POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uvrava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telelon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom.. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. M skalijo * social o e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0.50 Štev. 114 § Maribor, četrtek, dne 5. oktobra 1939 • Leto XIV Svoboda nad vse! Francoski pesnik La Fontaine (izgovori: Lafonten), ki je živel v letih 1621 do 1695, je menda znan, vsaj iz kake čitanke, marsikateremu našemu bralcu. Napisal je okrog 250 basni, v katerih kaže večinoma na živalskih primerih slabe lastnosti in napake ljudi in iz tega daje opomine in nasvete. Tako pripoveduje ena njegovih basni o lačnem volku in sitem psu. Volka je bila že sama kost in koža in žalostno je ogledoval debelo, (priklenjeno dogo, ki je čuvala stajo. Nagovoril je psa, kako da je tako lepo rejen. Doga mu svetuje, naj zapusti gozdove in svobodo in se vdinja ljudem. »Delati ne bo treba skoro prav nič«, pravi mu pes, gonili samo boste berače in postopače, prilizovali domačim se, gospodarju služili, plače zato pa boste dobili dobre različnih vrsta, kurjih, golobjih kosti: da bodo božali vas, treba še praviti ni.« Volku se orosi oko ob misli na take dobrote, pa še vpraša psa, kako drugače živi, če se prosto giblje. Pes mu pove, da je priklenjen, »a kaj je na tem?« Volk mu pa odvrne: »Toliko, da čem ostati, kjer sem. Hrane vaše najboljše imel ne ibi rad, mikal celo za ceno me tako ne bi zaklad.« in odhiti spet v svobodo. Kakor potrebuje vsako živo bitje zraka, tako značajen človek ne more živeti brez svobode. V povojnem času je pa demoralizacija ljudi strahotno napredovala in mnogo se jih najde med njimi, ki pravijo, da je svoboda prazna fraza in so zelo navdušeni za vlogo priklenjenih čuvajev nad ljudmi in prilizo-valcev napram gospodarjem. Taki ljudje so seveda živeli v vseh časih, sicer ne bi La Fontainu pred tristo leti prišla na misel basen o žabah, ki zahtevajo od Boga »mogočnega« kralja: »Žabam je dosti bilo, demokratične vlade, pa so regljale tako, da samodrštvo naj Bog jim prizna.« Vendar se človek sprašuje da v današnjem stoletju, po vseh izkušnjah Prejšnjih rodov srečava toliko ljudi, ki obožavajo nasilje tem bolj, čim bolj je nasilno. In totalno nasilstvo nad sočlovekom naj postane še vzor in red bodočnosti?! Še bolj se čudi človek, ko vidi, da danes kruh ni zvezan s sužnostjo, da danes svobodni državljani svobodoljubnih držav ne stradajo kruha kakor tisti La Fontainov volk. Kje je največje blagostanje? Na Danskem, na Švedskem, na Norveškem, v Avstraliji, v Kanadi, v Franciji in Belgiji, v deželah, kjer vlada tudi največja mera svobode. Skandinavske države so tudi v splošni kulturi za stoletja pred drugimi državami. In mislimo, da svet mora iti za tistimi, ki se vračajo v barbarstvo. V tem si je treba biti na jasnem. In moramo imeti Pogum, da nevedne poučimo, kibice pa °dločno zavrnemo; ker sicer se nam 2na vsem skupaj tako zgoditi, kakor tistim La Fontainovim žabam, ki jim je °og ustregel in jim poslal res energič-nega poglavarja »v osebi« ptiča žerjava! »Nebes vladar jim zdaj pošlje žrjavn, iih po vrsti pobira (er jih mori in požira *abam, se ve, to spet vlada ni prava, oog pa jim pravi: »Kaj vendar želite? ■‘'tislitc-l^, da, kar se zazdi vam, dobite?« Ker niste bile zadovoljne s samo-vjado, s samoupravo, pa prenašajte zdaj adavino žerjava! Ce je kaj potrebno človeku, mu je po-rebna večja svoboda in blaginja, ne pa, a se mu jemlje še tista betvica svo-°de, ki ostane od vsega zamotanega aParata, ki večkrat bolj utesnjuje kakor B oj za vpliv v vz ll kod m Evropi Vse velesile hočejo ščititi te države Vzhodna Evropa je dolg pas ozemlja, ki meji na azijsko Rusijo. Ta pas obsega dežele, ki se nahajajo ob črti od Finske do Grčije. Te so Finska, Letska, Litavska, bivša Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Grčija in bivša Albanija. Te dežele imajo 70 do 80 milijonov prebivalcev. Zanimivo je, da se sedaj jako mnogo govori o teh deželah v mednarodni politiki, in sicer gre za to, kako si naj velesile, predvsem Nemčija, Rusija in Italija razdele v teh deželah svojo interesno sfero. Listi poročajo, da se o tem posvetujejo v Moskvi Rusi in Nemci. Pred nekaj dnevi so pisali italijanski listi, da spada Balkan in eventualno Madžarska v interesno sfero Italije. — Nedvomno pa imata zlasti v Sredozemskem morju velik interes, kako se te ieteresne sfere porazdele, Anglija in Francija, predvsem Anglija zaradi poti v azijsko Indijo in Egipta. Ta položaj in vesti v mednarodnem tisku kažejo, da so vsa ta vprašanja še sporna. Vesti, ki se širijo po tisku o teh vprašanjih, nazna-čujejo le smer raznih tendenc. Skoraj gotovo je, da si bo vpliv v baltskih državah prilastila Rusija, ki želi tam več morja, Nemčija si pa želi tam več posesti, vendar izgleda, da jo je Rusija prehitela. ' V južnem delu vzhodne Evrope pa želi imeti Rusija oblast nad Črnim morjem in zaporo in utrditev Dardanel, da se tujim ladjam zabrani vhod v Črno morje. Te zahteve so doslej pozitivne. Glede vpliva na Balkanu pa (prihaja več inte- resentov v poštev in se bo to vprašanje šele reševalo kakorkoli. Predvsem ima na Balkanu Italija svoje gospodarske interese, ker je soseda Balkanu in ker tu lahko kupuje mnogo blaga, ki bi ga sicer morala uvažati od daleč. V mednarodnih razpravah se povsod govori o teh raznih interesnih sferah in potrebnem vplivu. Vse velesile pa obenem poudarjajo, da bodo te države5 ščitile neodvisnost vzhodnoevropskih dežel, če se jim po teh teritorijih prizna vpliv. Le nekatere dežele dobe tudi svoje protektorice. Tak vtis dobimo, če listamo po listih, ki prinašajo informacije iz mednarodne politike. Vendar so pa te informacije problematičnega pomena, ker nam ni znano, kakšne sile se pojavijo v mednarodni politiki, ki razvoj lahko potisnejo prav v drugo smer. Rusija uveljavila svoj vpliv v Baltiku Pogajanja v Moskvi, Sovjetska Rusija razvija zadnje dni zelo živahno delavnost in skuša čimbolj uveljaviti in utrditi svoj vpliv v vseh baltiških državah in hoče, kakor izgleda, dobro izrabiti napet mednaroden položaj, da pride ves Baltik skoro pod njeno kontrolo. Po sklenitvi pogodbe o nenapadanju z Estonsko, so že v, teku pogajanja z Letonsko, pravtako pa tudi z Litvo. Letonski zunanji minister je v Moskvi. Litavski poslanik v Moskvi pa je že pred dnevi prinesel svoji vladi v Kovno vabilo sovjetske vlade, da naj tudi litavski zunanji minister takoj prispe v Moskvo, Na to bo prišla baje na vrsto že Finska. Sovjetska vlada si hoče v vseh teh pomorskih državah zasigu-rati morska oporišča, da bo na ta način Rusija postala popolen gospodar Vzhodnega morja. Tudi v nemških političnih krogih je vzbudila ta akcija Rusije veliko začudenje. — Nemci zlasti ne morejo doumeti, zakaj Rusija tako hiti sklepati pogodbe z baltiškimi državami. Nemčija želi, da bi Rusija usmerila