LETO II. LJUBLJANA, 25. OKTOBRA 1924. STEV. 53. NA$o£NiNA*ZA’)V£iOSl.A-VOO ČETRTUTNO DIN IS* CSLOLgTNO-DlN-6©/24* INOZEMSTVO TE DODATI DO)fNlNO/OCLA$IDd ČENIKV/ posamezna ŠTEVILKA-PO’DIH-T50, POŠT. ČEK. RAČ 13.183 /8EDNI$TVO‘IN*VP*AVA‘ V VŽITEL1SKhTI$KAS?Nl/i -£OKOPI$l'$E'NE'Vl*A-' cato/anonsmnido- 'Ptfl''$E-NE*PRIOB£v-lE10/P0jTN!NA*PLA-* tANA-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Zadnjih štirinajst dni krmi naše časopisje svoje predale zopet z brezkončnimi poročili in razmotri-vanji o vladni krizi. Vlada g. Davi-doviea, o kateri so trdili njej naklonjeni listi z naravnost otroško naivnostjo, da stoji tako trdno, da je ne more vreči nihče, je komaj po trimesečnem »vladanju« zašla v krizo in demisijonirala. Nastal je pravi cirkuški dirindaj »rešavanja krize« z neštetimi podnevnimi in ponočnimi konferencami, sejami. aydijen-cami. konzultacijami itd., itd. Kriza, kriza, kriza... Naše dnevno časopisje je res vredno zavidanja, kajti nikdar ne pride v zadrego, nikdar ne čuti pomanjkanja snovi in kadar se slučajno zgodi, da groze pasji dnevi z morskimi kačami, žabami v trebuhih in s slamo v možganih, že poda vlada ostavko in prične se »zamotana situacija«, »napeto stanje«, »težaven razplet« in tisoč podobnih stvari. Pa tudi kadar kriza ni ravno »odprta«, čitamo v tem časopisju na strani opozicije neprestano o »grozeči krizi«, »nevarnosti krize« in »pred krizo«, na strani vlade pa o »izključenju krize«, »neumnosti krize« in »brez krize«. Nič čudnega potem, če je postala pri nas beseda »kriza« najbolj popularna. Ali pa imamo v naši državi res krizo vlad? Recimo sedaj krizo Da-vidovičeve vlade? Ne! Davidovi-čeva vlada vse tri mesece vladanja brez vladanja sploh ni bila nikdar rešitev naše permanentne kronične vladne in parlamentarne krize. Prav tako pa je bilo tudi s skoro vsemi našimi vladami pred njo. Resnična kriza se je rodila že z našo državo, ona je kronična in njeni javni izbruhi, ki si slede v gotovih presledkih, so le akutni pojavi neprestanega gnitja in propadanja našega parlamentarizma, radi gnitja in razpadanja naših senilnih in pa-raiitičnih strank samih. Naše stranke in to vse. kar jih je zastopanih v parlamentu, bolehajo na senilnosti, kateji se je pridružila še strašna demoralizacija z vsemi svojimi podboleznimi: demagogijo, korupcijo, partizanstvom, aforizmom, intrigantstvom, zavarovanjem itd., itd. Zato se kriza ne more rešiti nikdar na tej podlagi; zato bo tudi vsaka bodoča vladna formacija doživela isto usodo kakor io je doživela samoradikalna, Pašič-Pribičevičeva in te dni Davi-dovičcva in kakor so jo doživele vse pred njimi.'Lahko se danes sestavi tudi koncentracijo vseli, kriza Pa s tem tudi ne bo rešena. Taka ICriia... vlada bi imela le zunanji videz vlade, v pravem pomenu besede »vladati« pa ne bi vladala nikdar, zato tudi ne bi rešila prav nobenega tistih problemov, od katerih zavisi bodočnost življenja našega naroda in naše države. Nič drugače ne bi bilo z volilno vlado, pa naj bi se že poverila Pašiču, Pribičeviču. Davi-doviču, Radiču ali pa Ferhadu begu Dragi. V parlamentu, ki bi ga ustvarile nove volitve, bi sedele zopet iste stranke kot sede danes, samo s to razliko, da bi imela ena morda nekaj več. druga Pa morda nekaj manj poslancev kakor v sedanjem. Kriza bi ostala, trajala bi dalje, ker s sedanjimi metodami in sedanjimi strankami ta kriza sploh ni rešljiva. Vsled tega je tudi jasno, kakšno stališče moremo in moramo mi ju-goslovenski nacionalisti zavzeti na-pram krizam in napram novim vladam. sestavljenim iz sedanjih naših strank. Nam je bilo popolnoma vseeno, katera vlada je sledila Pašiče-vi