Mn]a nak SetrtA
k	■ poSttdn*
wl in t Maribora
•	pošiljanjem na dna I* oeto leta 14.-
•	pol lota h ^— m öetrt leta „ L—

SLOVENSKI
b pofiflja ^ravnlStvfl t tiskani m. Cirila, koroško oBce hStv, List M psCilja, do odtpoveA
list ljudstvu y pouk in zabavo.
M *>M
m ▼ tiskarni ta p* gospoda Korak-« M tafikasatzKpo Mfc.
Bokaplsl m ne rrv
fcajo, neplačani listi
se i^e' sp'riy
i » > < •' vt t:-
Za oznanila se plačajo
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 16 h, dvakrat 29 h, trikrat 35 h.
Inscrati se sprejemaj« do srede opolndno.
Stev. 38.
V Maribora, dne 18. septembra 1902.
Tečaj XXXVI.
Naprej za svoj dom
!
Deželnozborske volitve se bližajo! Vsak volilni mož ve, da se mu bodo približali ob tej priložnosti različni prijatelji ter mu bodo svetovali različne poslance. Ta bode hvalil tega, a grajal onega, drugi bode zopet zabavljal na ona dva ter hvalil in priporočal tretjega. Vnel se bode boj, hud političen boj. Na edni strani bodo stali vrli možje, narodnjaki, svesti si svoje narodne dolžnosti in vneti za blagor našega zaničevanega slovenskega ljudstva; na drugi strani pa njihovi fanatični in brezobzirni nasprotniki.
S trepetajočim srcem bode gledala mati Slovenija na ta boj!
Slovenci! rojaki! da, mati Slovenija bode videla ta boj. In če bote stali v njenih vrstah, če se bodete borili, svesti si svoje narodne dolžnosti, pod njeno zastavo, na kateri se blišči zlati rek: Vse za vero, dom, cesarja! potem bode njeno srce veselo utripalo. Veselilo se bode svojih zvestih in vernih sinov, njeno lice bode veselja žarelo narodnega ponosa.
Toda, z žalostnim srcem bode njeno oko zrlo na te, ki bodo, čeravno njene slovenske krvi, stali vendar, poza-bivši na samega sebe ter pozabivši svojo mater, v nasprotnih vrstah. Ravno tako, kakor se vsaki materi krči od bolečine srce, ko vidi svojega sina na krivih potih, kakor joka in moli, da bi ga Bog pripeljal na pravo pot, tako se bode srce od narodne bolečine krčilo materi Sloveniji nad svojimi izgubljenimi sinovi.
Volilci, volilni možje! v katerih vrstah bote stali vi? Premislite! Ali se bode veselila vas mati Slovenija, ali bode s ponosom zrla na svoje zveste sinove, ker boste v njenih vrstah, ali pa se bode njeno oko očitajoče, tužno in jezno oziralo na vas. ker se sramujete, da ste njene krvi, ker ste janičarji, ker ste podlaga tujčevi peti, ker se bojujete zoper svoje lastne brate, ker ste v nasprotnih vrstah.
Ne!!! — Kaj ne, dragi rojaki? Nikoli ne!!! Vi bodete na dan volitve stali kakor skala za sveto narodno stvar, za blagor mile naše slovenske domovine. Volili bodete take može, ki ljubijo vas, ki ljubijo vaš narod, kateri mu ne kopljejo narodnega groba, kateri ljubijo vašo mater Slovenijo.
Ne boste se dali preslepiti od narodnih nasprotnikov, ki vas bouo nagovarjali, da bi volili vašemu narodu nasprotne poslance, te, ki grdijo vaš lepi jezik, ki se mu posmehu-jejo, ki ga hočejo ugonobiti Takemu, ki vam kaj takšnega svetuje, recite:
Hrast se omaja in lirib, Zvestoba Slovencev ne gane I
Politični ogled.
Volitve v deželni zbor. Volitve v štajerski dež. zbor so razpisane, in sicer bodo volili volilci iz kmečkih občin dne 4. novembra, iz mest in trgov dne 7. novembra, iz vele-posestva 11. novembra. Volilci ne volijo naravnost, ampak po volilnih možeh. Kedaj bodo volitve volilnih mož, naznanilo bode
okrajno glavarstvo pravočasno vsem občinam. Prosimo somišljenike, da nas obvestijo o tem. Slovenci na Spodnjem Štajerskem volijo v sledečih krajih poslance za kmetsko skupino: v celjskem okraju (2 poslanca) Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje in Konjice; v s 1 o v e n j e g r a š k e m (1 poslanca) Slovenjgradec, Šoštanj, Marenberg ^mariborskem (2 poslanca) Maribor, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart; v ljutomerskem (1 poslanca) Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona; v ptujskem (1 poslanca) Ptuj, Rogatec ;vbrežiškem okraju (1 poslanca) Brežice, Kozje, Sevnica. V mestnih skupinah volijo Slovenci v skupini Maribor, Ptuj, Celje, Slovenjgradec.
Deželni zbori na Štajerskem, Koroškem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, Solnograškem, Moravskem, Sleziji in na Vor-arlberškem so razpuščeni. Nove volitve še niso za vse dežele določene.
Tržaški Slovenci so priredili zadnjo nedeljo velikanski shod, na katerem so zahtevali Ijuskih šol za slovenske otroke v Trstu. Nad 5000 tržaških slovenskih otrok nima v Trstu nobene ljudske šole, in okoli 9000 otrok iz okolice in mesta nobene srednje šole. To so vnebovpijoče razmere. Že celih 18 let prosijo tržaški Slovenci vlado za odpomoč, a vlada ima za Slovence le gluha ušesa. Shod v nedeljo je bil vrlo dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 6000 ljudi. Ko je predsednik Mandič zaključil zborovanje, zaklical je množicam: »Ako pa ne pomore tudi ta današnji naš nastop, pojdemo na ulico —.« Tem
Listek.
Slovo.
A. P. K.
V Mariboru, dne 15. t. m.
Solnčni žarki zgubljajo svojo moč, dež pada pogosteje na zemljo, zrak se ohlaja. Travniki so pokošeni, na poljih dozoreva zadnje silje. Listje na drevesih šušti skromno-tiho, začelo je rumeneti, prvi odmrli listi padajo že na zemljo. Pod jesen gre, poletje jemlje od nas slovo.
Čudno, istočasno, ko se poslavlja življenje v naravi od nas, vrši se tudi v našem človeškem življenju toliko sloves ...!
Dež lije in nekako otožen pohajkujem po ulicah našega mesta. Težki vozovi s tovori ropotajo okorno po mestnem tlaku, zaprte kočije drdrajo mimo nas, da se jim ljudje komaj izogibajo.
Koliko ljudi ,'je danes v mestu! Ah, to so naši slovenski ljudje! Velike, težke dežnike držijo v krepkih rokah nad seboj in polagoma se pomikajo po ulicah naprej. Pred njimi pa se vrtijo in ozirajo v krasne izložbe njihovi sinčki, starišev ljubljenčki, naši slovenski dijaki.
Dijaki so se vrnili k nam in oživelo je zopet naše mesto. Ali še si niste ogledali
natančneje naših dijakov, kadar se vračajo z velikih počitnic v mesto nazaj? Poglejte jih! Z njih odseva vsa velika skrb in globoko-nežna ljubezen slovenskih starišev do svojih otrok.
Njihovo perilo je čisto, snežno-belo, lepo polikano. To so jim nemara poskrbele pridne sestrice, ki so tudi malce ponosne, da so njihovi bratci dijaki. Vsa obleka, od klobuka doli do čevljev, je nova, in človeku se zdi, kakor bi duhtel od nje še tisti prijetni vonj novega blaga. Hlače so od zadaj in spredaj skrbno polikane na rob. To je delo vestnega krojača, ki se zaveda, da šiva dijakom, ki se bodo s to obleko kazali po mestu. Vsa obleka je sicer nekoliko prevelika, a to nič ne de, stariši so naročili tako, ker dobro vedo, da še ta mlada bitja rastejo. Tudi čevlji so novi. Nekako trdo še se stopa ž njimi po mestnem tlaku, a to se bo v par dneh obrnilo na bolje. Prej bose noge in mehka zemlja, sedaj trdi tlak in novo obutalo, — vsak prehod je pač težak!
Dijaki hodijo te dni zopet po naših ulicah, za njimi stopajo njih blagi stariši. Dijaški obrazi so veseli. Kaj je njim slovo? Mlada srca še ne poznajo onih britkih, žalnih čustev, ki leže v vsakem slovesu. A stariši I Njih obrazi so resno-žalostni. Dolgih deset mesecev bodo zopet najljubši jim sinovi v
tuji oskrbi! Ali se jim ne odtujijo v tem času toliko ljubljena sinovska srca? Vse žrtvujejo zanje, ali naj bodo te žrtve zaman? Mamicam tečejo solze ob slovesu, a tudi očetom utriplje srce mehkeje---
Zdaj so jemali po naših slovenskih vaseh naši dijaki slovo, kmalu pridejo za njimi drugi naši mladeniči na vrsto. To so tisti, o katerih pojemo, da »cesar jih hoče k vojakom imet«. Veselo popevajo in ukajo okoli po vaseh in se delajo prav korajžne, kakor se mladim vojakom spodobi. Ej, mladeniči, ali vam je v srcu tudi tako veselo ? Zdi se mi, kakor da morate vsak dan tolažiti svoje srce z besedami:
Oj srček ti moj,
nikar ne žaluj,
z veseljem zavriskaj, zapojl
Ni vsak vesel, kdor se smeje in prepeva.
Dijaki so vajeni jemati slovo, izbranim mladeničem vojakom je to težje. Vedno živijo pri stari ših, drug so z drugim že tesno spojeni. Zdaj pa pride naenkrat klic, da morajo daleč proč od starišev, daleč proč od domovine v tuje, neznane kraje.