svojo pot proti Indiji, kjer bi se ne mogli križati nemško-ruski interesi. Baltiške države so prisiljene danes vpoštevati napet mednarodni položaj in čeprav so še pred kratkim odločno odklanjale vsako vmešavanje, so sedaj, kakor pravijo italijanska poročila, postale po zaslugi Nemčije plen Sovjetske Rusije. StallSie Italije ostane nespremenjeno Posredovanje v Angliji in Franciji. Italijanski zunanji minister grof Ciano|čilo, ki govori, da je obisk grofa Ciana je bil povabljen v Berlin. O razgovorih i v Berlinu veljal predvsem proučitvi no-med njim in Hitlerjem ni bilo izdano nobeno poročilo. Utemeljeno pa je mnenje, da želi Italija ostati nevtralna in preprečiti, da bi se prenesla vojna v Sredozemsko morje. Tako pravi »Gior-nale dltalija«, da se Italija ne more i vezati ne na eno ne na drugo stran. — Berlinski razgovori so bili samo informativni in bo Italija verjetno tudi odklonila posredovanje za mir med Nemčijo ter Anglijo in Francijo, če bodo Hitlerjevi mirovni predlogi taki, da bi jih Anglija in Francija ne mogli sprejeti. Italija sicer podpira nemški predlog, da se prizna sedanje stanje in da se skliče konferenca velesil, toda ne veže s temi predlogi svoje odgovornosti ali eventualno izvajanje konsekvenc, če predlogi ne bi uspeli. Veliko pozornost je vzbudil predčasni odhod grofa Ciana iz Berlina. Takoj po povratku v Rim se je vršila seja italijanske vlade, na kateri je grof Ciano obširno poročal o svojih razgovorih v Berlinu. Po seji je bilo izdano uradno poro- urejuje človeško življenje v modemi družbi. Zato ne more veljati geslo: enega je treba postaviti nad vse ljudstvo, temveč ljudstvo je treba dvigniti. To pa je spet mogoče samo v resnični demokraciji, ki je sicer še nismo doživeli, pa ostane naš ideal. vo nastalega položaja. Nemčija in Italija se odločno zavzemata za pravičen mir. V ta namen predvidevata: 1. ustanovitev nove poljske države kot protektorata Nemčije, brez tistih delov bivše Poljske, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija in pokrajin, ki so bile poprej del nemškega rajha. 2. sklicanje evropske konference, na kateri naj se uredijo problemi kolonij in Sredozemskega morja, ki so življenjskega interesa za Italijo. Po poročilu »United Press« je kancler Hitler informiral grofa Ciana o predlogih, ki jih namerava staviti za mir v svojem govoru. Verjetno je, da bo Hitler sklical nemški državni zbor šele za petek popoldne, da bi na ta način imela Italija dovolj časa za diplomatsko akcijo v Parizu in Londonu. Hitler baje želi, da bi Italija še pred njegovim govorom sporočila mirovne predloge angleški in francoski vladi. Na Balkanu ostane vse kakor doslej Nemška zagotovila Italiji. Po nemških vesteh je bilo med Nemčijo in Rusijo točno določeno stališče za jugovzhodno Evropo. Italiji se ni treba bati za svoje interese na Balkanu, ker ni v nemško-ruskem sporazumu določil, ki bi ogrožale italijanske interese na Balkanu in Sredozemskem morju. Razprava v ameriškem senatu Rooseveltovo stališče bo zmagalo. Dne 2. t. m. se je pričela v ameriškem senatu razprava o spremembi nevtral-nostnega zakona. Senator Pittmann je dejal, da je ta zakonski predlog ogromne važnosti za Zedinjene države, ker je namen zakona preprečiti, da bi se zapletle v vojno. Po sedanjem nevtral-nostnem zakonu bi bilo mogoče, da bi Nemčija preko nevtralnih držav dobivala vojne potrebščine iz USA, kar bi seveda lahko škodovalo zlasti Angliji. Debata bo trajala še več tednov, vendar je okolica Roosevelta trdno prepričana, da bo prodrlo stališče Roosevelta. Zastoj v rusko-tuišklh razgovorih Saradžoglu čaka navodil svoje vlade, V turško-ruskih pogajanjih, ki se vrše že več dni v Moskvi, je nastal zastoj, ker je turški zunanji minister Saradžoglu zahteval od svoje vlade novih navodil. Pogajanja med Molotovom in Saradžoglu, katerim je prisostvoval tudi Stalin, so se vršila po več ur na dan. Domneva se, da bo nov rusko-turški pakt nadvse skrbno sestavljen in v najkrajšem času podpisan. Rusko-turški dogovor se bo predvsem nanašal na vprašanje Črnega morja. Saradžoglu bo ostal še nekaj dni v Moskvi. Turška vojaška delegacija v Londonu Še predno se je vrnil turški zunanji minister Saradžoglu iz Moskve, je že odpotovala posebna turška vojaška komisija v London, kjer so delegacijo na svečan način sprejeli. V političnih krogih se pričakuje, da bodo tudi pogajanja v Londonu naglo napredovala in bo v kratkem podpisana angleško-turška pogodba, ki bo uredila odnošaje med obema državama v Sredozemskem morju. Pogajanja med Anglijo In Rusijo Razgovori o zboljšanju medsebojne trgovine. Med Anglijo in Rusijo so se pričeli te dni v Londonu razgovori o olajšanju medsebojne trgovine v času vojne in za poglobitev ter pospeševanje trgovine med obema državama. IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Anglija ne pristane na nemške mirovne ponudbe Dmna iti st/eiu V angleškem parlamentu je govoril ministrski predsednik Chamberlain in je v svojem poročilu označil stališče angleške vlade do nemško-ruskega pakta in je med drugim dejal: Neposredni vzrok vojne je bil premišljen napad Nemčije na Poljsko, to je tudi sicer neposredni, vendar pa ne osnovni povod, da sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji. Glavni vzrok, da smo šlf v vojno, so bile nevzdržne razmere v Evropi, ko so morale mnoge države žrtvovati svojo svobodo itd. Nihče ne želi, da bi se vojna nadaljevala, toda javno mnenje Francije in Anglije je, da se mora vladavina nasilja nehati. V zadnjih dogodkih ni ničesar, kar bi moglo pripeljati Veliko Britanijo do tega, da spremeni svoje stališče. Rusko-nemški sporazum je izpremenil položaj na Poljskem, toda iz tega nikakor ne sledi, da bo s tem pomagano h končni premoči Nemčije, še manj pa bo to vplivalo na cilje angleške vlade. Ničesar ni v rusko-nemškem sporazumu, kar bi zahtevalo od nas, da bi spremenili naše sedanje zadržanje, in da ne mobiliziramo vsa sredstva in vso moč Velike Britanije za učinkovito nadaljevanje vojne. Stališče nemško-ruskega sporazuma o likvidaciji vojne je nejasno in predstavlja neke vrste predlogov s prikrito grožnjo, če bi bil ta predlog odklonjen. Anglijo in Francijo ne bo nobena grožnja odvrnila od tega, da bi opustili cilj, za radi katerega sta stopili v vojno. — Odgovornost za vojno nosijo tisti, ki so izvajali politiko zaporednega napada. — Nemška vlada je v preteklosti preveč jasno dokazala, da so njene obveznosti brez vrednosti. Angleška vlada bo eventuelne mirovne predloge tudi iz tega vidika proučila in se ne bo prenaglila. V debati je vodja laburistov Attlee dejal, da naj vlada skrbno prouči mirovne predloge, vendar pa vrnitev na ita-nje, kakršno je vladalo zadnja leta v Evropi, ne bi prineslo zaželjenega miru. Vodja liberalcev Sinclair je dejal, da Anglija ne sme kupiti miru z žrtvovanjem svoje svobode in varnosti. Tudi Lloyd George se je sicer izrekel za skrbno proučitev eventualno stavljenih mirovnih