in Pribičevičevi. zato nam je tudi danes vseeno, katera in kakšna sledi Davidovičevi. Mi ostanemo vedno eno preko vseh vlad — brezkompromisni jugoslovenski nacionalisti — zato lojalni opozicionalci-Kar bodo te vlade napravile dobrega. in tega bo malp^ bomo priznali, proti vsemu, kar bodo storile slabega, tega bo pa veliko, proti temu se bomo borili brez ozira na žrtve, kakor smo se borili doslej. Preve iko je naše poslanstvo, da bi ga zaigrali na ljubo lepim ali grdim očem kakega današnjega »državnika«. Cisto naravno pa je, da nam. kot najvdanejšim državljanom naše države ni vseeno, ali se bo ta permanentna kriza vlekla še v nedogled-no bodočnost ali pa bo kmalu za vedno nehala, kajti od rešitve tega vprašanja ni odvisna samo bodoča usoda naše domovine, ki nas danes še ne boli neposredno, ampak v prvi vrsti sedanjost našega ubogega in trpečega naroda. Ta usoda je skrajno žalostna. Narod, ljudstvo, o katerem pravijo oni, ki ga hočejo z lepimi besedami in hinavskim dobrikanjem oslepariti, da je »edini merodajni faktor v državi«, ta narod hodi še na volišča, glasuje za od strank postavljene kandidate in plačuje potem ogromne davke zato, da ti izvoljeni kandidati potem kot poslanci na račun njegovih glasov in denarja ne rešijo prav nobenega političnega, gospodarskega, socialnega ali kulturnega vprašanja in ne delajo sploh nič drugega kakor da se v parlamentu cela leta prepirajo, kdo bo prišel na vlado, kdo bo postal minister in kateri protežiranec bo postal veliki župan. Poslanik ali kaj sličnega. Ljudstvo plačuje dalje, propada gospodarsko, socialno in kulturno, kmet in delavec sta brez zaščite, uradnik brez plače, s katero bi lahko živel kot človek, invalid brez podpore itd. itd. Kaj brigajo naše stranke in njihove poslance kmetje. de!avci. invalidi, uradniki in vsi drugi, kaj jih brigajo naše propadajoče železnice, kaj naše rjaveče ladje, kai regulacije vod in melijoracijie, kaj bolnice! Njih briga samo to. kaj bo jutri govoril Radič, kaj boli Pašiča, kaj je s »sporazumom« za korita. Kako dolgo bo naše ljudstvo se verjelo krivim prerokom sedanjih strank, da so njegovi voditelji in zaščitniki, da mu hočejo dobro in še vse drugo, kar so iznašli v leksikonu varanja, laži in demagogije? Mi jugoslovenski nacionalisti smo med svetovno vojno trdno verovali, da ne bo končala, dokler Avstrija in Nemčija ne bosta premagani in imeli smo prav. Če bi leta 1918. ti dve državi ne bili zrušeni, bi bila vojna trajala še naprej, morda še do danes. Prav tako trdno pa tudi verujemo. da naše sedanje kronične krize z neprestanimi akutnimi izbruhi ne bo konec, dokler ne bedo zrušene sedanje gnile stranke in dokler ne bo napravi-a v naši državi red družba mladih, agilnih in poštenih brezkompromisnih iugoslc-venskih nacionalistov, ki se zbirajo krog naše zastave, krog Orjune, dokler iz sedanje kaotične SHS ne nastane res — Jugoslavija! Kdor resnično želi lepših dni sebi, svojemu narodu in svoji državi, kdor iskreno želi. da bi bilo že enkrat konec sedanjih strašnih, vse morečih in dušečih kriz, nai podpre naš pekret, naj stopi v vrste naših borcev, političnih in akcijskih. Kdor je še danes, po vsem tem kar smo doživeli, po vseh teli krizah, ostal strankar in še ni uvidel, da je rešitev samo v Orjuni. temu ni pomoči in njemu se godi še predobro. Njega bi morali naši sedanji režimi še bolj bičati, morali bi še bolj tratiti državni denar in zlati, dragoceni čas in uprizarjati še več kriz. Uradnik, ki je v tej situaciji proti Orjuni ima še preveliko plačo, kmet, ki je proti Orjuni, plačuje še premalo davkov, delavcu, invalidu, obrtniku itd., ki je proti