manastirski BALZAM"
iz 100-letne APOTEKE GEBAUER - BAČ
že več stoletja kak pravo pomoč v nevoli i hvalili i cenili so ga kak domače sredstvo najplemenitejše vrste! Tiidi-Vi mate zagviišno za njega interes! Znotra deluje mouč toga prAvoga manastirskoga balzama posebno dobro na žalodec. TeSkoče z žaiodcom, kisilo podrigavanje, prehlad Salodca, sliskavanje i bole* čine okoli zalodca i jeler kak i vse smetnje v zvezi z nezadostnim delov&njom žalodca, oblažujejo se ali pa popunoma včiinejo. Pravi manastirski balzam prežene votre iz tejla, odpre slezen, jetra i čreva, olajšava i povoino pomaga na stollcl. Zvtin toga je na velki hasek za hemo» roide (zlato žilo, šuljeve) i proti glistam.
Omiljeno je tudi čiščenje krvi z tem pr&vim manas-tirskim balzamom. Boleče zobe i zobno meso trbe z njim namazati. — Za zdravlenje ran, nadale za mazanje be-teSne dojke pri materi- dojilki je posebno priiiibleni tč pravi manastirski balzam i se ga jako priporoča.
Čuvajte se od zamenjave i prenarejenja!
Pravi samo z zaščitnim znakom manastira, edino iz
Apoteke GEBAUER - Bač
kama se morejo poslati vsa naročila.
PO PREJETJI NAROČILI POŠLEMOTAKI
S glJŽOT za 60 Din brezi plačila poštnih stroškov 12 glažov za 108 Din brezi plačila poštnih stroškov
Ilcakli ?S»C Hnhifo vsefele štofe cajge, lepe ža-ViflVIal VCSa OODIIC mate, vuno i parhete, posteljno, druke, belo platno itd., kakti tudi Strikane robce i kapute, košare za Ameriko i vso galanterijsko i špecerijsko blago najceneje pri
BRATA BRUMEN, M. SOBOTA (na kakii Poieg birovije.)
Sobne peci,
krušne peči,
tablice za spariiefe
v vsakšoj farbi. Bele ploščice za ob« laganje zidov (v kuhinji i kopalnicaj), vozgo-rene železne peii na novo vozdela vse iz pr-vovrstnoga materijala.
na to, da sem po dvajseti letaj izkušnje po vseh velikih mestaj (varašaj) vo-sprobo materija!, zavolo šteroga tudi Vi dobite dobro i lil p6e. Delam peči v vsakoj farbi i direktno iz Češ-koga materijala, da naj naS čiovik ma za svoje pejneze dobro I Idi peč. Vse to dobite pri
JOSIP LOPERT
strokovno izučeni pečarski mojster
MARTJANCI št. 74.
'v- v- žšit«^ »št-.
Opominom
Keliko veselja
I keliko radostnih v3r
dajo gosli svojemi lastniki! Keliko mladih i starih je najšlo v igranji dom6 ali v naravi odpočitek od dela i vsakdanešnjih skrbi! S pomočjov ednostavnih poučnih pisem se lejko navčite igrati brez vuči-teia. — Knižica „Kak postdnem do« ber godbenik" kšenki. Prodaja naravnost iz fabrike odn. fabriškoga skladišča, zato preveč fal kak: violine od Din 65, —, gitare od Din 128 —, tamburice od Din 60.—, harmonike od Din 59 —, mandoline
od Din 90.- itd.
Popuna garancija za vsake gosli, šte-re dobite 8 dni na ogled.
KSenki dobite lepi Ilustrirani cenik, zadostuje kartica na:
MEINEL & HEROLDd zo.z zai.
fabrike glasbil i harm., MARIBOR št. 257.
Proti DEBELOŠČI nficajte neškodlive
SL&fiilStfF tablete za nedebelost, sestavlene iz pri-te 1I8VSRC kasete rodnjh fflinerdInih soli j 5ilspkih
ekstraktov. Izdelava: Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
V vsej apotekaj 200 tabl. Din 69,-, 100 tabl.Din 39.-, 50 tabl. Din 24.-
Reg. 14. 213|34
Prosite
Viasi veliki
ilustrirani cenik
šteroga dobite od NAJVEKŠE DOMAČE TRGOVSKE HIŠE V JUGOSLAVIJI k-šenki 1 VELIKA IZBČRA !
NISIKE CENE !
Ka se ne vidi, se lejko premini ali pa se pejnezi povrnejo !
HfJ
Ascher B. in Sin
Murska Sobota	Glavni trg
GRUNTANA LETA 1855 TELEGRAF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 15
mffimam^KBm
Kolonska špecerijska i vsefele mele, zrnja velika trgovina.
„HERCEG - BOSNE"
orsačkoga sekulacijskoga društva krajinsko zavupništvo.
V'
OBČINSKA
HRANILNICA
MURSKA SOBOTA
• TELEFON ŠT. 34.	ČEK RAč. $T. 14.891. •
* _
W |
• v l	•
•	•
•	•
J	EDINI POPILARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJI	•
J	Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Občinske hranilnice	,
"	jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem	,
"	in z vso svojov davčnov močjov, zato se tiidi arvinski penezi in	t
2	občinske fonde samo tii morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne	"
knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daja