predlogov, vendar pa proti vsaki kapitulaciji* Stališče Franclje do mirovnih ponudb Po pariških vesteh se stališče francoske vlade popolnoma krije s stališčem Anglije do predlogov, ki jih namerava Nemčija poslati po Italiji za sklenitev miru. Francija ne veruje v iskrenost ponudnika, ki je že neštetokrat pogazil dano obljubo. Nemški napadi na zapadnl fronti odbiti Po francoskih poročilih so vzhodno in zapadno od Saarbriickena nemški oddelki večkrat napadli francoske postojanke, ki se, nahajajo globoko v nemškem zaledju. Vsi nemški napadi pa so bili odbiti. Francoski motorizirani oddelki so dosegli pomembne uspehe ob reki Blies, o čemer pa vrhovno poveljstvo francoskih čet doslej iz stra-tegičnili ozirov ni poročalo. V dosedanjih bojih so Nemci izgubili trikrat več letal kakor pa Francozi. Nemci zbirajo svojo armado vzdolž Siegfriedove. linije in imajo po francoski cenitvi zbranih na zapadni fronti okrog 50 divizij. Francoske čete so doslej zasedle baje okrog 390 km2 nemškega ozemlja in s tem dosegle, da nemško topništvo ne more več tako učinkovito obstreljevati Maginotovo obrambno črto. Nemško vojno poročilo se omejuje na ugotovitve, da je bilo na zapadu nekaj topniškega obstreljevanja in letalskih akcij. Vaine zahteve rudarjev Konferenca svobodnih rudarskih organizacij v Trbovljah, V nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. se je vršila v dvorani »Delavskega doma« v Trbovljah važna konferenca vseh treh svobodnih strokovnih zvez in II. skupine rudarske zadruge. Konferenca je razpravljala: 1. o potrebi uvedbe plačanih dopustov za vso rudarsko in plavžarsko delavstvo v državi; 2. o potrebi spremembe nekaterih določb pravil Bratovske skladnice in 3. o 10 dinarskem odtegljaju od mezde po čl. 221 za časa orožnih vaj s strani delodajalcev, K vsem trem točkam dnevnega reda so bile po vsestranskem razmotriva-njem sprejete primerne resolucije in takoj odposlane na merodajna mesta. — Konferenca je dalje sklenila, da naj posebna delegacija obišča pristojnega ministra in osebno utemelji sprejete zaključke konference, ki so izraženi v resolucijah. Konferenca je pokazala, da so se vsi delegati zavedali svoje naloge, zato so bile razprave ves čas na višku. Angleški parobrod »Grodnov« je kljub nemški pomorski zasedbi priplul te dni v Dubrovnik, kjer je izkrcal 100 ton raznega blaga. Demokratska stranka je sklenila, da se volitev v senat ne bo udeležila. Verjetno je, da bodo enako stališče zavzele vse stranke Združene opozicije, kakor tudi JNS. V zvezi z organizacijo banovine Hrvatske in prenosom državnih poslov iz Beograda v Zagreb, se je te dni mudil v Zagrebu tudi notranji minister Stanoje Mihaldžič in o teh zadevah razgovarjal z banom dr. Šubašičom. Gospodarski svet bodo organizirali v okvirju banovine Hrvatske. Ta gospodarski svet naj bi se bavil z vsemi aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Ustanovitev gospodarskega sveta zlasti želijo pridobitni krogi. 800 oseb je bilo deležno zadnje amnestije v Šibeniku in okolici. Pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo za povečanje izvoza v Nemčijo in novo trgovinsko pogodbo, ki se te dni vršijo v Beogradu, ugodno potekajo. Trgovinski dogovor z našo državo in Holandijo je bil za eno leto podaljšan. Deputaciia industrijcev je prejšnji teden intervenirala pri ministru trgovine in zahtevala odpravo težkoč radi dobavljanja surovin in kreditov. Prizadete so zlasti tekstilna, kovinska in kemijska industrija. Vojni invalidi imajo znižano voznino. Izšel je pravilnik o naredbi glede vojnih invalidov. Po tem pravilniku imajo invalidi brezplačno vožnjo, če jih kliče oblast, ali če potuje invalid zaradi posredovanja pri uradu za svoje pravice. Brezplačno voznino imajo tudi spremljevalci invalidov, če ti spremstvo potrebujejo. Polovično voznino imajo vsi vojni invalidi za vse vožnje (razen ekspresnih vlakov). Vojne vdove, sirote invalidov itd. imajo na leto 12 polovičnih voženj in vsi se morajo izkazati z legitimacijo. Legitimacije izda direkcija državnih železnic z veljavnostjo za pet let. Stare legitimacije še veljajo do 31. marca prihodnjega leta. Revija »Književnik« štev. 9, ki izhaja v Zagrebu, je bila po nalogu državnega pravdništva v Zagrebu zaplenjena. Uredba o odlaganju plačevanja najemnine, ki jo dolgujejo pozvani vojni obvezniki, ki so pozvani v vojaško službo najmanj za 15 dni, predvideva, da se ne more zahtevati plačilo dolžnih najemnin, dokler se pozvani najemni k nahaja v tej službi in še tri mesece po odpustu iz te službe. V Novem Sadu bodo gradili zaklonišča. Občinski svet v Novem Sadu je odobril 2 milijona din za gradnjo zaklonišč. Amnestija v Bolgariji. Bolgarski kralj Boris je ob priliki 25 letnice zasedbe prestola izdal ukaz o amnestiji obsojencev. Amnestije je bilo udeleženih 176 političnih in 113 kriminalnih obsojencev. Pred spremembo v slovaški vladi. Po časopisnih vesteh se bo v kratkem izvršila sprememba sedanje slovaške vlade. Predsednik vlade naj bi postal po želji Nemčije sedanji notranji minister dr. Tuka. Napetost med Nemčijo in Nizozemsko, Po poročilih iz Amsterdama je nemška vlada nenadoma odredila, da se meja napram Nizozemski popolnoma zapre in je prehod mogoč samo na nekaterih krajih z rednimi potnimi listi. — Na Nizozemskem je ta zapora meje povzročila mnogo razburjenja. Kancler Hitler bo v četrtek obiskal Varšavo in bo ob tej priliki izdal poseben proglas na poljski narod. Italija nadaljuje s prekooceanskimi plovbami« Italijanski listi zanikajo vesti, da italijanski parniki ne bodo več pluli v Ameriko, kakor so to poročali nekateri tuji listi. Parnik »Rex« odpluje 6., »TConte di Savoia« pa 12. oktobra v Newyork. Francoske čete so izrabile zatišje na zapadni fronti za čiščenje zavzetega terena in so razstrelili okrog 6000 min, ki so jih Nemci položili. V letalski bitki nad Siegfriedovo linijo so Francozi zgubili tri letala, Nemci pa 5, V bitki je sodelovalo 11 francoskih in 15 nemških letal. Predsednik in zunanji francoski minister Da-ladier bo v četrtek podal daljše poročilo na seji parlamentarnega zunanjega političnega odbora, v petek pa bo poročal v senatu. Novi predsednik poljske vlade v Parizu je te dni posetil predsednika francoske vlade Daladiera, s katerim je imel daljši razgovor. Kontrola izvoza na Švedskem, Švedski trgovinski minister je izjavil, da bo vlada prisiljena takoj izdati posebne ukrepe za kontrolo švedskega izvoza. Med) izvoznimi produkti, za katere se bo zahtevalo posebno izvozno dovoljenje, so najvažnejše železne rude. Nemčija je na primer letno kupovala na Švedskem 9 milijonov ton železne rude. Kardinal Mundelein, znan oster nasprotnik fašizma, je v 77. letu starosti umrl v Chicagu. Angleška izvidniška letala nad Berlinom. Po poročilu angleškega letalskega ministrstva so te dni angleška izvidniška letala prvič letala nad Berlinom in Potsdamom. Vpoklici v Angliji. Angleška vlada je vpoklicala zopet 250.000 vojakov pod orožje. — Vpoklicani so bili mladeniči med 20. in 22. letom. V Kanadi so pričeli rekrutirati poljske državljane za službo v poljski armadi v Franciji. — V Kanadi živi okrog 150.000 Poljakov. Dva ameriška rušilca sta te dni prispela na Portugalsko in se usidrala poleg treh ameri1 ških rušilcev, ki so se že doslej nahajali v liza-bonskem taborišču. Zedinjene države priznavajo poljsko vlado v Parizu Bivši poslanik Zedinjenih držav^ v Varšavi je dobil nalog, da ostane v Fa-rizu, kjer se nahaja sedež nove poljske vlade. S tem je Amerika na najbolj viden način povedala, da ne priznava razdelitve Poljske. Zbiranje ruske armade ob Turkestanu Po poročilh iz1 USA se zbirajo ruske čete v zapadni kitajski provinci Hsing-kiang. Domneva se, d'a sta se Sovjetska Rusija in Japonska sporazumele in razdelile na tem delu Kitajske svoj vpliv. Pričakujejo, da bodo sovjetske čete zasedle Kitajski 1 urkestan. Letošnje knjige »Cankarjeve družbe« Zane Grey: ‘b Mož iz^ozda »Poglej tja!