Orjuni, se godi še vse predobro. Naše ljudstvo^ ima samo dvoje na izbero: ali večno krizo ali pa delo v našem pokretu. Naša sramota. Pri nas je že prišlo v navado, da se vedno in povsod, pri vsaki primerni in neprimerni priliki poudarja naša slovenska visoka kultura. dasi srečujemo na vsakem koraku stvari, ki dokazujejo, da nam še veliko veliko manjka preden si zaslužimo pridevek kulturnih ljudi. Kar je pri drugih narodih samo po sebi umevno, ker jim to narekuje bas njihova kulturnost, to se vrši pri nas morda šele na prigovarjanje posameznikov, ki so srčno res kulturni in ki žele, da bi tudi njihovo ljudstvo bilo tako. V mislih imamo grobove in pokopališča na naših tleh umrlih in pokopanih vojakov iz svetovne vojne vseh držav, narodnosti in ver. Ravno v tem oziru se kaže naša pomanjkljiva srčna kultura in pomanjkanje plemenite pijetete do žrtev svetovne vojne, ki jih je orjaški bojni metež zanesel k nam in jim je usoda namenila poslednji počitek v naši zemlji. V Ljubljani se je vojaška oblast spomnila in je za bližajoči se praz- 'nik mrtvih nekoliko popravila gro-. , bove avstrijskih, ruskih, srbskih, j rumunskih in italijanskih vojakov pri Sv. Križu. Popravilo je skromno in enostavno, toda kaže dobro voljo vojaške uprave, ki čuti dolžnost pijetete do pokojnih bojnih tovarišev. Za starim pokopališčem pri Sv. Krištofu in za evangeljskim grobljem pa je pokopanih nekaj' desetin vojakov, ki jih vsled verske nestrpnosti v začetku katoliška pokopališka uprava ni hotela sprejeti na svoje pokopališče. Za obema pokopališčema. za evangeljskim in starim katoliškim so pokopane te žrtve svetovne vojne, kakor zavr-ženci na prostoru, ograjenem z bodljikavo žico. v sosedstvu, na isti njivi za isto ograjo pa raste repa, zelje in buče... Ti vojaki-nesreč-niki niso zakrivili drugega, kakor to, da so druge vere: pravoslavni, muslimani in Židje, kar se da sklepati iz nagrobnih lesenih simbolov. In to je njih velika krivda, da leže kakor izobčenci ter jih tudi po smrti obdaja neizogibna bodljikava žica, ki jim le grenila zadnje dneve mu-kepolncga življenja... Neki visok sodni uradnik nam je povedal, da je videl pred krat- kim v Celju grobove pri nas umrlih Rusov in Srbov v tako zanemarjenem stanju, da ga je bilo v dno duše sram, ko je primerjal grobišča za našo svobodo borivšib se junakov z vojaškimi grobišči, ki so jih Italijani uredili svojim in avstrijskim vojakom brez razlike v našem Primorju. Upamo, da se je med tem tudi celjska vojaška oblast zganila in poskrbela za ureditev tega groblja. Planina na kraju pred Bohinjem je imela lepo urejeno vojaško pokopališče. Odkar pa je skrb za nje prepuščena Jugoslaviji, je groblje zapuščeno, vse propada in je žalostna slika naše kulturne zanemarjenosti. Na Vršiču in v Pišnici je nekoliko stotin grobov ruskih in srbskih ujetnikov, ki so biii zaposleni pn gradnji vojne ceste nadvojvode Evgena in so tam umrli v gladu in pomanjkanju ter pod sneženimi plazovi. Do danes se ni zganil od nas nihče, da preskrbi dostojno počivališče tem nesrečnikom, kojih zadnji dnevi so bili nadvse žalostni. Preje jiin nismo mogli pomagati, skrbimo BRZOJAV. Elitni Kino Matica Lj ubij ana. Naznanjamo, da smo ustregli Vači prošnji in rezervirali vse najnovejše, najmodernej še in naj -zanimivejše senzacij polne filme za Vaš Elitni Kino Matica v Ljubljani. Pošiljka za jutri odposlana. Druge sledijo. Posetniki Vašega kina bodo s temi filmi naravnost očarani, kajti Ljubljana bo pričela preživljati senzacijo za senzacijo in gotovi smo, da bode vsakomur žal, če bi zamudil poset Vaših predstav, ki bodo skrajno napete in razvedrila polne. Prosimo, da