Materino srce je najmehkeje, najnežneje. Odkar ve, da jo mora zapustiti dragi ji sin, večkrat se skrije drugim očem in se udaja otožnim mislim. Zadnje dni pred ločitvijo se ji vlijo pogosto britke solze po velem obrazu
besedam je sledilo nepopisno navdušenje med vsemi zborovalci. Od ust do ust se je raz-našal silen odmev, roka se je vzdigovala za roko, Sirila so se junaška prsa delavcev — ves zbor je predstavljal samo eno telo, telo razjarjenih slovenskih očetov.
Nemški strah pred lužiškimi Slovani. Strah, ki ga povzročajo Nemcem Poljaki v Poznaju s svojo narodno borbo, je zadobil zdaj Se nove večje oblike. Znano je, da so Prusi mislili lužičke Srbe že popolnoma izgubljene za slovanstvo in jih zaradi tega tudi niso narodno preganjali. Kar h kratu pa se je ta deloma ponemčeni narod dvignil v zavesti, kako veliko krivico so mu storili Prusi, hoteči ga oropati narodne svetinje. Prvi pojav te zavesti lužičkih Srbov je bil, da se je vršil te dni kongres lužičkega diia-štva, katerega se je udeležilo tudi nekaj Cehov. In zdaj je zavladal strah v Berolinu; nemški listi pišejo: »Še par takih shodov in v vsem lužičkem narodu se zbudi neugasna mržnja proti Nemcem.« Strah Nemcev, da se krivica utegne maščevati, je torej velik in — opravičen.
Dopisi.
Jarenina. (Pozor pred tatovi.) Nevarne tatove so začeli zasledovati v jare-ninski in Šent Jakobski okolici. Vseh skupaj jih je okoli 30, tri je orožništvo že prijelo. SliSi se, da so ogrski in hrvaški beguni. Po dnevu se oblečejo rti hudobneži po gosposki ter tako hodijo od hiše do hiSe in povprašujejo najrajše otroke in žene, če imajo kaj prodati n. pr. sadje, vino, živino in celo posestva. Moških se pa pridno ogibljejo. Na ta način vse pozvedo, kaj in koliko je česa pri hiši. Po noči pa to lepo tiho odnesejo. Pred kratkim je prišla tako opravljena šema v ženski obleki tudi v šentjakobsko župnišče. Ko se z župnikom pogovarja o kupčiji, zapazi naenkrat hlapec, da ni prava gospa, ker ima čisto kratke lase, pa predno jo prav ogleda, je že izginila kakor kafra. Neka gospa, h kateri sta tudi ravno taka dva prišla, jima je dala več steklenic vina, ker sta se ji zdela sumljiva, da ju je vsaj tako odpravila.
Tako se godi vedno naprej vsaki dan. Ljudstvo je vse prestrašeno in zbegano. Več
Tudi oče postaja tih. Sestrice plakajo z materjo. Bratje so prijazni z izbranim vojakom bolj ko kedaj poprej. Ne ugovarjajo mu nikjer, v vsem mu ustrežejo. Tudi njim postaja nekako mehkeje okoli srca.
In ko ločitve pride čas! Tudi vojaku-novincu se otali srce popolnoma. Hitro, hipoma vzame slovo. Nima trdega srca, da bi ne hotel biti še delj časa pri dragih svojcih, ne, ampak solze so njemu, mlademu vojaku, vendar nekoliko sitne, ne kazal bi rad joka-jočega obraza. Glejte, saj mu oči postajajo že solzne in s hitrim trepanjem jih hoče prikriti, posušiti! Tudi usta mu zatrepetajo včasi tako čudno, kakor za plakanje. Na cesti ob hiši čaka že voz. Najljubša sestra pripne mu Se šopek za klobuk, mladenič Se enkrat poda vsem roko, potem pa brzo na voz, na katerem ga čakajo že tovariši. Voznik udari po konjih, fantje zavriskajo, sin se še enkrat obrne ter zamahne z roko v slovo, potem pa naprej vriskaje, ukaje, prepevaje!
Ob koncu vasi v gostilni jih počakajo tovariši, ki ostanejo doma. Vsakemu podajo v roko kupico, da še enkrat trčijo. Fantje-vojaki skočijo z voza, vsi skupaj se postavijo v kolo in iz mladih grl zadonijo besede:
Saj srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
Srce je postalo zopet nekoliko veselejše, a pri ovinku, ko gledajo fantje zadnjikrat domačo vas, prikrade se jim zopet otožnost v mlada srca!
Slovo je britko. Ob slovesu se solzijo oči in plakajo duše.
ljudi je bilo že od njih nevarno napadenih in ranjenih. Nekje so našli veliko podzemeljsko jamo, v kateri je bila slama, koder so najbrže ti lopovi prenočevali. Ljudstvo, katero pride s posameznimi skupaj, si jih ne upa prijeti, ker so ti hudobneži pod zgornjo obleko dobro oboroženi. Pač pa jih orožniki neprenehoma po temnih hostah zasledujejo, toda večinoma brez vspeha. Nekateri ljudje se temu sicer smejijo, pa to ni šala, ampak je resnično.
Slovenjegraški okraj. (Razno.) Gospod urednik! Dolgo se že nisem pri Vas oglasil, danes Vam pa poročam, kaj sem pred kratkim doživel. Dne 1. septem. t. 1. jo udarim iz svojega brloga naravnost v Slo-venjigradec, da si kupim svežih »Marijacelj-skih kapljic« zoper mojo naduho. Ta dan pa je bil v Slovenjgradcu slučajno živinski sejm in jaz sem si tudi tega ogledal. Občudoval sem lepe voličke, in po govedini — na katero sem moral nehote misliti — so se mi kar sline cedile. Posebnega nisem na sejmu ničesar opazil, pač pa sem se moral čuditi, da je c. kr. poštnim uradnikom v novejšem času tudi mešetarjenje dovoljeno. Mešetaril je namreč prav po mojstersko, kakor znajo navadno živinski mešetarji, nekemu tujemu živinotržcu slovenjgraški c. kr. poštar E. Goli.
Sejm je bil dobro obiskan iz zvedel sem celo, da bi moralo priti na sejem še več takih živinotržcev, pa jih je nek nemški »purgar« pismeno zavrnil, češ, da hodijo zastonj, ker se ne bode na sejm mnogo živine prignalo. — Sedaj pa še nekaj!
V Slovenjgradcu na pošti sem imel tudi jedno pismo oddati. Iščem vsled tega po celem mestu poštni urad, dokler ne zapazim na Goll-ovej hiši table, kjer stoji »K. k. Post«. Ker sem bil svoje dni v »rajhu«, sem si hitro raztolmačil, da mora pomeniti »K. k. Post« toliko, kakor poštni urad. Oddahnil sem si ter mislil, da je s tem iskanju pošte konec in takoj sem se podal v vežo. Pri prvih durih slišim glasno vpitje, vkljub temu vstopim ter čakam uradnika, ki bi naj mi pismo odvzel. Nekemu gospodu, ki je ravno prišel, ponudim pismo, ta pa pogleda prvo mene, potem pismo, in slednjič me pouči, da je v dotični sobi gostilna — poštni urad pa se nahaja čisto tam zadaj na dvorišču. Odpravim se torej na dvorišče in potrkam na vrata, katera sem zagledal. Čez nekoliko časa se ista odpro in jaz stojim še vedno ne v poštni pisarni, marveč v Goll-ovej — kuhinji. Ker sem se bal, da me katera kuharica s kakimi pomijami ali pa s kropom ne polije, sem jo hitro pobrisal in začel pošto v novič iskati. K sreči naletim zopet na nekega gospoda, menda je bil kak »šribar«, ki mi je vendar poštne duri pokazal.
Gotovo mi ne bodete oporekali, gospod urednik, ako trdim, da to iskanje c. kr. poštnega urada po tako skrivnih potih ni bil navaden špas — to je bila »kunšt«.
Pismo sem srečno oddal in pozno po noči priromal v svoj brlog, kjer sem se takoj vrgel na posteljo. V sanjah sem videl gospoda Goli-a mešetariti; tolmačil samonemški poštni napis in pozno v jutro — ravno ko sem našel postno pisarno — sem se ves moker od potu zbudil. — S pozdravom Vaš stari	Suhodoljski puščavnik.
Od štajersko-koroške meje. (O ob-hajanju tristoletnice na Uršul-ski gori.) »Kdo ste romarji vi čudni, — ki tu molite neutrudni?« tako so lahko s pesnikom (Prešernom) vprašali hribolazci ali turisti, kateri so v tednu od 17. do 24. avg. t. 1. Uršulsko goro na štajersko-koroški meji obiskali.
Da, skozi celi tisti teden so prihajali pobožni romarji v obilnem, zadnje dni celo v ogromnem številu. Kaj pa je privabilo toliko Število vernikov na blizo 1700 metrov visoko skalnato in golo goro, pod katerim imenom je v tukajšnem kraju Plešivec znan ? Obhajal se je tristoletni spomin posvečenja cerkve sv. Uršule, obhajal se je sv. misijon. Že pred leti je pisatelj teh vrstic kot predstojnik Ur-
šulske podružnice sprožil misel na obhajanje tristoletnice, in ta misel se je vsepovsod radostno odobravala. Tristoletnica? Kaj pa se je torej godilo pred 300 leti na gori? Dne 18. avgusta je minulo 300 let, odkar je bila cerkev sv. Uršule, koja se je pri jako težavnih razmerah goratega sveta čez 30 let stavila, dozidana, slovesno posvečena (konse-krirana) ter za romarsko cerkev proglašena. — Ko je v sredi 16. stoletja katoliška vera po Nemškem zaradi luteranskih zmot one-magovala in je protestantizem tudi v slovenske pokrajine na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem silil, so močnoverni slovenski katoličani stavili nove cerkve, svetišča na visokih gorah kot močne tabore in trdnjave sv. katoliške cerkve. V to dobo spada stavba Uršulske cerkve. Iz lastnega nagiba so planinski prebivalci okoli Plešivca — v prvi vrsti slavnoznana Plešivčnikova rodbina — na skalnatem vrhu gore prostorno hišo božjo sv. Uršuli v čast postavili. Ko je leta 1601. ljubljanski škof Tomaž Kren, pod katerega duhovno oblast je Starotrška župnija in tudi »gora« spadala, na potovanju iz Koroškega o cerkvi sv. Uršule zvedel, se je podal to stavbo ogledat. Pohvalil je požrtvovalnost planincev pri ogledovanju stavbe — »blaženi, ki so tebe zidali.« Tob. 13, 17. — pa jih je opozoril, da je treba to hišo božjo od zunaj in znotraj ometati, pobeliti in s spodobnim altarjem oskrbeti. Obljubil je, da pride čez eno leto cerkev posvetit, ako bo s potrebnimi rečmi oskrbljena, in da bo med tem stavbarskega mojstra iz Ljubljane potrebno ukrenit poslal.