«, je vzkliknila Bo z vreščečim glasom. »Cowboyi! O, Nel, glej!« Smejoč se, je opazovala Helen najprvo svojo sestro, ki je izgledala tako ljubka: Bo je bila majhna, polna prekipevajočega življenja, imela je kostanjevo rjave lase in temno modre oči; te oči so imele poseben blesk, iz njih je gledala hudomušnost in bile so privlačne kot magnet. Zunaj, na peronu, postavljenem iz surovo obtesanih brun, so stali železničarji, Mehikanci in neka skupina pretegujočih se cowboyev. Dolgi, suhi dečki, osločenih nog, mladih, odkritih obrazov in oprezujočih oči. Eden izmed njih, ki je imel krasno telo, rdečebronast obraz in svetlordečo ruto povezano okrog vratu, z opletajočim revolverjem za pasom ter ogromnimi, dolgimi, zakrivljenimi ostrogami, je izgle dal posebno privlačen. Očividno je opazil, kako ga Bo začudeno opazuje, kajti rekel je nekaj svojim pajdašem in se nato približal oknu, pri katerem sta sedeli sestri. Njegova hoja je bila čudna, skoro neokretna, kot da bi ne bil vajen hoditi peš. Dolge ostroge so zvenele kot muzika. Potegnil je svoj sombrero z glave in namerno ter prostodušno obstal pred njima, hladno se smeškajoč. Helen se je dopadel na prvi pogled, ko pa se je ozrla, da bi videla, kakšen vtis je napravil na Bo, je opazila, da je ta mlada gospodična smrtno prestrašena zrla nekam v prazno. »»Dobro jutro«, je rekel cowboy, zategnjeno, z nekim prevdarnim dobrodušnim nasmeškom. »No, kam pa ste namenjeni?« Zvok njegovega glasu, njegova fina in zabavna vedrina sta se zdeli Helen nekaj novega in prisrčnega. »Potujeva v Magdaleno —«, potem pa s poštnim vozom v White Mountains«, je odvrnila Helen. V tistih, ostrih očeh cowboya se je odražalo presenečenje. »To je pokrajina apašev, gospodična«, je rekel. »Od srca mi je žal. Toda to ni kraj, kjer bi se mogla zadrževati Vi in tako naprej. .. Oprostite — Vi niste mormonka?« »Ne. Midve sva nečakinji Al Auchinclossa«, je odvrnila Helen. »Ho, kaj slišim! Bil sem v Magdaleni in sem čul pripovedovati o Alu ... Torej greste na obisk?« ?>Nameravava ostati.« »To je pa dobro. Na zapadu so potrebna dekleta . . . Da, čul sem o Alu. Star goveji pastir iz Arizone, sedaj v deželi, kjer uspeva ovčjereja! Huda stvar . .. Rad bi vedel — ako pogledam* nekoč tja k vam in povprašam za službo, recimo kot jezdec, —1 ali smem upati, da jo bom dobil?« Njegov nemaren smeh je bil nalezljiv in zmisel njegovih besed prozoren kot kristalno čista voda. Pogled, ki ga je uprl v Helen, je spravil Helen v dobro voljo. Zadnje eno ali dve leti, odkar je postajala Bo vsak dan lepša, je bila prava privlačna sila za občudojoče moške poglede. Ta pogled cowboya je vlival ne samo dobro voljo, ampak tudi rešpekt in dopadenje. Vsekakor je napravil vtis na Bo. »Moj stric mi je bil v enem izmed svojih pisem nekoč omenil, da nima nikdar dovolj ljudi, da bi držal svojo farmo v redu«, je odvrnila Helen smejoč se. »Prišel bom, to je gotovo. Pustil bom, da me bodo noge kar tako slučajno zanesle v to pokrajino, — kaj?« Izgledal je tako malobeseden, tako brez zadrege, tako brhek, da bi ga ne bilo mogoče jemati resno; toda Helen, ki je imela dar, da je naglo spoznala človeka, je opazila v njem neko trdo odločnost, nekaj, kar je dalo slutiti, da je nagel in neizprosen. Njegova zadnja beseda je bila istotako jasna, kot nežni pogled, katerega je uprl v Bo. Heleni je bila prirojena majhna zloba, ki jo je zaman skušala prikrivati, ampak je ob vsaki priliki udarila na dan; in Bo, ki ji je prvič v njenem svojeglavem življenju vzelo besedo, je nudila preveč zapeljivo priliko, da bi se je Helen ne bila poslužila. »Mogoče bo moja mala sestra založila dobro besedo za Vas pri stricu Alu«, je rekla Helen. V tem trenutku je potegnil vlak in pričel počasi voziti. —" Cowboy je koračil s svojimi dolgimi nogami poleg vagona; z razgretim obrazom, ki je bolj naličil obrazu dečka, svoje boječe, zamišljene in nekoliko sanjave, vendar istočasno tudi pogumne poglede uprte v Bo- »Zdravstvuj, — srček!«, je vzkliknil. Zaostal je — in jima izginil izpred oči. »Hola!«, je vzkliknila Helen skrušena, pol žalostno, pol veselo, »kakšen vihravast mlad mož!« Bo je prelepo zardela. (Dalje prihodnjič-) HašiU UccUcv CELJE Kako postopajo z delavci. Pri nas v Celju je še par delodajalcev, ki mislijo, da zanje ni zakonskih predpisov. V teh dneh smo imeli Priliko čuti več pritožb s strani vojnih obveznikov. Delodajalci enostavno odklanjajo1 plačilo štiritedenske mezde vpoklicanim. Tako se je zgodil slučaj v torek, da je nek indu-strijalec nahrulil delavca, ki se je vr.mil z vojaških vežb, da si naj gre tja iskat plačilo, kjer je delal in da ga sploh ne rabi več, ker ni dela. Čudimo se, da merodajne oblasti ne posežejo energično vmes in kaznujejo take tipe ne samo z denarno kaznijo, ampak tudi z zaporom. — Drug delodajalec, velik nacionalist Pa noče siprejeti vpoklicane nazaj z izgovo rom, da so samo na dopustu. Vprašamo, ali naj za časa dopusta uslužbenec strada? ; ; t Svobodne strokovne organizacije so tiste, ki hočejo, da je tudi delavec polnopraven član te države in da ima tudi on svoje pravice. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Prosvetni večer »Vzajemnosti«. V soboto dne 7. oktobra priredi »Vzajemnost« prosvetni večer v dvorani gostilne Kratky ob 20. uri Spored prireditve: 1. Delavski pozdrav, poje Pevski zbor. 2. Mi gremo naiprej, recitira kolektivni zbor. 3. O delavski kulturi predava dr Kreft Bratko. 4. Hej trobači, Ob večerni uri Poje pevski zbor. 5. Dete noče spati, dialog, 6. Koroške narodne, igra tamburaški zbor. 7. Pesem o železni cesti, dialog. 