nam o rezultatih blagovolite poročati . S spoštovanjem Radio-Film (Pariš). vsaj zdaj, da jim bo uaša zemlja nudila bratsko pokojišče. njim na smrt zmučenim borcem, ki so izkusili največ gorja kot brezzaščit-ni sužnji avstro - madžarske vojne komande. Ali naj leže v divji naravi samo zaradi tega, ker so pravoslavni? Ali naj vsa Slovenija sledi v verski nestrpnosti onemu popu v Sorici, ki je finančnega stražnika, pravoslavnega Rusa pokopal v kot pokopališča na neblagoslovljeno zemljo, kakor zločinca in izobčenca, njegovega tovariša Slovenca, ki so ga z Rusom obenem ustrelili Italijani, pa na blagoslovljen prostor? Italijani so že siti naše zanikar-nosti in so si od Rdečega križa na Dunaju izposlovali načrte o grobovih. ter nam groze, da sami pokopljejo dostojno žrtve z Vršiča in Pišnice na lastnem ozemlju, ker se jim gabi naša brezpijetetnost! Koliko pa je še drugod grobov, ki po svoji zapuščenosti v nebo vpijejo zoper našo brezbrižnost in srčno surovost! Narod, ki leto za letom zabije milijarde v alkohol, v petih letih ni bil zmožen, postaviti žrtvam svetovne vojne, ki počivajo v naši zemlji, spodobnega in dostojnega počivališča! Kje je naša hvalisana kulturnost, globoka pobožnost in plemenitost srca našega ljudstva in njegov verski čut? Ali je pri nas vse to golo hinavstvo, površni formalizem in vse obsodbe vredna bi-hotnost. ki ne seže globoko v srca?, Učitelji in duhovniki, inteligenca, zganite se, da izginejo z naše zemlje nedostojni spomeniki naše nekulture, našega barbarstva! Matere, žene. sestre, neveste naših mladeničev in mož. ki trohne .v daljnih zemljah, posvetite ve skrb in nego tem zapuščenim grobovom, da se bodo tudi drugod žene in dekleta zavzela za grobove naših mož in mladeničev. Ako vlada ne stori svoje dolžnosti, smo dolžni mi sami iz zasebne iniciative storiti vse. da se izkaže čast onim. ki so našli zadnje zatočišče v naši zemlji. Odstranimo to našo sramoto, vsaj enkrat vendar pokažimo, da imamo ambicijo postati kulturni ljudje! Kriza Slovenstva. Nahajamo se v obdobju kriz, ki segajo na najraznovrstnejša polja in panoge. Saj je žalibog samo »kriza« ona nesrečna točka, nad kojo se je dosedaj razbilo še vse naše gospodarsko in politično udejstvovanje po osvobojenju. In tako imamo nred drugimi krizami tudi krizo slovenstva, to je krizo onega hotenja, ki nas je vodilo od 1. 16d8. do svetovne vojne in kateremu vodstvu nas hočejo še danes izročati razni »avtonomistično« nadahnjen* narodni voditelji. To knzo so že takoj iz početka občutili tudi naši patrioti stare šole, ki se na naravnost don Ouichotski način bore proti nam, mladim, ker smo znaii izvajati konsekvence, nastale radi te krize in pričeli z oznanjanjem in razširjanjem Jugoslovenstva. ki je edina rešitev slovenstva. Slovenstvo, ki sc je izkristaliziralo po letu 1848., je bila ideja prežeta sentimentalizma in plahega hotenja, priboriti si v monarhiji vsaj prostorček na solncu in plaha želja priznanja naše bitnosti od strani Dunaja. Ni pa bilo v njem resnične krvi in vsebine, ki bi bila zmožna nared prepeljati kam dalje, kakor do »Zjedinjene Slovenije«. Danes, ko je ta misel preživela in ko se- ni bati škode, če ji kritično premotrhno vsebino, zamoremo reči, da je bilo vse to slovenstvo v velikem delu samo naučeno in zato tudi samo izdeklaniiraito. Mi smo se z njim pač ponašali, nismo pa ga nosili v sebi, ker je bilo nekaj, kar je bilo vedno za, nad ali pa pred nami; v mnogih slučajih pa tudi — pod nami. Bi.