*	posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grtin in na karto	S	t
S	bijanko z kezešmi).	« %
■	•	»
•	•	•
•	DOVOLJUJE VSAKOVRSTNE KREDITE	••
!	(lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne	" 2
•	garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče	2	*
S	transakcije najkulantneje.	S 2
•	•	•
•	•	•
•	■	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
•	•	•
Prosite
Vfasi veliki
ilustrirani cenik
šteroga dobite od NAjVEKŠE DOMAČE TRGOVSKE HIŠE V JUGOSLAVIJI k-šenki ! VELIKA IZBERA !
NISIKE CENE !
Ka se ne vidi, se Iejko premini ali pa se pejnezi povrnejo !
Oalaiuvanie
v kalenddraj
zvršava najbougše stari Specialni stručni
BLOCKNER*OV
kalendarski oddelek v koncerni Inlerreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28.
Tel. 23 125. Pošt. pred. Zagreb 2 Predlogi i stroški brezplačni.
Jl|||||||lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllljiljiij%
| H A H N IZIDORl
S	—
S trgovina s papirjem, šolskimi s
M knjigami in potrebščinami s
|MURSKA SOBOTA |
1*1 1 prekmurska tiskarna j
= prevzeme najcenejše =
= vsa tiskarska dela. i§ —	sa
lillllllilllHIlllllllllillllllllllllllliilllllliillllllllllllllUlllIlf
Janez Cveti*, H- Sobota
TVORNICA PERILA
Prodaja samo na veliko f
PRVOVRSTNA ZDRAVSTVENA K VINI NAjBOUGŠA KISILA VODA JE
SLATINA PETHN3CI
Europe najvekši senšav-natron-lithion držeča kisila voda.
• •
Lastnika: 1/ogler Jožef i Jan oš
Pošta, telefon i železniška postaja SLATINA RADINCI
Proste včasi velki ilustrirani cenik šteroga dobite k-šenki! Ogromno preberanje! Niske cene ! Najvekša domdča trgovska hiša v Jugoslaviji
firnuKckj^
celje br 307.

Najmodernejša fabrika mesnati izdelkov, hladilnica in fabrika za led
jos. Benko
Murska Sobota
Delajo se vsakevrste klobasi, salami (zimski in letni) kak tudi vsefele prekajeno meso
EXPQRT govenske živine, svinj, telet in mesa.
Dobi se mast I. vrste tudi na malo.
Najnižiša cena in najbogša kvaliteta Za delavce ocverke, prekajene svinjske noge po nisikoj ceni.
ta gasa j t Vaša, zato se je poslužujte i jo tiidi l Hranilne vloge sprejema od vsa koga na hranilne na tekoči r^čun ino je obrestuje najboljše Hranilne v dozdaj prek osem milijonov dinarov (8,000.000 Di vloge je dobroga stanja polek lastne hiše do 65,000.0 ' -"li promel je znaša o v iireminočem leti 1^37-to 00D.00U ali z rt-čjov povedan-': dvajstj milijon dii
Posojila diavle na poroke (kezeše), tobulacijp i tudi v tekočem računi Posojila davle po nisikoj ob-restnoj merL Rent ni davek od interesa zA hranilne vloge plača^ posojilnica sama iz svoje ga. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci ne smete se spozabiti z te gase, Štera v
stiski p o d p e r a naše lij d s t v o.
■
v svoj dom gde te poslliženi po
urar in
Dušan Kovačič
"t rgovina ur in zlatnine Specijalna delavnica vseli popravil.
Manufakturna veletrj
uuiituiiiiiiiiuiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiuiiiimuiuuiiiiiiiuiiniiiiiiiiiuiiiuiii
'rodaia samo na vi
Optika
Kolodvorska ul.
TB
Vi nevejte, da je
imi srcžmi na vignetaj

po naravni ogljikovi kislini i po o razlikosti mineralov,
sama za
zviinrčdno dobra z inom mejšana.
jo tudi Vi!