8. Na trgu, Pogled v nedolžno oko, poje pevski' zbor. 9. Tol ler: Hopla živimo, predvaja dramski odsek, 10. Triglavska koračnica, igra tamburaški zbor. 11. Pesem, recitacija. Vabljeni vsi! Družnost! KRANJ Iz občinske seje. V petek, dne 29. m. m. se le končno le vršila, od občanov toliko pogrešana ter od manjšine zahtevana seja občinskega odbora. Poročilo g. župana je bilo temu primerno bolj obširno. Med drugim je poročal, da je v teku regulacija ceste za Božičevo tovarno, ki je potrebna vsled novo nastale stanovanjske kolonije.. Vršili so se že tozadevni razgovori za odkup zemljišča, s čemur se odbor strinja in pristaja, da župan te razgovore nadaljuje. Pritožbo manjšine radi nameravane prodaje Prevole župni nadarbini je sresko načelstvo zavrnilo z motivacijo1, da je bila prenagljena, Izjavlja, da se o zadevi ne bo več obravnavalo, ker se je g. dekan premislil ter omaknil ponudbo. Nadalje župan poroča o pri tožbi nekaterih odbornikov in meščanstva, k 50 zahtevali, da se radi še neizdelanih načrtov 'n neizdanega gradbenega dovoljenja ustavi gracmja kopališča. Osem občinskih odbornikov se je pismeno pritožilo, ker že od 19. maja dalje ni bilo nobene seje, čeprav zakon o občinah pravi, da se morajo seje vršiti najkasneje vsake tri mesece, Župan je skušal tolmačiti zakon o občinah po svoje in bil mnenja, da je zakonu že zadoščeno s tem, da se štiri seje . letu vršijo, ne upoštevajoč pri tem trimesečno razdobje. Odobrila se je ostavka podžupana ravnatelja g. Košnika, ki je odstopil vsled ibo lezni. Župan je izjavil, da obžaluje njegov odstop in se mu ibo z dovoljenjem odbora zahvalil za njegovo vestno in nepristransko delo. Po vrstnem redu bi vsled tega moral priti v upra vo ravnatelj g. Kočevar, ker je pa on državni uradnik, pride v upravo s. Kerč; v odbor pa «• Rogelj, kovač s Primskovega. Ko je župan da pride v upravo s. Kerč, je g. dr, Megušar — ne da bi prosil za besedo — raz-larjen vzkliknil: »O tem bo pa še odločalo sresko načelstvo!« — Društvo hišnih posestnikov je zaprosilo, da naj se davčni okoliš ranja poveča na vse k občini priključene vasi, bi s tem vse novo zidane hiše v okoliških vaseh vživale prostost davka za dobo 20. let !n ne -mo 10. let kakor sedaj. Županova razlaga, da morajo hišni posestniki prositi, da se te vasi Proglase za letoviške kraje, najbrž e ni 1 P!ayno utemeljena, gotovo pa je, da imajo vsi hišni posestniki občine Kranj iste dolžnosti zve-* i°-re| ®orali imeti tudi enake pravice. — Občinski odbor je potrdil stari odbor vodstva Dijaške kuhinje. Javna Borza dela iima v pro računu pol milijona din za gradnjo upravnega poslopja v Kranju in vsled tega zahteva od občine, da preskrbi primerno zemljišče v obsegu ca. 100J m . Župan je bil mnenja, naj se kupi svet od mdustrijalca Dolenca, levo ob cesti na kolodvor. Odborniki pa so'nasprotno temu povdarjali, naj se štedi pri občinskem gospodarstvu in, da naj §e porabi občinski svet Mi klavnici ali poleg ekspoziture OtJZD, Za Policijski odsek je poročal upravnik g. Slavec, ha novi tržni red še ni izdelan, ker občinski juženjer še ni naredil potrebnih načrtov. Nadalje se je razmotrivalo o prepovedi vožnje ? kolesi po nekaterih cestah in ulicah. S. Kerč ,e zahteval, naj se ta zadeva že vendar enkrat Ufedi. Glede Tvrševe ceste je župan izjavil, •c'a P° tej kolesarenje ni bilo prepovedano in če p .Policija koga kaznovala, ga je neupravičeno, rizadetim priporočamo, naj se radi kazni pri-ozijo in sklicujejo na izjavo g. župana. — rajno potrebno pa je tudi, da bi se že ven ar enkrat namestili po ulicah in cestah med LJUBLJANA Uarodni prometni znaki. Sledila je tajna seja, 5 ,le končala šele ob pol 24. uri, kar najbolj “Pkazuje, da je bila občinska seja res nujno potrebna. Niso demagoške fraze »Gorenjec« nam je h J’ 'e naŠe por°eil° ° zaupniških volit-ah demagoška fraza, da pa je resnično njegovo Poročilo, po katerem je Strokovna komisija v ratih izpod pet delavcev dobila samo 21 zaupnikov, dočim ima »Jugoras« 301 zaupnika, tem pa sam pridava, zakaj vsak zaupnik rokovne komisije zastopa povprečno 43 de-c vcev, zaupnik Jugorasa pa samo 12 »delav-vso*. u-?.re.n'ec“ naj bi samo še poročal, kje so bili izvoljeni zaupniki Jugorasa. Dvanajst let že ni bilo občinskih volitev v Ljubljani. V ponedeljek je minilo dvanajst let od zadnjih občinskih volitev v Ljubljani. Leta 1934. smo dobili sicer nov volilni red za mestne občine, volitev pa doslej le ni bilo. V podeželskih občinah je bilo drugače. Za te občine je bil izdan zakon 1933 in so bile volitve že štiri mesece po uveljavljenju zakona. *- ■ • • • • • -• •? » je verjetno, da se volitve v mestne občine vendarle kaj kmalu izvrše. Nekateri listi so že iporočali o bližnjih volitvah v mestne samouprave. Kirurški paviljon bo vendar dovršen. Ljub- ljanska bolnica je mnogo premajhna. Kar po več bolnikov leži v eni postelji in časih še po tleh. Vrhutega pa je bolnica mnogo preslabo dotirana ni zaradi tega tudi nemoderna in je zdravljenje zvezano s težavami. Sedaj so prizidali kirurški oddelek, ki bo po nekaj letih šele dograjen, ker ni bilo denarja. Novi oddelek je enonadstropno poslopje, ki je dolgo 90 in široko 13 metrov. Sob ima 25, v katerih je 130 postelj. Upati1 je, da bo dovoljeni kredit omogočil končno ureditev oddelka. Vsekakor ho pa oddelek bolnico še mnogo premalo razbremenil in bi bil skrajni čas, o čemer se govori in piše, da bi se izgradila nova dovolj velika in moderna bolnica v Ljubljani. MARIBOR Otvoritveno predavanje »Vzajemnosti«, V j Družabni večer priredi v soboto, dne 7. ok- sredo, dne 11. t. m. bo otvoritveno predavanje | tobra t. 1. Delavsko kulturno društvo »Vza predavalne sezone, ki jo prireja »Vzajemnost«. Predaval bo s. prof .Bogo Teply o francoski revoluciji. Predavanje se bo vršilo v dvorani »Delavske zbornice« ob 20. uri. Obratni zaupniki in organizacijski funkcionarji se sestanejo prvič v jpetek, dne 6. oktobra ob 19. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje. Predmet: govorništvo. Poročevalec s. Eržen. Vsi točno in zanesljivo! — KMO. Z obljubami so jako radodarni nekateri naši listi in nam od časa do časa -naštevajo vsemogoče novotarije, ki jih bomo Mariborčani v kratkem deležni. Če ie more to časopisje podčrtava ob tej priliki že v naprej zasluge, ki jih ima ta in ta gospod za izvedbo vseh teh lepo napisanih načrtov. Obljube pa seveda ostanejo po večini neizpolnjene. Priporočljivo bi bilo zato, da bi se namesto teh večnih obljub in lepih načrtov skušalo izpolniti to, kar si prebivalstvo našega mesta že dolgo želi in tudi najbolj potrebuje, t. j. ureditev vprašanja nove tržnice. Ta zahteva in želja vseh mariborskih gospodinj bi se gotovo lahko uresničila, če bi poklicani činitelji) nekoliko bolj resno obravnavali to perečo zadevo. Želimo torej, da se preide od obljub k dejanjem, od čudovito lepih načrtov do zgraditve tega, kar najbolj nujno potrebujemo in v interesu higijene imeti moramo. Tajno čez mejo in nazaj. Pred meseci so številni brezposelni pa tudi nekateri zaposleni na skrivaj prekoračili mejo in šli za zaslužkom v sosedno državo. Sedaj so se ti delavci pričeli vračati. Pri nas se še vedno skuša begati delavce s tem, da je tam preko mogoče dobiti naravnost sijajen zaslužek itd. Vzrok povratka točno ni znan. Ni verjetno, da bi bilo