Kakor je nekdaj — po naročilu svetega pisma — izraelsko ljudstvo neizrečeno se veselilo, ko je kralj David stavbo velikanskega tempeljna v Jeruzalemu začel, in je »darove donašalo iz dobrega srca« (I. Par.); kakor so pozneje Izraelci, vrnivši se iz babilonske sužnosti, za novo stavbo razrušenega tempeljna »svoje zlate in srebrne posode, možje svoje zlate verižice in prstane, žene zlate uhane, zapestnice in druge dragocenosti« darovali (I. Ezdra) — tako je bilo za okin-čanje Uršulske cerkve vse navdušeno. Združena moč veliko, veliko premore. Postavili so se v krasno hišo božjo trije lepi altarji, kateri so bili od nadpastirja v obljubljenem času s cerkvijo vred posvečeni.
To je bil povod tristoletnice in sv. mi-sijona. Vodila sta sv. misijon dva sloveča pridigarja ali govornika iz reda sv. Frančiška in sicer: veleč. g. P. Kasijan, frančiškan pri Mariji Pomagaj na Brezju in veleč. g. P. Si-gismund, kapucinski gvardijan v Wolfsbergu, obadva štajerska, slovenska rojaka. Izreka se njima za požrtvovalno, neutrudno delovanje najprisrčnejša zahvala. Sodelovalo nas je pa ob času sv. misijona še drugih 11 duhovnikov, med temi 9 dušnih pastirjev Starotrške dekanije in dva iz celovške (koroške) škofije. Ce se po besedah Slomšekovih že pri vsakem misijonu »rane skeleče celijo — žalostna srca hladijo« se je to v toliko večji meri pri našem sv. misijonu godilo, ker so na prošnjo podpisanega župnika po posredovanju preč. kn.-šk. ordinarijata sv. Oče s pismom od 2. avg. dovolili, da vsak vernik popolnoma odpustek zadobi, ako v času misijona vsaj enkrat Uršulinsko cerkev obišče, sv. zakramente prejme in po namenu sv. Očeta za odpustke moli. Nad 1900 vernikov je pristopilo k mizi Gospodovi. Ganljivo je bilo to, ker so se vsi romarji tako pobožno, spodobno in resnobno obnašali. K temu je seveda visoki kraj veliko pripomogel. V spominski knjigi Uršulske cerkve je neki romar dne 28. avg. 1863 te-le pomenljive vrstice zabeležil: »Cisti veter tukaj veje — Toplo solnce milo sije, — Tukaj srce je prosto. — Tu grenkost se vsa pozabi — Nebes višava nas sem vabi — Tu mir obdaja nas ljubo.«
Po 7, tudi 8 ur daleč so prihajali romarji skozi cel teden v zadostnem številu. V soboto pri večernicah pa je bila cerkev prenatlačena, in v nedeljo — pri sklepu sv. misijona — je bilo po mnenju mož, ki raz-
mere na gori poznajo, čez 5000 romarjev, med njimi večina mož in mladeničev navzočih. Ko so se pri slovesni procesiji okoli cerkve krasni glasovi zvonov, svete pesmi in goreče molitve razlegale, se je nam romarjem dozdevalo, do bivamo nad oblaki ter slišimo angeljsko petje, in marsikatero oko se je veselja solzilo. Pri odhodu se je slišal le ta glas: »Hvala Bogu, da sem, četudi po silno težavnem potu, tu sem prišel. Take svečanosti na tako visokem hribu še nisem pa tudi ne bom nikdar več videl.«
Res smo imeli vsi težavno pot po bodečem skalovju. Pa pri vstopu v svetišče smo pozabili na vse bolečine; vsaj je preč. nadpastir Kren v prvo spominsko knjigo zapisal tolažljive besede: »Si taedet labor, aspice praemium« — »Se truda bojiš, glej, kaj dobiš!« — Anton Šlander, župnik in dekan v Starem trgu.
Iz Rajhenbnrga. (Volitev župana.) Dne 7. septem. 1902. se je vršila v našem trgu volitev župana za ostalo dobo in sicer je bil enoglasno voljen trgovec in posestnik g. Mat. P r e s k e r. Ob jednem je odbor v tej seji sklenil, izreči odstopivšemu županu gosp. Ben. Kuneju, ki se je preselil od tod v Brežice, popolno priznanje njegovih zaslug za blagor tukajšne občine in prisrčno zahvalo za njegovo delovanje. Njegovemu prizadevanju se je posrečilo, da je dobil naš trg dva nova živinska sejma in sicer 29. jan. in 26. avg., nadalje da se je razstrelilo skalovje, stiskajoče okrajno cesto za dolenjim gradom, ki se je s tem razširila ter eden in pol metra znižala, istotako da se je razstrelil in odkopal ter za eden in pol metra znižal klanec, kjer krene cesta proti samostanu trapistov.
Kot svojemu soobčanu mu kličemo prisrčni »na zdar« ter prosimo, naj nas tudi na svojem novem domu ohrani v prijaznem spominu.
Hnngerpajsarsko. V četrtek sem zaklal tukaj zadnje štiri korundiče; vjel sem jih v šmarskem trgu. Skrbno sem jih osolil in obesil v dim, da se mi lepo posušijo. Po zimi jih hočem uživati kot slanino ob večjih praznikih. Od četrtka sem pa stradam; nobene take ljubke živalice več ne dobim. — Slabi časi!
»Servus, šmarska lakota — stradal ne bom!« vzkliknem sam pri sebi v nedeljo jutro in urno potegnem svojo nitko proti Sv. Petru v medvedovem selu in jo pripnem visoko na zvonik. Ljudje so ravno prihajali k sv. maši. Vse se gnjete v cerkev; le kakih sedem mož ostane zunaj. Desne žepe pri svojih suknjah so imeli debelo natlačene. — »Molitvenike imajo in molili bodo« si mislim in se hitro skrijem za streho, zakaj lakota je grmela po mojem želodcu in bal sem se, da me ne zapazijo. A čudom sem se čudil, ko vidim vsakega po vrsti privleči iz desnega žepa lepo tolsto korundičo. Samo eden je držal v roki manjšo živalico, ki je spodaj rumena, zgoraj pa siva; — imenovali so jo »tomažeka« in jo ravno dobili iz Ljubljane. Vsi so se smejali, ko so jim te ljubke živalice v svojem jeziku pripovedovale, kaj je novega po svetu. Možje, katere sem si dobro zapomnil, so jim pa glasno pritrjevali in klicali »heil!«
»To so tedaj »heil«-ig (svete) živalice in se smejo samo ob svetkih jesti«, si mislim, »in prišel sem torej ravno prav.« Kmalu potem odnesejo možje svoje živalice v bližnje opalde, da bi pri pristnem žganem duhu bolj duhovite in dovtipne postale. — Takoj zdrknem po nitki v kovačnico ob cesti; gospodarja ni bilo doma. Ako se ne motim, sem ga videl v omenjeni družbi. Vzamem kovaško pilo in si poostrim svoje škarje, da bi korundiče tem varneje prijel in mi katera ne odide. Nato hitim po nitki nazaj in jo pripnem na opaldo blizu cerkve. V sobi okoli mize so sedeli možakarji; pred seboj so imeli »štamperl«, na kolenah pa gladili in greli korundiče — zeblo jih je. Ko postanejo pri sedmem »štamperlu« bolj duhoviti, smuknem
skozi okno, privlečem po vrsti pet korundič in jih hlastno povžijem. — Bolje so mi teknili, kakor najboljši »gulaž«. Tudi po šesti bi bil hlastnil, a smilila se mi je. Revica je slabo izgledala, globoko hropela — vsled starosti se je je polastila neduha. Ljubljanski ljubček »tomažek« jo skrbno boža in tolaži. Šentpeterski Štef, Oto, Jožek, Slavček in Cenček pa se posvetujejo, kako bi ji pomagali. Naposled jo na predlog modrega Slav-čeka izročijo nekemu krojaču v Hajnskem v oskrbovanje. Tam je namreč mnogo žve-plene vode in v tej vodi kopati se je baje jako zdravo za nadušljive korundiče. Zato so si take bolehave revice tudi iz Pristave, Sv. Eme, Žusma in posebno od Sv. Petra pod sv. gorami izbrale ta kraj za svoje letovišče. Slovo od te nedušljive živalice pri odhodu na Hanjsko je bilo tako prisrčno, da sem ji še jaz rekel v slovo: »Servus 1« in potegnil nitko nazaj na Hungerpajsarsko.
Hungerpajsarski pajek.
Od Sv. Martina ob Paki. Z zadnjim dopisom v Vašem cenjenem, pri nas tako priljubljenem listu, »Slov. Gosp.« št. 36, dregnil je neki dopisnik v sršenovo gnezdo. Strašno se jezijo nad tem dopisom tukajšnji liberalci. Zakaj pa? Menda pač zato, ker se jim je potegnila krinka z obraza, da jih sedaj ljudje vidijo v njihovi pravi podobi in ker ne morejo dokazati svojih laži, pisanih v »Slov. Narodu« št. 197, kot resnične. Ponudilo se jim je v »Slov. Gosp.« št. 36, da naj dokažejo laži, katere so pisali o našem preč. gospodu župniku, kot resnične, nasprotno pa, ako se ne dokažejo, se jim je obljubilo »častno« ime, lažnjivca in obrekovalca. Dotična številka »Slov. Gosp.« je izšla dne 4. sept., a danes, ko pišem te vrstice, je že 15. septem. in vendar še niso nič dokazali in niti poskušali dokazati. Kako tudi? Kar ni res, tega tudi dokazati ne morejo. Kakor se vidi, ostane dopisniku »Slov. Naroda« zgoraj obljubljeno »častno« ime.