-a je to ideja, ki je imela zmisel in pravo do obstoja do decenij pred svetovno vojno, ko je bilo sploh šele potreba buditi narod iz ozkih meja »kranjstva«. »ko-roštva« in ostalih provincializmov ter ga poživljati na duh časa, v ko-jern so se pojavljale te misli tudi pri drugih narodih. Tako, da je bilo slovenstvo zanešeno od zunaj med narod in da ni nastalo iz njegove srede, kot živa potreba odpora in zavesti mase naroda. Zato pa je tudi naša »inteligenca«, ki je zanašala med narod to misel slovenstva in narodnosti, vedno občutila pri besedi »narod«, nekaj kar je daleč od nje. kar je slabotno in bolestno in s čimer je potreba imeti usmiljenje. Od todi tudi tisto sentimentalno - jokavo rodoljubno slovenstvo, ki ga je pokojni Cankar tako nenadkriljivo ožigosal in bičal. Naši narodnjaki so videli s’q-venstvo pač samo v Zedinjeni Sloveniji, v deželnih atributih, v imenu, v slikovitosti zunanje slike naše zemlje, v častitljivih narodnih ostankih, tvorih, v zvočnosti in lepoti našega jezika, ki so mu hote.i izposlovati svobodni razmah. Da bi pa bilo to že Slovenstvo, ki bi nas upravičilo danes postavti se na ekskluzivno stališče napram ostalim Jugoslovenom. to pa smo pri teh njegovih sestavnih delih upravičeni zanikati. Priznamo, da prej naštete prvine tvorijo važen doprinos k ustvarjanju slovenstva, ki pa ga bomo lahko tekom polagane evolucije zamenjali čisto brez bolečin in škode z širokogrudim in velikim Jugoslovenstvom Kako upravičena je naša kritika tega »slovenstva«, najlepše kaže to, da smo imeli še pred svetovno vojno politične debate naših strank, v katerih je ena stranka odrekala drugi pravo, da se smatra članom naroda. Kriza slovenstva je obstojala potem že davno, in sicer že prav od pričetkov časa, ko sc je pričel prebujati narod. Vzrok so ji bile neprave metode in ozkosrčna ideologija njegovih buditeljev. Na tej krizi je bolehalo slovenstvo in ves slovenski nacionalizem, če se more o PllffclS I! iPIFfl 8 Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-llfilal m aifillliHII kov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles MM 11 dVUJilfi! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. lii® RITK jill Mie pii Ho ii ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri DRAGO 3CHWAB UU9UAMA. ICJIltO-ievlfl M&nbm, IC©r@ška 19* Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, Šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko. ffSLLl I ili milu mm Praviš, da si Orjunaš? Koliko deležev »Ekonomske Or« jmie« si podpisal? njem govoriti, do nastopa jugoslo-vensko orientirane ornladine, ki je spoznala, da je slovenstvo samo prazna forma, brez globlje vsebine in da je razmah jugoslovenstva nujnost, ki je ni mogoče odlagati niti za hip. Spoznala je. da se pojem naroda, ki so ga hoteli nekateri omejiti na vse strani neba. sploh ne d,a omejiti in da se razprostira oni narod tudi preko Sotle, Drine. Save do Egejskega morja. V spoznanju naroda pa je dosegla tudi to, da je narod tak. kakršnega tvorijo ljudje in da je te šele potreba vzgojiti. Spoznali so, da je treba pričeti takoj z demokratizacijo naroda, jačanjem vseh slojev in po-edineev ter z nacionalno izrabo vseh živih sil naroda. Spočetka se jugoslovenska omladina še ni zavedla, v kaki smeri naj provede te svoje naloge in je samo polagoma napredovala v tej smeri. Odločilna faza tosmerne-ga gibanja jugoslovenskega nacionalizma pa je nastopila šele s po-kretom Organizacije jugosloven-skih nacionalistov, ki je postavila jasen načrt preporoda vsega jugo-slovenskega naroda. Ta preporod se sedaj že vrši. Počasi prehaja v narod spoznanje. da ni dovolj, če državo ljubimo in jo eventuelno branimo pred zunanjimi sovražniki, nego, da je tudi potreba to državo posedovati in jo pametno upravljati. Dosedanji