zmanjkalo dela, j.., ■ Oblasti so te dni zasačile 13 oseb, ki so na skrivaj prišle čez sosedno mejo. Sledila bo seveda kazen radi nedovoljenega prestopa meje. Kdaj bodo v mestnem pomerju priključene greznice vseh hiš na kanalsko omrežje? V sredini mesta so še vedno hiše, čijih greznice niso priključene na kanalsko omrežje. Še več. Nekatere hiše, ki so za lastnike — inozernce prave zlate jame, nimajo niti greznic, ampak se fekalije stekajo v sode v kleteh, odkoder jih odvažajo vsakih par dni, včasih celo pri belem dnevu. Take razmere v središču mesta začudijo, zlasti ker vemo, da se od lastnikov hiš na periferiji zahteva izvršitev priključka greznic na kanalsko omrežje in to tudi takrat, kadar je tak priključek zvezan s silnimi težavami in stroški, ker je radi premale-ga padca cestnega kanala treba speljati odvodne cevi iz greznice dvakrat ali ipa trikrat tako daleč, kot pa pri običajnih priključkih. Iz ozirov higijene v našem mestu bi se že splačalo, da se odpravi lovljenje fekalij v sode. —■ Vprašanje kanalizacije je pereče tudi v železniški koloniji, kjer prebiva par sto ljudi. Namesto kanalov so v tej koloniji skopani obcestni jarki, v katerih se pretaka umazana voda in nabira nesnaga. Železničarske družine v tej koloniji tudi nimajo ne vodovoda in ne elektrike ‘ "• >,t «, , .,r jemnost« v Mariboru v Gambrinovi dvorani z zelo pestrim sporedom. Nastopi dramski odsek z enodejanko »Čudež v pustinji« ter pevski in mandolinistični odsek. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 20. uri. Vabimo vse sodruge in sodružice, da se tega večera udeleže. —• Odbor. Redna mesečna seja Zveze strojnikov in kurjačev se bo vršila v nedeljo, dne 8, oktobra s pričetkom ob 9. uri v prostorih Delavske zbornice, II. nadstr. Ker je dnevni red seje zelo važen, zato pridite vsi! — Odbor. Ne pekovski pomočniki, temveč pekovski mojstri oziroma njih udruženje je premestilo svojo pisarno. Nekateri časopisi so namreč poročali, da se je preselilo Združenje pekovskih pomočnikov. Povelnik mariborke orožniške čete je bil imenovan za adjutanta orožniške brigade v Zagrebu. Nemško civilno letalo, last trgovca Seuninga iz Berlina je moralo zasilno pristati na tezenskem letališču. V letalu se je nahajal lastnik in njegova žena. O nadaljnji usodi letala bodo odločale pristojne oblasti. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, naj se ne zadržuje v bližini raznih vojaških objektov, da se na ta na čin preprečijo morebitni incidenti in nesreče. Smrtna kosa. V nedeljo, dne 1. t. m. je v 74, letu starosti umrla g. Julijana Jankovič, žena 2 dni poprej preminulega podpolkovnika Jankoviča. Pokojnica ie bila prepeljana v krematorij v Gradec. Društvo »Ogenj« je s tem izvršilo 24 upepeljitev svojih umrlih članov. Umrla radi izkrvavitve. V Pekrah so našli v svojem stanovanju Antonijo Flego, hišno po močnico, mrtvo v mlaki krvi1. Pokojnica je imela že več let odprto rano na nogi, sedaj pa ji je počila žila in ker ni bilo nikogar v bližini, je na posledicah izkrvavitve umrla. Pri padcu iz kolesa se je smrtno ponesrečil služitelj srezkega sodišča v Marenbergu 47-letni Anton Arih, ko se je peljal zvečer proti domu. Na nekem klancu mu je odpovedala zavora in je pri padcu zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico preminul. Nož v hrbet. Tekstilni delavec Boris Pertot se je v neki radvanjski gostilni razburil, ker je neka skupina skušala izzivati s tujimi navadami in petjem tujih pesmi. Pertota so napadli in nekdo ga je zabodel v hrbet. Zdravi se v mariborski bolnici. Nasilneži bodo dobili primerno plačiio od oblasti. Plesna šola 1. del. kolesarskega društva v Gambrinovi dvorani začne z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od' 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo pred vsakim poukom. Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, dne 4. oktobra: Zaprto. Četrtek, dne 5. oktobra ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red B. KOČEVJE Rudarski sestanek. V nedeljo se je vršil sestanek oz. širša seja II. rudarske skupine. — Sklican je bil zaradi težkega položaja, v katerega je zopet zabredlo naše rudarsko1 delavstvo. Povišana naročila od strani države so prišla samo za avgust, za september jih ni bilo več in seveda tudi za naprej ne. — Načelnik II. skupine s. Hogler je poročal o položaju in o tem, kaj je zvedel pri merodajnih činiteljih v Ljubljani. Dobil je zagotovila, da bo dobila družba v kratkem velika zasebna naročila, od katerih jih bo dovolj odpadlo tudi na kočevski rudnik. Zato zaenkrat ne bodo storjeni nobeni novi koraki za povišanje državnih dobav. Navzoči so zelo grajali, da postranske šihte dobivajo samo eni, dočim druge praznujejo, ko bi ibili še bolj potrebni zaslužka pri raznih delih. Delo naj se razdeli pravično in po potrebi posameznikov! Sklenilo se ie tudi, da bodo Strokovne organizacije in II. skupina forsirale pri ev. sprejemu novih delavcev na rudniku zaposlitev domačih moči, ki so brez posla. — Načelnik s. Hogler je še apeliral na sodružnost med rudarji in na disciplino pri vsaki akciji. Nato je zaključil na pobudah bogato, a slabo obiskano širšo sejo z željo, da bi se vsi brez izjeme^ bolj zanimali za svoje interese, ne pa samo čakali, kdaj jim bodo dnugi kaj priborili. Vsi za enega, eden za vse! Resnica bode v oči. Zadnja številka »Gottscheer /eitung« sc je obregnila ob naš list zaradi kratke notice, ki jo je priobčil v 110. št. z dne 26, septembra. Imenuie ga »ein in Mari- bor erscheinendes Hetz/blatt« in hoče zatajiti smisel svojega uvodnika, o katerem piše naša notica. V onem uvodniku se zaletava glasilo nemških meščanov v naš tisk, ki prinaša po njegovem mnenju enostranska poročila o svetovnih dogodkih. Kaj pa vest »Gottscheer /•eitung« v zadnji številki o smrti romunskega predsednika vlade Calinesca, h kateri pristaja po nemških poročilih, da so morilce najeli od angleške strani?! Zakaj pa list ne omenja tudi drugih poročil, ki menijo drugače? ®. - - g •b.r-« '• V eni sami številki torej dvoj- na morala: v uvodnih poročilih in v notici proti »Delavski Politiki«. Najbrž pa je gospodo1 okrog »Gottscheer Zeitung« nekaj drugega zbodlo, ali ne? Ubogi nemški kmetje, ki se jim servira taka »diiševna hrana«! Zadnjič smo omenili, da je »G. Z.« glasilo kočevskih Nemcev in smo pozabili na narekovaje. Prepričani smo namreč in tudi vemo, da kočevski kmetje niso ravno navdušeni za »svoj« časnik in da bi rajši kaj drugega brali, »G. Z.