Ker si sedaj nasprotniki več drugače pomagati ne znajo, si tolažijo svojo jezo s tem, da so pričeli uprav divjo gonjo proti vsakemu, kdor se noče podvreči njihovemu terorizmu. Začeli so namreč za vsako malenkost tirati naše somišljenike pred sodišče, ali so kaj zakrivili ali ne. Morebiti menijo, da jim bo to pomagalo rešiti, liberalizem pretečega pogina ? Morebiti menijo, da bo to najboljši pripomoček in sredstvo za razširjenje liberalnih idej? Toda vrlo se motijo! Ravno s tem kopljejo jamo, v katero se bodo pogreznili s svojim liberalizmom.
Mislimo, da bo sedaj spoznalo ljudstvo, kdo dela nemir, kdo ruje, hujska, kdo je njegov prijatelj in kdo sovražnik. Tudi mi bi lahko toževali nasprotnike za njihovo obrekovanje, toda mi tega nočemo, ker imamo toliko časti, da nam je ni treba iskati pred sodnijo.
Sedaj pa še nekaj prav »inteligentnega!«
Par dni pred volitvijo je dobil g. župan Pirtošek brezimno pismo, ki se je glasilo tako-le: »Če ne bote nehal delat pri volitvi si bomo pa še drugač ^pomagal. Ce ne bo drugo pomagalo, bo pa revolver in pa nož še bo pa kri tekla. Ti in organist prideta ta prva na vrsto. Sedaj pa kokr hočta al ne-hajta živet al pa delat. — Freimaurer.«
Lahko si vsakdo misli, da smo si mislili, da to pismo ni drugi pisal, kakor eden naših nasprotnikov. In sedaj so nas tožili, da smo jih dolžili, da so to pismo pisali. Tudi prav! Tako se vsaj lahko še zve, kdo je to pismo pisal. Sicer si pa le prizadevajte nas črniti in obrekovati in nam podirati to, kar smo si s trudom ustanovili, namreč našo posojilnico, kmetijsko zadrugo, bral. društvo itd., vse vam je zastonj! Kakor bi si vsak, kdor bi z glavo zid prebijal, poprej glavo razbil, ravno tako se bo zgodilo vam. Govoriti se še zna v poznejših rodovih od par srditih liberalcev, ki so tukaj živeli in tako »plodonosno« delovali, toda v pesmih se njihova slava opevala ne bo, ker je — ni. Da se bo liberalizem zatrl, skrbeli bomo tudi po
svoji moči mi, »duševne ničle«, kakor ste nas blagovolili imenovati v »Slov. Narodu.« — Na svidenje drugokrat. Do tedaj pa »fitti Gott«!	Ena »duševnih ničel.«
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Političen shod. Pri Sv. Križu nad Mariborom imelo bode «Slovensko društvo» v nedeljo, dne 21. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri v gostilni «pri starem Kočevarju» zborovanje, pri katerem bode govoril gospod državni in deželni poslanec R o b i č o političnem položaju. Rojaki, zberite se v velikem Številu!
Mariborske porotne obravnave. V
obravnavi, ki je trajala tri dni, namreč 10., 11. in 12. septembra, je bil obsojen Jože! Šalamun iz Vitomanj na 10 mesecev težke ječe, ker je leta 1893 umoril svojo ljubico. Zavoljo varanja sodišča in krivega dol-ženja so bili obsojeni Mihael Jurhan na 6 mesecev, Genovefa Krepša na 4 mesece in Ivana Toš na 2 meseca težke ječe. Stariši Jožefa Šalamun so bili oproščeni. — Dne 15. t. m. je bil obsojen pri tajni obravnavi nekdanji sluga Franc Jernec iz Maribora zavoljo posilstva na 7 let težke ječe. — Dne 13. t. m. so bili obsojeni zavoljo požiga: 39 letni posestnik Jurij Miško iz Andrenc na 6 let, dninar Jakob Ovčar in Mihael Kušman od Sv. Janeza pri Marenbergu na dve in pol leta težke ječe.
Središče. V nedeljo, dne 21. septembra, t. 1. bode mnogočastiti gospod Matija Šinko, bivši profesor bogoslovja in župnik v pok. služil zlato sv. mašo. — Bodi mu vse dobro!
Hitra smrt. Enega izmed onih pre-žarjev, ki so gledali uboj gospoda Antona M i k 1 i č a, je te dni dohitela nagla smrt. Na Male maše dan, dne 8. septembra, je šel v Poljčane ter stopil tamkaj v gostilno. Kmalu mu postane slabo in mladenič se napoti k doktorju. A predno dospe do zdravnika, zgrudil se je na tla in izdahnil svojo dušo. Bog bodi milostliv njegovi duši!
Novo ime. C. kr. namestništvo je na prošnjo dovolilo, da se g. Fukne, posestnik v Oplotnici, sme zanaprej pisati z novim imenom »Golob«.
Strela je ndarila dne 13. t. m. okoli 10. ure dopoldne v gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Cede v Petrovčah. Ker je bilo poslopje s slamo krito in leseno, zgorelo je do tal. Posestnik ima precejšno škodo, ker je bil zavarovan le za 1300 K. Seveda znaša škoda veliko več, kajti zgorelo mu je tudi veliko žita, sena, hmelja, edna svinja ter statve z veliko množino zgotov-ljenega platna. — Ob istem času je užgala strela gospodarsko poslopje gospe Ide Wokaun v Vojniški vasi, in je isto zgorelo. Posest-nica je bila zavarovana. — Tudi isti čas je udarila strela v dimnik hmelne sušilnice posestnika Popiča v Kasazah. Razrušila je dimnik, streho in nekoliko zidu — ne da bi užgala. Posestnik je primerno visoko zavarovan.
Sv. Jakob v Slov. gor. V soboto, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne je uničila toča pri nas večji del letošnjega vinskega pridelka kakor tudi sadje in ajdo. Vsipala se je v velikih zrnih nepričakovano ter pobelila v nekaterih trenutkih vsa zemljišča; še drugi dan je bila najti v senčnatih krajih. Posebno so prizadete sledeče občine: Gornji dol, Gornje in Spodnje Hlapje, Ročica in Ploderšnica. Po tej nezgodi je splaval našim kmetom tudi zadnji up na dobro letino po vodi. —
Pri igranjn je ntonil v Ptuju 12. t. m. sin davčnega oficijala Franca Toplaka, Bruno. Igral se je z drugimi otroci v čolnu, ki je j bil privezan ob bregu Drave. Čoln je zgubil
ravnotežje in otroci so se prekucnili v vodo. Vsi so se rešili, le Brunota je odnesla deroča voda. V bližini vežbajoči pijonirji so hiteli dečku na pomoč ter ga potegnili nezavestnega iz vode. Vsi poskusi dveh zdravnikov, oživiti dečka, so bili brezuspešni. — Domoljubni rodbini naše sožalje!
Pogorel je dne 15. t. m. posestnik Grabenšek v Rovah v župniji Črešnice.
Sv. Anton v Slov. gor. Nepričakovano nas je iznenadila tužna vest, da je v četrtek, dne 4. kimovca izdahnil svojo blago dušo g. Jurij Ceh, veleposestnik v Andrencih. Neizprosljiva in neprizanesljiva smrt je v teku jednega leta obiskala rodbino Cehovo trikrat: odvedla je v večnost ljubljeno hčerko, za njo drago mater in ostalim še dobrega očeta. Za pokojnikom žalujeta dve hčerki in eden sin. Dolga vrsta ljudij je v nedeljo, dne 7. kimovca, spremljala ostanke pokojnikove k večnemu počitku. Sorodniki, prijatelji, znanci in njegovi soobčani so žalovali za krsto. Videlo se je, da je bil pokojnik ljubljen oče, zvest prijatelj in občečislan občan. Počivaj v miru!
Zopet eden! Celjski židovski založnik izgotovljenih oblek, Adolf Engel, je svojo trgovino zaprl in napovedal minoli četrtek konkurz.
Med Slovenj gradcem in Dravogradom je padala dne 13. t. m. gosta toča ter precej oklestila koruzo in pobila ajdo.
Iz Zdol pri Kozjem. Dne 13. kimovca je celo jutro grmelo ob južnozapadni strani, zatem kmalu na izhodni strani in zopet na severnozapadni strani, od koder so se pri-kopičili črnosivi oblaki in je prihrumela huda nevihta z gromom in točo, ob 11. uri predpoldne. To se je ponavljalo približno do 2. ure popoldne. Potem je celi božji dan pogrmevalo in dež se vlival po plohah in močen veter pihal. Žalosti polni dan je bil 13. kimovca za naše gorice in belo ajdo, ki jo je ledeni bič nekoliko očverkal. Bog se nas vendar usmili po priprošnji ljube Device Marije.
V	Vojniku je v soboto treščilo v kozolec gosp. Stallnerja. Kozolec, v katerem je bilo mnogo ovsa in klaje, je z vsem skupaj zgorel.
V	Petrovčah se bo v prvi polovici meseca oktobra obhajal prvi shod Marijinih dekliških družb na Štajerskem. Natančna objava sledi.
Od Sv. Martina ob Paki. Kakor se nam poroča, je tam neki »napredni« agitator ter častilec »Štajerca« založil razglednice z nemškimi napisi. Taka je ljubezen do slovenskega jezika pri teh ljudeh!
Od Sv. Marjete niže Ptnja. Slovesnost v čast nadučitelja g. Vobiča je uspela sijajno. Žal, da nam je došlo poročilo za to številko prepozno. Slavnostni govor je imel č. g. župnik Al. Šuta. Prihodnjič obširneje.