« je glasilo nemške mestne in podeželske gospode, ne pa zagovornica interesov revnega delavca in kmeta. Dvema gospodarjema ne more služiti nihče! Postavljanje zaupnikov (komisarjev) in mestnih svetov Izšla je nova naredba, ki določa, da more v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, dokler se ne izvolijo občinski sveti po i zakonu o mestnih občinah, predstojna oblast po svobodni preceni razreševati občinske svetnike in predsednike mestnih občin ter imenovati nove ali postaviti zaupnike (komisarje), ki imajo oblast predsednika mestnega predsedni-štva ali mestnega sveta. ČRNA PRI PREVALJAH Tudi pri nas se dvigajo cene življenjskim potrebščinam, Z ozirom na obilico življenjskih potrebščin v naši državi, smo zlasti sedaj, ko ni izvoza v inozemstvo pričakovali, da se bodo cene znižale ali pa vsaj ostale dosedanje. Doživeli pa smo ravno nasprotno. Med tem ko se cene sadju niso povišale, pa nekaterniki trdijo, da se je podražila živina, n. pr. prav občutno svinje, zlasti v Mariboru. Nekdo je podražil radi tega slanino kar za 3 din. Poprej je stal namreč kilogram slanine din 17, sedaj pa kar din 20. V prejšnjih letih, ko se ie iz naše države mnogo izvažalo, se je dobila slanina celo po 11 do največ 13 din kilogram, — Tako postopanje te seveda jšpekuliranje na račun bednih ljudi. Sedaj je izšla nova uredba o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije. V Beogradu so bili te dni nekateri trgovci in prekupčevalci že občutno kaznovani radi navijanja cen življenjskim potrebščinam. Tudi pri nas bo treba budno paziti, da se Ibodo določila uredbe točno izvajala in onemogočilo odiranje delavcev in kmetov. POBREŽJE PRI MARIBORU Seja občinskega odbora na Pobrežju, ki bi se morala vršiti minulo soboto na Teznu, ni bila sklepčna. Na tej seji bi bili morali razpravljati tudi o prodaji stavbne parcele za pomožno radio oddajno postajo v Mariboru. Prihodnja seja je sklicana za soboto, dne 7. t. m. in je torej upati, da se radi tega, ker po-brežki občinski očetje niso prišli pravočasno na sejo, ne bo zavlekla gradnja pomožne oddajne postaje, ki nam jo obljubujejo že dalje časa. Jktovska HotttiUa" hc dobiva nobenih subvencij, I *AUbviji borbe za kolektivne pogodbe z zavlačevanjem. Drugi vzrok je, da se naredba ne izvaja, so pa tudi izjeme, v katerih celo ni obvezna, kar napravlja naredbo ilu- zorno. Vrhutega za kršitev določb o minimalnih mezdah ni potrebnih sankcij, da o nadziranju izvajanja naredbe niti ne govorimo. Svobodne strokovne organizacije zahtevajo popolno svobodo glede regulacije mezd in sklepanja kolektivnih pogodb. Organizacije so prišle na podlagi izkušenj do tega sklepa. Poslanci ne bodo volili senata Pravosodni minister je izdal tolmačenje določil zakona o volitvah senata: Z razpustom narodne skupščine je mandat poslancev prenehal pravno obstojati. Kadar poslanec izgubi to lastnost po zakonu in kadar ne more vršiti več te svoje glavne pravice, tudi ne more vršiti postranskih pravic, ki so združene s poslanskim mandatom. Če so poslanci že prišli v volilne sezname za volitve senatorjev, lahko upravna oblast, ali pa prizadete osebnosti zahtevajo pri pristojnih sodiščih popravek seznamov v tem smislu, da se iz seznamov črtajo osebe, ki so radi razpusta narodne skupščine izgubile volilno pra- vico. Tako bodo okrožna sodišča na naveden način popravila volilne'' sezname na zahtevo upravnih oblasti, odnosno na zahtevo prizadetih oseb. Podobne popravke volilnih seznamov za volitve senatorjev bodo izvršila sodišča tudi glede oseb navedenih pod točko 3 čl. 9 zak. o volitvah senatorjev, če so te osebe v redu prišle v volilne sezname o po določilih čl. 12 omenjenega zakona, a je v času od dneva, ko so se sestavljali volilni seznami, pa do dne, ko se lahko seznami popravijo, katera izmed teh oseb izgubila to lastnost iz razlogov, navednih v zakonu. Odstop članov samouprave zagrebSke Delavske zbornice Oblastni odbor Urša v Zagrebu je sklenil, da člani skupščine zagrebške Delavske zbornice kolektivno odstopijo. — Po tem ukrepu, se smatra, bodo razpisane volitve v delavsko zbornico. V smislu sklepa oblastnega odbora Urša bo po odstopu samouprave ostala zbornica brez uprave, ni pa znano, kako se bo to brezpravno stanje rešilo. Normalno ibi ibilo, da se razpišejo volitve. Gotovo pa še ni, kakšna bo provizorična samouprava do izvedbe volitev. Iz Češke Reformo delavskih zbornic Študirajo v Zagrebu Reformo delavskih zbornic študirajo v Zagrebu Nova hrvaška banovina se ibavi tudi z reformo organizacije delavske zbornice in je vprašanje predložila strokovnjakom v študij. Navodila pravijo, da se imora pri organizaciji delavske zbornice ohraniti demokratični princip ter poskrbeti, da bodo samouprave poslovale. Način reforme, ki jo želi ibanslca uprava, ni znan. Bojimo se le, da ne bi se napravil kaos v celotni socialnopolitični zakonodaji, kar bi oslabilo nje pomen za delavstvo v državi. Eksplozija v Woschnaggovl tovarni terjala smrtno žrtev V Woschnaggovi tovarni usnja je eksplodiral kotel za kuhanje tanina in je vrela masa brizgnila po tam zaposlenem delavcu -Kovaču Jožefu. Ponesrečeni Kovač je zadobil tako težke poškodbe, da je kljub takojšnjemu prevozu v bolnico v Slovenjgradec, kmalu nato podlegel poškodbam. Pokojni je bil pri tem nočnem delu zaposlen sam in bo le težko dognati, kaj je povzročilo eksplozijo, ki je zahtevala življenje tega 56 letnega delavca. — Inšpekcija dela je dolžna, da zadevo strogo preišče. Najvišje cene za krompir. Za drobno prodajo krompirja je cenilni urad določil kot najvišje cene 75 Kron za 100 kg bele vrste in do 85 Kron za 100 kg rumene vrste. Plesi zopet dovoljeni. Policijska ravnateljstva so v mestih Protektorata s takojšnjo veljavnostjo preklicala svoječasno prepoved prirejanja javnih plesnih zabav, popoldanskih čajev in podobno, »Lebensmittelstammkarte«. Časopisi prinašajo točno sliko pravkar izdanih rodbinskih živežnih listov, ki so dvojezični, nemško-češki in se imenujejo predvsem »Lebensmittelstammkarte«. Na teh listih so posebne razpredelnice, v katerih bodo trgovci vpisovali rodbinam količino prodanega mesa, mleka in smetane, sladkorja, čaja, kave in kavinih namestkov, jajc, mesa, slanine in surogatov. V komentarju povdarjajo časopisi, da so te rodbinske karte izdane radi tega, da bodo dobili vsi prebivalci enako živil in da sc ne bi po shrambah kvarila nakopičena hrana, ter da bi se s "tem zaibranilo, d!a bi si bogataši nakupovali živež, reveži pa ničesar debili. Aretacija radi mila. Policijsko ravnateljstvo v Brnu je objavilo v časopisih, da ie izvedlo po domačijah preiskave radi kopičenja življenjskih potrebščin, ter pri tem našlo pri nekomu zalogo 50 kg mila in je dotičnega aretiralo radi nedovoljene zaloge blaga. Aretirani pa se je zagovarjal, da je med svetovno vojno ves čas manjkalo uporabno milo, in da njegova zaloga ni prevelika. Stroge odredbe v Protektoratu. »Exchange Telegraph« poroča, da so zadnje dni nabiti po vsem ozemlju Protektorata uradni lepaki sledeče vsebine, ki nosijo podpis v. Neuratha: 1. Vsak akt nerazpoloženja napram interesom rajha, protektoratski upravi in nemški vojski, 2. vsaka motnja javnega in gospodarskega življenja, poškodba železniških, telegrafskih, telefonskih, električnih in vodnih naprav, 3. vsako ustno in pismeno širjenje vesti, ki bi moglo škoditi interesu rajha, se bo smatralo za sabotažo in bo najstrožje kaznovano. Za sabotažne akte ne bodo odgovorni le posamezniki, ampak bo nosilo posledice vse ljudstvo, V Pragi zopet pometajo. Ker je Praga ponoči zatemnjena, ne morejo čistiti ulic z motornimi pometalnimi stroji in so se tako ipo dolgih letih pojavili na praških ulicah zopet pometači z dolgimi metlami. Deloma so stavili motorne pometalne stroje iz obrata tudi radi štednje z bencinom oz. nafto. Uredba o podpiranju rodbine vpoklicanih vojaških obveznikov Podpore znašajo po 8 in po 5 din, za otroke pod 16. leti še po 3 din na dan Na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939-40 je ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter ministra za finance predpisal uredbo o podpori družinam oseb, ki so bile poklicane na vojaško službo. Uredba se v izvlečku glasi: § 1. Družine, katerih hranilci so poklicani v vojaško službo, morejo zahtevati, da se jim podeli državna podpora, če so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev za življenje. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojaške službe. Določbe te uredbe se bodo izvajale tako v primeru poziva na vaje, kakor tudi v primeru mobilizacije. § 2. Pristojni odbor za podipore, določen s § 9 te uredbe, bo ocenil v vsakem konkretnem primeru, če je zares v stiski družina, ki prosi za podporo. Zlasti bo smatral, da je v stiski tista družina, ki je živela od dnevnega zaslužka, mezde, plače, ali hoorarjev hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost. § 3. Višina podpore se določa glede na de- j jansko bivališče oseb, katerim je podpora potrebna, in sicer znaša a) 8 din dnevno v krajih, ki v smislu § 26 točka 1 zakona o uradnikih pridejo v prvi draginjski razred, kakor tudi v krajih z več kakor 20.000 prebivalci; b) 5 din dnevno v vseh ostalili krajih. V primeru spremembe bivališča se more višina podpore menjati šele po poteku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno. § 4. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, se more podeliti samo ena podpora. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po sledečem redu: zakonita žena, potomci, oče in mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podpora podeljena tudi drugim članom družine (kakor n. pr. zadrugarjein, dedu, bratom in sestram itd. in drugim osebam), ki jih je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo. § 5. Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo. Dodatek znaša 3 din dnevno v vseh krajih, če družino tvori samo en potomec nima pravice na dodatek povrh podpore. § 6. Prošnja se predloži občini, v kateri prosilec biva, v mestih pa mestnemu poglavarstvu. Prošnja se lahko da tudi na zapisnik, O predložitvi prošnje bo izdalo pristojno oblast-vo potrdilo. § 7. Prošnja za podporo mora vsebovati izjavo prosilca: 1. da nima sredstev za vzdrževanje; 2. da ga je vzdrževala oseba, katero on označuje kot hranilca; 3. da je ta oseba poklicana v vojaško službo z navedbo, ali je bila poklicana na določen ali nedoločen čas, 4. višino davka, ki odpade na prosilca samega, 5. višino davka, ki odpade na vpoklicanega obveznika, 6. zakonsko stanje prosilca, 7. sorodstvo z vpoklicanim, 8. starost otrok, za katere se zahteva dodatek. Če se naknadno dožene neresničnost kakega podatka, se more zahtevati povrnitev vseh vsot, ki so bile nepravilno izplačane, ter se lahko izreče sploh izguba pravice na podporo. § 8. Občina bo brez odlašanja in najkasneje v roku 48 ur odposlala prošnjo pristojnemu odboru za podpore. Zraven prošnje boi občina priložila svoje potrdilo: 1. o številu članov družine, ki z osebo, katera je na prošnji označena kot hranilec, žive pod istim krovom ali pa ločeno, kakor tudi o njihovem sorodstvenem odnosu s to osebo, 2. o starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek, 3. o dohodkih in sredstvih za življenje vsakogar izmed njih, upoštevajoč tu tudi pokojnine in podpore vsake vrste, katere prejemajo, podpore, če to izve, predrugači prejšnji sklep in upošteva nova dejstva. Uživalec podpore in vse oblasti so dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki bi mogle vplivati na pravico do podpore ali dodatka, kakor tudi na njihovo višino. § 16. Prošnje, potrdila in priloge h prošnji za podporo ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, niti podi druge pristojbine. Sprejeta podpora se ne more obdavčiti, niti se glede nje ne more ustanoviti ali pa izvesti prepoved in izvršba, niti pridobiti zastavna pravica. § 17. Finančni minister bo dotavljal ministru za socialno politiko in narodno zdravje potrebne kredite za izplačilo podpor, določenih s to uredbo. Če je hranilec poklican v vojaško službo na določen čas in ne dalj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplača naenkrat. Če je hranilec pozvan na vaje za dalj ko štiri tedne ali pa na nedoločen čas,, bo predsednik odbora za podpore izdajal potrebne^ naloge za izplačilo vsakih 15 dni vnaprej. Če je hranilec odpuščen iz vojaške službe pred iztekom tekočega roka 15 dni; potem uživalci podpore in dodatka niso dolžni vrniti' odvisno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestilo odbor za podpore o odpustu tistih oseb,, katerih družina sprejema podporo. Zadnje vesti Angleški pogoji za mir. Angleško časopisje naglasa, da bi angleška vlada lahko pristala za mir le pod naslednjimi pogoji: 1. Odstavitev narodno socialistične vlade v Nemčiji. 2. Obnovitev poljske države. 3. Obnovitev češkoslovaške države. Letalski dogovor med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo je bil v torek zvečer podpisan v Moskvi. Dogovor sta podpisala bolgarski poslanik v Moskvi in Molotov. Povečan izvoz iz Romunije v Nemčijo, Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Romunijo-zagotavlja Nemčiji večji uvoz železne rude za 9000 ton, nadalje za 5 odstotkov povečan uvoz nafte. Skupno :bo Romunija uvažala v Nemčijo blaga za 5 milijard lejev letno, Nemčija je pa morala poceniti -marko, ki jo je sedaj cenila na 47 lejev, sedaj pa jo bodo zaračunavali po-41,5 lejev. iuiHHmiainiiiiifliuiuuiJuuiuiuiuiiiuiiiiwiHiHiiii>uiHmHHnmmm%iii^gai LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna man« domača zavarovalna nat* nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta T927 ln je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruja h pograbnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000*— In ia doto mladoletne od I. do 18. do največ din 25.000*— plačljiva ob dovn lenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Nail črtate! f 1 hnpi* Uefo na|een*13e pri naSIti Inaerentllil Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom r. z. z o. i Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARIBOI Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občlnstv za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Znbteoalfe vedno h povsod M In pecivo Iz Delavske peku v Maribora, ffiiss Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.