Celjske novice. Zadnja dva praznika je imel celjski »fajerber« veselico. To vam je bilo »luštno«! Cela slavnost pa se je vršila seve v znamenju frankfurtaric in plavic ter se je s tem izzivalo Slovence. Pobrali so tudi nekaj slaboumnih in pohabljenih sirot po mestu ter jih kazali pri veselici ljudem v veselje in zabavo!! Slovenski lavn-tenis prostor, v katerega bližini se je veselica vršila, pa so popolnoma onesnažili. To je pač zabava za — divjake. In take veselice potem »Vahtarca« hvali kot nedosežne; — v nekem obziru da! — Na premovanje goveje živine, dne 17. t. mes. prignali so kmetje od vseh strani mnogo in lepe živali.
Občinski odbor v Črešnjevci pri Slov. Bistrici je imel dne 31. avgusta 1.1. svojo sejo. Na dnevnem redu bil je predmet, ali naj se na slovenski ljudski šoli na Čreš-njevcu v 4. in 5. razredu vpelje nemški jezik kot podučni jezik. Najbolj sta predlog zagovarjala Štefan Šprogar, kmet na Črešnjevcu, katerega edina dušna hrana je «Štajerc» in «Rodoljub», pa znani «narodnjak» Ludvik Kresnik, ki je strašno gorel za nemški jezik.
— Gospod župnik je jasno dokazal, da ni treba nemškega jezika kot podučni jezik, temveč le kot učni predmet, če že hočejo. In res, sklenili so vsi navzoči, razun gospoda župnika, da naj bode nemški jezik podučni jezik v 4. in 5. razredu. Ker pa ni bilo isti dan večine, so v nedeljo, dne 7. septembra po službi božji še enkrat sklicali občinsko sejo. Ker je bil gospod župnik zadržan po pokopu, krstu, spovedi in drugih opravilih, se je gosp. Kresniku res posrečilo dobiti odbornike, da so glasovali vsi za nemški podučni jezik v 4. in 5. razredu. Kaj ne Kresnik, to je narodnost — to je narodni ponos? Drugod praviš, da si še vedno narodnjak, dasiravno si jo zadnji čas zavozil ali krenil na napačni tir. Zavoljo tega tebi trikrat «Heil», pa tudi vsem drugim peterim občinskim odbornikom, ki so naročeni na nemškutarskega «Štajerca» in tudi črešnjev-skemu županu Jožefu Lahu, ki se toliko potegujete za nemški jezik: «Heil, Heil, Heil».
Ogenj. V Šmiklavžu pri Mariboru je začelo 12. t. m. okolu 9. dopoldne goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Auder, ki je v službi pri južni železnici v Mariboru. Zažgal je baje njegov 5 letni sin, ko se je igral z žveplenkami pri vozu, ki je stal obložen z žitom blizu skednja. Pri tem pa je našel smrt, ker so ga našli popolnoma zažganega. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje, vsa premičnina, kakor tudi vso že spravljeno živilo; samo živino so rešili. Posestnik je bil takrat v Mariboru v službi, njegova žena pa na polju. Zavarovana sta bila samo za 1200 kron. Seveda je škoda mnogo večja in še večja je nesreča, ker sta izgubila pri tem svojega otroka.
Žitne cene. V Mariboru: lhl pšenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 K 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. — Na Dunaju: 50 kg pšenice 7 K 80 v, rži 6 K 65 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 6 K, „činkvanta 6 K 60 v, ovsa 6 K 25 v, fižola 7 K 75 v.
Sadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 20 v, hrušek 16 do 20 v, orehov 15 v. — J e s t v i n e: eno jajce 6 v, 1 kg sira 64 v, surovega masla 2 K 30 v. do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 20 v, posnetega mleka 12 v, sladke smetane 65 v, kisle smetane 40 do 64 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 26 v, česna 64 v.
Cerkvene stvari.
Umrl je 11. t. m. č. gosp. Fr. Valter, župnik v p. Pogreb je bil v soboto ob 10. uri dopol. v Rajhenburgu. R. i. p.
Umrl je dne 13. t. m. v Brežicah veleč, g. Peter Gostenčnik, župnik v pokoju. Bojen je bil leta 1838. R. i. p.
Iz Podsrede. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopol. bodo mil. gosp. kanonik iz Kozjega slovesno blagoslovili prenovljeno romarsko cerkev M. B. sedem žalosti na Stari Gori v Podsredi. Potem bode pridiga in slovesna sv. maša za dobrotnike iste cerkve. Podpisano cerkveno predstojništvo vabi pobožne častilce Matere Božje k tej lepi slovesnosti. Oltarje je okusno in fino prenovil g. Alojzij Šket, pozlatar v Mariboru. Isti je tudi naredil na sredi cerkve lep prestol M. B. sedem žalosti. Cela cerkev je na novo slikana. Delo je lepo in umetno napravil znani cerkveni slikar France Gornik od Sv. Petra pri Mariboru. — Cerkveno predstojništvo v Podsredi.
Društvena poročila.
Odbor „Slovanske čitalnice v Mariboru" vabi najuljudneje vse cenjene člane k izvanrednemu občnemu zboru, ki se vrši v soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v čit. prostorih «Narodnega doma» s tem-Ie dnevnim redom: 1. Volitev blagajnika in tajnika; 2. Pogovor o prenaredbi društvenih pravil; 3. Slučajnosti.	Odbor.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so
darovali sledeči p. n. dobrotniki: gostje na Zamudovi premiciji 51 K, prošt Flek 10 K, Konkurenti 56 K, A. P. iz Jarenine za kruh sv. Antona 2 K, Rojnik, dežel, uradnik 10 K, Neimenovan 10 K, Marzidovšek, voj. kapel. 10 K, Korošec 5 K, Cede, kop. 5 K.
Marij anišče v Mariboru obhaja svojo v zadnjem »Našem Domu« naznanjeno slovesnost 28. septem., ne pa 21., kakor se je nekod razglasilo.
Veselica v Lembahu! Naše uredništvo je poslalo lastnega poročevalca na veselico v Lembah, da nam opiše narodno slavlje. Poročevalec je to tudi storil z besedami, ki nam kažejo, kako izborna je morala biti zadnja veselica v Lembahu. V tem nas potrjuje tudi dopis, došel nam iz Lembaha od ugledne strani, katerega tukaj priobčujemo: Veselica, katero je priredilo tukajšnje mlado bralno društvo, se je sijajno obnesla. Bila je mnogoštevilno obiskana. Sešlo se je veliko gostov iz tujih krajev, pa tudi prostega ljudstva je bilo obilo. Mislimo, da je spored vsakega zadovoljil. Posebno pridno so udarjali vuhredski tamburaši, kateri delajo svojemu kapelniku vso čast, in res izvrstno igrajo. Iskreno se tudi zahvaljujemo pevskemu društvu «Maribor» in pa pevcem iz Ruš, da so nas razveseljevali s krasnimi slovenskimi pesmicami. Upamo tudi, da se je dopadla vsem predstava gledališke igre: «Kje je meja?» Lembaški diletanti bodo še večkrat poskusili kako igrico, posebno, ker je naše domače ljudstvo zdaj tako navdušeno za «teater». Dolgo se še je razlegalo petje v jasno noč. Vse ljudstvo je bilo veselo in naši fantje so si marsikatero narodno zapeli. Namen veselice je tedaj dosežen. Ljudstvo se zaveda svojega jezika, a tudi društvena blagajna je polna. Otroci lembaške šole pa še bodo dolgo dobivali reči za denar, ki se je v nedeljo dobil.
Dijaški kuhinji v Ptuju so darovali p. n. dobrotniki: Črnko Marko, župnik v Sevnici ob Savi 10 K; o. Alfonz Svet, gvardijan v Ptuju 4 K; Jak. Breg iz Vurberga 1 K.
Celjska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v Narodnem domu v Celju veselico, katero naslavja «Velika komedija». Dozdaj še tako zabavne veselice ni bilo v
eliko Ciril-Metodovo mladeniško slavnost priredi v nedeljo, dne 21. septem. ob polu 4. uri popoludne na dvorišču žup-nišča mladeniška zveza bralnega društva pri Sv. Barbari pri Mariboru. Na vsporedu je: petje domačega in lenarčkega pevskega zbora, tamburanje lenarčkih tamburašev, deklama-macije, slavnostni govor č. g. Fran Muršiča, pozdravi mladeničev in predstava svetopisemske igre »Egiptovski Jožef« na krasnem, novem društvenem odru. Slavnost obeta zares biti veličastna. Mladeniči, od blizu in daleč, Slovenci in Slovenke, pridite na to slavnost. Mladeniči iz daljine pa se nas spominjajte v navdušenih pozdravih!
Veselica v Ljutomeru. Veselica v Ljutomeru dne 8. sept., prirejena v korist družbe sv. Cirila in Metoda, je bila izvrstna. Prostori na vrtu g. Vavpotiča so bili napolnjeni. Pazljivo smo poslušali posamezne točke, katere je prednašal tukajšni prav dobro izvež-bani moški in mešani pevski zbor. Pesem za pesmijo smo občudovali; posebno pa še zelo težko skladbo Foersterjevo »Ljubica«. Da sle tako lepo popevali, ste se gotovo tudi mnogo trudili; zato lepa hvala vsem slavnim pevcem iu pevkinjam, posebno pa pevovodji g. Fr. Zacherlu. — Tamburaški zbor je pod vodstvom g. Ceha vse točke izborno prednašal. Kako veselo in ljubo je pač poslušati milo doneče tamburice. Le tako naprej, da boste še večkrat tako razveseljevali naša srca. Pa človek ne more živeti samo od petja in godbe; tudi želodec nekaj potrebuje. Tudi za to je bilo preskrbljeno. Blagorodne gospe so napekle raznovrstnega peciva, katerega so tukajšne narodne gospodičine prav po ceni prodajale. Bog vam plati za dar in trud! Prodajali so se krasni šopki in tudi
Šaljive pošte ni manjkalo. Čisti dobiček za prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda znaša 130 K. Prisrčna hvala bodi izrečena vsem, kateri so se potrudili in pripomogli, da se je ta veselica tako izvrstno obnesla.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Mladeniška slavnost mladeničev Slovenskih goric se je v nedeljo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. nepričakovano sijajno izvršila. Prišlo je mladeničev cele trume od Št. Ilja, Sv. Ane, Lenarta, Ruperta, Trojice, Andraža, Sv. Petra pri Radgoni, Negove, Sv. Jurija ob Ščavnici itd. Pismenih pozdravov je prišlo vse polno, celo iz Kozjega in Ljubljane. Tamburaški zbor benediških mladeničev in deklet, 15 oseb, je ta dan prvokrat očitno nastopil. Igral je pod vodstvom g. H. Bregant tako točno in lepo, da mu je donelo v zahvalo in odobravanje burno ploskanje in gromoviti živio-klici. Komaj dva mesca so se vadili in igrali so jako težavne komade, kakor: »V naravi«, »Hrvatsko kolo« itd. Vsa čast in hvala gospodu kapelniku! Ravno tako dobro so tudi pevci in pevke, čez 20 jih je bilo, izvršili svojo nalogo. Pravo navdušenje je pa zavladalo med mladino, ko jo je gospod slavnostni govornik, J. Bosina, vnel za zna-čajnost, medsebojno ljubezen in delavnost. Mladeniči in dekleta so govorniku glasno obljubili, da hočejo biti verni in narodni. To vam je bil do solz ginljiv prizor. To so naše veselice! Igra »Dr. Vseznal« je vzbujala nepopisen smeh. Tu je nastopilo 11 domačih mladeničev, ki so najboljše izvršili svoje uloge, posebno dr. Vseznal (Caf) in Štipko (Zel). Dan se je nagnil, odmolili smo Angel-jevo češčenje in šli smo domači in tuji mladeniči v narodno gostilno se nekoliko okrepčat. In tu se je pričela prava veselica. Štirje močni pevski zbori: domači, radgonski, jurjevški, trojiški so kar tekmovali med seboj, vmes pa so krepko udarjali tamburaši. Nastopali so pa tudi mladeniči-govorniki. Naj omenim samo znanega šentiljskega Zebota, jurjevškega R. Nemca, radgonskega Lojzeka in domačega Roškarja. Gospod urednik! ko bi Vam hotel krasne govore popisati, predali »Slov. Gospodarja« bi bili premali. Mladeniči, čast Vam in slava!
„Mladeniči naši so trdni kot hrast,
Še bolj, kakor rast, jim srce je na čast."
Sv. Ana n. K. v Slov. gor. Pozno, pa vendar enkrat, prihajamo s poročilom o obletnici tukajšnega bralnega druStva. Mlado društvo je srečno prebilo tri leta. Pokazalo je, da ima zmožnosti živeti in tudi za naprej, vsaj za prvo prihodnost, ima zagotovljeno podlago, gmotno in duševno. Z vso gorečnostjo se ga poprijema nadepolna mladina — in to so dobra znamenja za boljše čase — dočim društvu nasprotuje brezbrižna nevednost in kaznjiva hudobnost nja nasprotnikov. Žal, da je zanimanje za to, kar človeka lika in podučuje, blaži in oplemenituje, tudi tukaj na tako nizki stopinji, da bi dotični, ako bi bilo po njihovem, bralno društvo vtopili na žlici vode. Pa čakajte prijatelji, nemškutarija in hudobija se je preživela in se še bode preživela, tudi pri vas. Tretja obletnica dne 3. avgusta je krasno vspela. Veselico so uvedli vrli benediški tamburaši in ljubeznjive pevkinje s pevci od isto tam. Na to je sledilo običajno poročilo knjižničarja, tajnika in blagajničarja. Iz suhoparnega poročila povzamemo le številke, ki povedo književno stanje. Društvena knjižnica je premogla v tretjem poslovnem letu 641 knjig, časopisov, zvezkov in rokopisov v 508 številkah in sicer 56 knjig nabožne vsebine, 353 knjig pripovedne in leposlovne vsebine, 42 knjig zgodovinske in zemljepisne vsebine, 29 knjig gospodarske in socijalne vsebine, 11 bukev prirodoslovne vsebine, 4 modroslovnega obsega, 15 različne vsebine, 21 številk raznih časopisov za poduk in zabavo. Razun tega je društvo bilo naročeno na sledeče časopise: «Slov. Gospodar» v prvem polletu 7, drugo polovico leta 10 iztisov, «Vrtec» jeden iztis, «Angeljček» jeden iztis, «Dom in Svet» 1
iztis, «Cvetje» 1 iztis, knjige družbe sv. Mohorja 1 iztis in knige «Slovenske Matice» 1 iztis. V teku 3. upravnega leta se je sposodilo udom bralnega društva 8547 knjig, zvezkov in časopisov, izmed kojih se je prebralo 8490. — Ko se je poročilo tajnika-blagajnika, ki je poročal o dobrem denarnem stanju, zvršilo, igrala se je burka «Vjeti tat», ki je vzbujala radi dovtipov svojih pri občinstvu veliko veselje in dokaj smeha. Ko se je veselica v zasebnih prostorih g. J. Kramber-gerja, ki je vsakokrat z veliko postrežljivostjo odstopil svoje sobe v namen bralnega društva, končala, bila je pri gostilničarju gosp. Janezu Kmetiču prosta -zabava, katero so povišali benediški tamburaši in pevci. Ne smemo tukaj zamuditi, da se ne bi zahvalili v prvi vrsti slavnostnemu govorniku g. M. od Sv. B., ki je takrat, kakor smo ga slišali malo kedaj, govoril nedosežno dovršeno, nadalje hvalo prisrčno izreči na njegovi ljubez-njivosti, s katero nam je svoje vrle tambu-raše in pevce ter pevkinje k naši slavnosti pripeljal, da so povzdignili celo slavlje. Upamo pa, da si vstvari od sedaj za naprej društvo naše, ko ima spretnega muzika-pevca za svojega tajnika in blagajnika, svoj lastni pevski zbor, da ne bo treba več trpeti, kakor do sedaj, v prepotrebni točki petja, ki je za vsako društvo oživljajoče, toliko nasprotstva iz lastnega taborja.
Iz Žič. Dne 31. sept. se je vršila pri nas velika veselica v korist »Dijašk. doma«. Bralno društvo žiško je pokazalo s to svojo veselico, kaj se lahko doseže tudi s skromnimi sredstvi, če se le ima dovolj dobre volje in poguma. Seveda so se morali gospodje diletantje truditi, da so mogli uprizoriti dve taki igri kakor sta »Dva gospoda pa jeden sluga« in »Eno uro doktor«, toda nastopili so tako, da smo se res čudili. Isto-tako lep je bil nastop obeh gospic Gosakovih, katerih ena je deklamovala »Slovencev čast«, druga pa Slomšekovo »Grajo nemškutarjev«. Pevci iz Konjic so nastopili pod vodstvom g. B. Serajnika s par pesmicami, slavnostni govor pa je govoril g. jur. Koderman. Obisk je bil zelo lep, prišli so gostje iz Konjic, Loč, Sv. Jerneja in celo iz oddaljene SI. Bistrice, Uspeh veselice je bil v vsakem oziru sijajen in »Dijaški dom« dobi tudi od nas par de-setakov. Obžalovati je samo, da je bilo kmet-skega ljudstva tako malo, posebno domačih vaščanov. Na večer so sicer prišli — vsi, da bi bili pa prišli popoludne k veselici, se jim ni zdelo vredno. Toda upamo, da bo v prihodnje boljše in da na prihodnji veselici pokažejo Zičani, da so tudi oni zavedni slovenski možje, ki se zanimajo tudi za kaj lepega. Torej na svidenje!
Št. Martin pri Slovenj emgradcu. Na vrtu in raz hišo domoljubne Kac-eve rodbine so vihrale zastave, topiči so grmeli in ljudstvo se je zbiralo, da se udeleži veselice domačega bralnega društva. Gosp. nadučitelj Šalamun pozdravi v iskrenih besedah vse od blizu in daleč došle goste, posebno pa g. prof. Vreže in g. Korošca iz Maribora. Od občinstva burno pozdravljen nastopi kot slavnostni govornik g. prof. Vreže. Čista je Mislinja, ki teče po slovenjegraški dolini, trdne so gore ob njeni strani, tak je in mora ostati značaj ljudstva v slovenjegraškem okraju. Mislinja teče naprej, gore poganjajo na kvišku smreke in hojke, tudi vrlo ljudstvo mora hiteti naprej, mora napredovati v lepem verskem življenju in v narodnem mišljenju. V tem ga naj podpirajo bralna društva z dobrimi časniki, knjigami in zabavami. Navdušenemu govorniku se je ljudstvo zahvaljevalo z gromovitim ploskanjem in živio-klici. Enodejanska igra «Eno uro doktor» se je uprizorila nepričakovano izborno. Zlasti sta se odlikovala g. Jankovič in gca. Duler. A dovršeno so igrali tudi gca. Vrečko, g. Za-vodnik in g. Pirnat. Z globokim čustvom je predavala gca. Duler Gregorčičevo «Rajbelsko jezero». Pevski zbor pod vodstvom g. Krpača in tamburaški zbor pod vodstvom g. Zekarja sta vsak po svoje pripomogla do velike na-
rodne navdušenosti, ki je vladala še tudi pozneje pri prijetni prosti zabavi.
V	Konjicah je bilo dne 14. t. m. na dvoru isti dan otvorjenega Narodnega doma živahno življenje. Pelo se je, govorilo, šaljiva pošta je delovala neumorno, «lovili smo srečo» ter se neusmiljeno napadali s konfetiji. Samo to nas je nekoliko motilo, da je gosp. okrajni komisar Weiss zapovedal, da moramo odstraniti slovensko zastavo. V Šoštanju pa je okrajni glavar varoval frankfurtarico. Mili gostje so nas počastili iz celega konjiškega okraja in iz Celja, Slov. Bistrice ter Studenic. Pelo je celjsko pevsko društvo in konjiško, igrala je celjska narodna godba.
V	Vuhredu se bo v nedeljo, dne 21. t. m. vršil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Vuhred—marnberški okraj in sicer ob 5. uri popol. v prostorih gosp. Wid-moser-ja. Vstopnina je 40 vin. za stroške tamburašev, ki bodo igrali pri tej priložnosti. Po občnem zboru prosta zabava. Zveza vlakov je prav ugodna. Gostje dobro došli!
Tombola društva „Gospodar" v Pe-trovčah je v nedeljo, dne 14. t. mes. prav dobro vspela. Razprodale so se vse tablice in ker so dobitki bili vsi ^darovani, imelo bode društvo lep dobiček, ki se porabi v društvene namene. Darovalcem dobitkov bodi tem potom izrečena srčna zahvala. Več o društvu »Gospodar«, ki lepo napreduje, spregovorimo ob času občnega zbora.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo, dne 21, sept. po večernicah v gostilni g. Korenjaka veselico s tamburanjem, petjem, z burko »Kmet Herod« in s šaljivim srečolo-vom. Tudi sta že gg. poslanca dr. P loj in dr. Jurtela skoraj za gotovo obljubila, da prideta poročat. Vse domačine in društvu prijazno naklonjene sosede vabi k prav obilni udeležbi	odbor.
Iz Št. Jurija ob južni žel. Tukaj pri nas je namreč že bilo bralno in politično društvo, pa zaradi predolgega spanja ga je oblast razpustila. In sedaj se je od več zavednih Št. Jurčanov želelo, da bi se za našo faro ustanovilo «Kat. bralno društvo» in ker se je ta želja od več strani že resno zahtevala, zato se je ustanovil v to svrho pripravljalni odbor, kateri je dal pravila v potrjenje na c. kr. namestništvo v Gradcu, ki je z odlokom dne 16. avgusta 1902 ista potrdilo. Zatorej bode dne 28. septembra 1.1. ob y24. uri popoldne v gostilni gosp. Alojz Nendl prvi občni zbor, h kateremu se vabijo v največjem številu možje in fantje. Naj noben ne manjka; tudi dekleta se ga naj udeleže kolikor je mogoče v največjem številu. Toraj Št. Jurčani na noge, ne bodite zaspani, pokažite, da vam je mar katoliško prepričanje, fantje, tudi vi pokažite svojo katoliško narodno zavest. Tudi je želeti, da bi se dekleta narodno vzbudila in pokazala, da se hočejo tudi boriti za zvišene katoliške ideje! Zatorej na 28. t. m. naj nobenega ne manjka pri zborovanju, da dobimo nove moči v boju za narodne svetinje. Na svidenje!!
Iz drugih krajev.
Na vešala so obsodili novomeški porotniki veleposestnika Ivana Frančič-a, ker je ustrelil svojo ženo zato, da bi se mogel oženiti s svojo ljubico.
Morilec naše pokojne cesarice, Luc-cheni je baje v ječi — zblaznel. V svoji besnelosti da je opetovano skušal zadušiti jetničarje. Stanje njegovo da je jako nevarno. Nikdo ne sme govoriti žnjim, niti ga videti.
Zopet poneverjenje v ,blaženi' Nemčiji. Ravnatelj banke v Weimar je poneveril čez pol milijona kron. Reinhart, tako je ime ravnatelju, je že zaprt.
Sestro obsodili na smrt. Iz Zemuna javljajo: Nekega popoludne se je vrnil eden tukajšnjih stražarjev iz službe domov ter je svojo nabito puško postavil v kot ter odšel v krčmo. Trije njegovi otročiči so se ravno igrali «vojake», llletni sinček je vzel puško v roko. Igrali so «vojake». Sestrica se ni
dobro obrnila, kakor je zapovedal mlajši brat. Zato so jo spravili v «zapor» in jo obsodili na smrt. Brat Pero je naperil puško, mladi je zapovedal «ogenj», in Pero (misleč, da puška ni nabasana) je sprožil. Strel je počil in nesrečna sestrica se je zgrudila s prestreljeno glavo. Ostala je mrtva na licu mesta. Proti neprevidnemu očetu je uvedena preiskava.
Smrt po neprevidnosti. Iz LiWohowitz na Gornjem Štajerskem se poroča: Pretekli teden je bil tukaj lov, h kateremu je bil tudi povabljen veleposestnik Val. Mah. Ko so lovci opoldne počivali, reče Mah nekemu 13 letnemu dečku, naj mu poda puško, ki je slonela v bližini pri nekem drevesu. Fant zgrabi hitro puško ter jo poda Mahu tako, da je molela cev proti njemu. Puška se sproži ter zadene Maha v obraz, ki se pri priči mrtev zgrudi na tla.
Podzemeljski nemiri. Od vseh strani se poroča, da so pričeli bluvati ognjeniki, celo taki, o katerih se je mislilo, da so popolnoma ugasli. Posebno iz Amerike se poroča o strašnih nesrečah, katere so nastale vsled tega. Prvi je bil in tudi najstrašnejši na Martiniku, o katerem smo že poročali. Po tem izbruhu se javljajo dan na dan novi. Tudi Vezuv pri Neapolju je baje začel puhati iz sebe velikanske oblake dima ter se sliši podzemeljsko gromenje.
Dva vagona užigalic zgorela. Na postaji Zellerndorf sta v soboto trčila dva tovorna vlaka. Dva vagona, ki sta bila napolnjena z užigalicami, sta zgorela. Izmed osobja ni nihče ponesrečen.
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in gnojenje.
(Dalje.)
Vinogradniki, ki podkopujejo gnoj pri rigolanju ali grobanju itd. globoko v zemljo, so zapravljivci, ker tako važno gospodarsko sredstvo spravijo daleč od zraka, kjer ne za-raore koristiti. Delajo tako, kakor da bi denar zakopavali mesto da ga plodonosno porabijo. Ti so pač mnenja, da jedo rastline gnoj tako kakor je vol krmo.
Živalski gnoj ima na priliko za rastline isti pomen kakor ga ima kruh za človeka, ali seno za živino. V njem so pač vse redilne snovi v nekakem pravem razmerju. Umevno je to, ker je živalski gnoj ostanek pokrmljenih pridelkov. Pa ni vsak živalski gnoj enako dober. Njega dobrota odvisna je pač zelo od klaje, od vrste živali, od stelje in nje množine in pa od njega starosti.
a) klaja.
Če bi klajo podorali ali podkopali, imeli bi isti ali bolji vspeh kakor če šele živino ž njo krmimo. Tako se postopa n. pr. pri zelenem gnojenju. To podoravanje pa bi ne bilo vsakokrat gospodarsko. Mi rabimo od
živine moč in razne pridelke in živina nam navadno krmo dobro plačuje.
Kadar klajo krmimo, je živina en del prebavi en del pa ne. Neprebavljeni del pride ves v gnoj. Prebavljene snovi pa prehajajo v kri in ta jih prenaša po vseh delih trupla in tam služijo za tvorjenje raznih snovi tako mesa, kosti, mleka itd. Kolikor se torej, teh posebno pri mladi, ali nošeči ali molžni živini, zato porabi in izda, ne pride v gnoj. Pa tudi dorastla n. pr. delana živina porabi nekaj rastlinskih redilnih snovi za-se, kajti tvarine trupla se vedno razkrajajo in se morajo z novimi nadomeščati. Ta promet snovi v živalskem truplu pa ne pride v tem slučaju v poštev, kajti one snovi, ki preostajajo vsled razkrajanja v truplu, pridejo pa v gnoj. Toplota in moč pa nastaneta le iz organičnih snovi, ki niso za rastlinsko hrano nikake važnosti, isto-tako mast pri pitani živini itd. Iz tega sledi, da da mlečna ali mlada živina slabeji gnoj nego dorastli voli, ki delajo ali se pitajo.
Čim bolja je krma, toliko bolji bode gnoj. Krma je tem boljša čim več ima dušečnatih snovi (beljakovin), v enakem razmerju je tudi gnoj boljši. Kdor dobro krmi, ta bode pridobil več mleka, več mesa, več moči, bode bolje obdeloval in z boljšim gnojem gnojil, ta bode dobro shajal.
6) Vrsta živali.
Od različnih živali ima gnoj različne množine dušca. Po tem se pa tudi ravna njega vrednost in njega lastnost.
V 100 delih ima po dr. Wolfu
^stefjo^ voc'e su^e tvarine fosf. kisline kalija dušca
konjski	713
goveji	775
ovčji	646
svinjski	724
Ovčji in konjski gnoj imata najmanj vode. Zrak zamore torej ta dva bolje prešiniti, vsled tega se hitreje razkrajata. Ovčji in konjski gnoj sta torej in tudi splob veljata za vroča gnoja. Dušečnate snovi se nahajajo večinoma v scal-nici. Dušečnate snovi se pa hitreje razkrajajo kakor druge. Razven tega, da sta ovčji in
287	2-8	5-8	5-8
225	1-6	4-0	3-4
354	23	6-7	8-3
876	1-9	60	4'5
konjski gnoj vroča, imata tudi, ker imata manj vode, primeroma največ redilnih snovi. To je posebno vpoštevati tedaj, kadar je treba gnoj daleč voziti n. pr. za vinograde itd. Za prevažanje ni vedno vse eno, ali imamo n. pr. 100 kg dušca v 17 q V onjskega ali v 29 j govejega gnoja.
c) Stelja.
Gnoj obstoji iz živalskih odpadkov in pa tudi iz stelje. Glavni namen stelje je, da pripravi živalim suho mehko ležišče in da kolikor mogočz popije tekoči del gnoja. Ločeno blato in scalnica ne dasta popolni gnoj. V blatu je večinoma fosforova kislina, v scalnici pa kalij in dušeč. Če gnojimo s samim blatom, bode premalo kalija in dušca, če pa gnojimo s samo scalnino, tedaj bode pa premalo fosforove kisline. Popolen in dober je gnoj šele tedaj, če je stelja vso gnojnico popila. Bolj kot imajo posamezne tvarine zmožnost tekočine popivati, bolje so za steljo.
Na posameznih gospodarstvih porabijo se za steljo pač tvarine, ki so najbolj pri rokah. Kjer se žito prideljuje, tam je slama glavna stelja. Navadno se rabi zato slama od ozimine, kajti slama od jarine se bolje izkoristi, ako se pokrmi. Slama popije mnogo gnojnice v luknjicah bilk.
Popivanje gnojnice je naravno mnogo večje, ako se slama reže.
Pameteu gospodar bode sploh na to gledal, da nastilja le rezano slamo. Porabil bode manj slame, živina bode bolj na suhem, pa koliko lepše se tak gnoj vseda, koliko lažje ga je kidati, nalagati in razdeliti. Te kortsti poplačajo delo za rezanje pač zelo dobro.
(Dalje sledi.)
Listnica uredništva. Cenjenim udom okrajnega šolskega sveta v Crešnicah: Mi smo mnenja, čim manj se o takih razporih v javnosti razpravlja, tem boljše je. Vsled tega ne bomo priobčili cenjenega Vašega dopisa. — Slivnica pri Celju: Mi načeloma ne pišemo o novih knjigah, ki se nam ne vpošljejo na vpogled I — Sv. Lenart nad Laškim: Mi nismo posegali v ta boj dosedaj in zato oprostite, da izjave ne sprejmemo!
Loterijske številke
Gradec 13. septembra: 11, 31, 2. 19, 76.
Dunaj 13. septembra: 63, 42, 9, 67, 31.
Društvena naznanila.
Dne 21. sept.: »Bral. in pev. društva »Maribor« vrtna veselica s petjem, godbo in trgatvijo ter prosto zabavo na vrtu Nar. doma Začetek ob 4. uri popol.
» » » »Društva »Sloga« pri Sv. Petru v Savin. dolini« v prostorih gostilne pri »Miheljaku« občni zbor. Začetek ob 3. uri pop.
Dne 28. sept.: »Mladen. zveze bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« papeževa jubilejska slavnost, petje, tamburanje, slavnostni govor ter dve gled. igri.
» » » »Bral. in pev. društva »Maribor« predstava s skioptikonom v šolskih prostorih v Središču.
» » » »Katol. izobraževal, društva v Št. Pavlu pri Preboldu« veselica z govorom^ srečolovom in igro pod župnijskim kozolcem.
» » » (ne pa 21. septembra) »Gasilnega društva v Logarovcih« tombola v gostilni Ivana Razlaga. Začetek ob 3. uri popoldne.
» » » Društva »Kmetovalec« v Gotovljah zborovanje.
j Vsaka beseda stane 2 yin.
m
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 8 vin.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Proda se.
Na prodaj je v Studencih pri Mariboru jednonadstropna hiša z lepim vrtom oziroma stavbenim prostorom. Natančneje se izve pri g. Šnuderl-u, učitelj v pokoju, v Studencih poleg šole._409_
Mala hiša s sadnim vrtom za vpoko-jence posebno primerno je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-gasse 23._410
Lep oltar, še skoro nov, opremljen z vso opravo razun keliha, se proda za 140 K v šoli v Tepanjah pri Konjicah. Eavno tam se prodajo orgije z dvema
registroma za isto ceno._395 4—1
Hiša pripravna za vsakovrstno obrt ali za penzijoniste blizu cerkve Sv. Jožeja v Studencih pri Mariboru se po ceni proda. Ime posestnika pri upravništvu.
411 3—1
V najem se da.
Pekarija, lepa in dobra, se da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Več se zve pri Jož. Luci, pek pri Sv. Tomažu blizu Ormoža.	431 3-1
Gostilna 8 4 orali zemljišča, primerna za vsakega rokodelca, se da v najem od 1. novembra. — Več pove lastnica Neža Mejah v Sloven. Bistrici.
429 2—1
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponija se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Poslovodja se išče v prodajalnico kmetijskega društva pri Sv. Emi. 421
Majerja in viničarja, vsaki s 4. do 5. delavskimi močmi, sprejme Ernest Tisso v Mariboru.	432 2—1
Majer z malo družino išče službe pri kaki graščini ali pri kakem večjem posestvu. Vajen je dobro poljedelstva, živinoreje in tudi konjev. Govori slovensko in nemško. — Naslov pri upravništvu.
433 3—1
Trgovskega pomočnika išče kmetijsko in konsumno društvo v Št. Juriju ob južni žel., ki je dobro izurjen in ki lahko službo takoj nastopi. Bolj priletni imajo prednost.	435 2—1
Razno.
Naznanilo. Na znanje dajem vinogradnikom, ki imajo kak matičnjak, da bom potreboval prihodnjo pomlad veliko mno-
žino ključekov od Riparije portalis in Rupestris monticole. Ključeki morajo biti 45 cm dolgi, suho cepljenje trt sposobni, ne pa z drobnimi pomešani. — Kdor ima kaj takšnega rož j a za ključeke, naj mi blagovoli približno število ključekov in zadnjo ceno za 1000 komadov vsaj do 1. novembra t. 1. naznaniti. — Nadalje naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo pomlad precejšno množino na suho cepljenih žlahtnih trt, kakor: Laški rizlec, (\Valschriesling), Traminec rudeči, Burgundec beli in Šipon rumeni, cepljene na Rip. portalis in Zlahtnine, vcepljena na Solonis. — Vse te trte so izvrstne rasti, močno zaraščene in lepo vkoreni-njene, ter jim je cena za 1000 komadov I. vrste 180 K. II. vrste 120 K. Za 100 komadov I. vrste 19 K. II. vrste 13 K. Oglasiti se je vsaj do 15. decembra pismeno ali ustmeno pri Ivanu Novak, trt-narju v Gornjem Velovlaku. Sv. Urban pri Ptuju.	430 2—1

v>Xv*
i'»V*V
m

Trgovina z železnino „MERKUR"
*	* FETEi-I
"v Celju, Graška cesta. štev. 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel-skega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str- vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- "VI
*	Bogata izfeer vsakovrstnih nagrobnih križev, *
Postrežba točna.
Gene nizke.

."•.VO-.•>>>>>>,% v.; _

m
ßMM
fÄiwÄ
..t..,i...............y j j..,.-.-,.,...,.................. n.UA •■•■■.'.	'■■■■■
Rudolf Novak,
jermenar?in sedlar v Maribora grajski trg (Burgplatz)
priporoča cenjenemu občinstvu vsake vrste vprege za konje, razne vrste sedlov, različne popotne kovčege itd.
Vse lastnega izdelka in najboljše kakovosti.
Tudi je v zalogi več vrst že rabljenih vpreg za konje.
Novo!
Molitvenik
Za mladino in M za odrasle.
Spisal Jožef Čede,
kapelan.
Cena 70 vin., po pošti 10 vin. več. — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila.
Novo!
lOOOOOOOOOGOKHOOOOOGOOOOO
^ najem da
s 1. oktobrom t. 1. hranilnica in posojilnica trgu Spodnji Dravograd na Koroškem
kavarno in gostilno, q
kjer uraduje. — Hiša ima več sob za sprejemanje tujcev O in pripada k nji tudi polje, ki se spravi lahko v najem. Q Ponudbe in vprašanja naj se dostavljajo na	—
posojilniško načelstvo
>OOOOOOGOOO
Razglas.
Načelstvo „Kmetijskega društva v Marnhergcu" registrov, zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da se je omenjeno društvo vsled sklepa občnega zbora z dne 17. avg. 1902 razdružilo.
.Vsi upniki se tedaj vabijo, da priglase svoje terjatve pri podpis, načelstvu.
Načelstvo „Kmet. društva v Marnbergu",
reg. zadruga z omej. zavezo, dne 4. sept. 1902. 426 3—2
Demetry Gluiuac
283 13—11
Maribor
k o t 1 ?i r
Kaserngasse st. 13.
Maribor
se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarne, usnjarije, pri parnih kotlih za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina, dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa.
Različni kotli za porilnieo in kotli za žg-anjarije so v zalog-i.
Pocinjuje in popravlja točno in po ceni.
„Siidsteirische Presse"
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „Sudsteirischen Presse", Marburg.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u .
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka eena.
Vizitnice
vsako j ake vrste
kuverte
s tir m o
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
11176019
Pri kmetijski razstavi v Riedn 1901	I
najvišje odlikovanje z zlato svetinjo. HOV O ■
Podkove za vole
patent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, go spodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25-25
Echinger &Fernau
DUNAJ XV, Neubaugtirtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo!
Emil Bauerle,
398 12—4 slikar in barvar
v Mariboru, Koroška cesta St. 9.
Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarije in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake s firnisom, dalje vsake vrste krtač, čopičev itd. Kupuje žimo in svinjske ščetine.
Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj.
tXXKKIKKIKXKXKXXX
n j
p-¿r
□

Med.'dr. F. TERČ
stanuje Viktringhofove ulice 12
ordinira od 7 — 7» 9 dopoludne in od I — '/i ® popoludne.
407 3
□
Vabilo
k
prvemu občnemu zboru
Katol. bralnega društva v Št. Juriju ob juž. žel.
ki se vrši
v nedeljo, dne 28. sept, ob poln 4. nri pop. v gostilni g. Alojz Nendl s sledečim vsporedom:
*
1.	Pozdrav.
2.	čitanje pravil in odobrenjo taistih.
3.	Volitev predsednika in odbornikov.	436 l—i
4.	Eazni nasveti.
5.	Prosta zabava.
K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
îî
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
: : t- ......♦. t t t i.t t.t t
priporoča
tinkarua sv. Cirila v Mariboru.
Sloyenska fvrdka !
Weberjevih dedičev naslednik
VINCENC ČAMERNIK
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster
v C e 1 j n
Nova ulica štev. 11.
Delavnica mramornatih altarjev -♦g" ter drugih umetnih kamnoseških del,
čez 200
nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov
po najnovej&ihi modernih načrtih vedno v zalogi.
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo.
JLastnt Katnenolonti. —
Obrise na zahtevanje izdelam takoj. — Priznano solidna in fina dela. — Postrežba točna.
kmetovalci!
Kdor ima kaj prodati, bodisi sadje, vino in druge pridelke, naj se obrne na Franca Niederl, špediterja, pošta Le-oben. Uraduje se slovensko!
Zaloga pohištva.
Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Spoštovanjem	328
P. Srebre, Maribor, Tegetthoffova ul. 23.
kuverte
* firme priperoôa