plemenski nacionalizem, bolje patriotizem. je domovino samo nesebično ljubil, kakor stari Trubadur svojo gospo, kar pa ni dovolj, ker domovino je treba imeti poleg v srcu tudi fizično v posesti, čas ie že. da zamenimo idealno pozo ijubiteJjev domovine z vsakdanjo, njenih gospodarjev. Slovenstvo ie v krizi in skrbeti moramo, da jo bo naše ljudstvo preneslo brez večje škode. Staro, patriotično slovenstvo ni vzgojilo naroda niti ni bilo kos navalu tujih narodov, ki so nam leto za letom trgali kos za kosom naše zemlje* Novejša demokracija pa je sicer naglaševala nacionalizem, pri tem pa ni nikdar več napravila kot to, da je to naglaševala. Radi tega je pa tudi oslabel čut ožje pripadnosti Slovencev med seboj in se razvil partikularni — deželni patriotizem, ki nam je zadal ravno na Koroškem tako katastrofalen udarec. Spričo tega pa so se mogli zalesti v mnoge naše stranke in institucije tuji in anacionalni elementi. Istega moremo obsoditi tudi. kot krivca slabe nacionalne morale in zavesti v naši družbi ter slabosti v naših kulturnih stremljenjih. Čehi so nacionalno danes čisto ujedinjeni, tako da ve vsak čeh. pa bil katere stranke že, kaj je njegova nacionalna dolžnost in kako jo mora vršiti. Zato pa tudi prešinja celi češki narod v usodnih momentih ena misel, ena težnja in eno hotenje. česar dosedaj pri nas še nismo mogli opaziti. Priznati moramo, * da se prav v zadnjem času obrača v tem pogledu tudi pri nas nekoliko na bolje, vendar Pa pada vse delo na ledja posameznikov. Dočim pa naša javnost in občinstvo kot celota danes ne dela še prav ničesar, ker ni pro-žeta z nacionalizmom. Edino opravilo in delo, ki ga ima ie, da zasleduje potek sedanjih ogabnih političnih prilik in da skrbi za svoje male interese. Zato pa je potreba postaviti v vsem našem delu in v vsej^ naši javnosti neko centra>ino žarišče, ki bo budiio in vodilo njene energije. Tega pa je zmožen spričo sedanje razrovanosti prilik samo živ. pre-vdaren in kulturen hiROsiovenski nacionalizem, ki bo s svojim novim, svežim, globokim in vsestranskim delovanjem zamogel zopet prebuditi žive sile jugoslovenskega naroda in jih usmeriti za de'o v njegov podvig. Protizakonito orožje. Škofovi paciji in blagoslovljeni uredniki okoli poštenega »Slovenca«, zadnje čase nimajo spričo velikih skrbi in težav, ki jih jim prizadeva zagovarjanje vlade reda, zakona in rada. kar nič več tiste svete navdušenosti v boju zoper poganske nacionaliste, kakor pred lirsko blamažo. Samo od časa do časa še pobrskajo s svojimi posvečenimi prsti v naše vrste in zaznamujejo kakega našega brata s svojim Judeževim poljubom, da olajšajo s tem delo Krasnicovhn biričem. Drugače pa molče in ni več citati krvavih ‘štorij, ki so tako lepo napisane »s pildki« v »Dejanju svet- nikov« o mučenju delavcev in mečkanju prstov. Sprva tega molka brumnih »Slo-venčevcev« kar nismo mogli razumeti in se načuditi novim maniram maziljenih rovtarjev. Govorilo se je marsikaj, toda gotovega ni^ vedel nihče. Držala bo res menda še najbolje verzija, da niso imeli časa otepavati s svojimi jeziki, ker so tičali po sedmih egiptovskih letih opozicije, kar do ušes v državnih koritih in se pasli na moč. Ker pa jim je neka tretja sila zadnje čase pritrdila ta korita nekoliko višje, odnosno jih jim sploh odvzela, so že zopet pričeli s svojo staro pesmijo. ^----- ---------j-I-"P- m " '-»rr-T-Tra LISTEK. Resnica v oei kolje... V obnovljenem »Letopisu Matice Srpske« je profesor ljubljanske univerze dr. M. Kosič čutil potrebo. da pove nekai bridkih resnic na naslov slovenskih separatistov. Dctične publikacije še nismo dobili v roke, pozfiamo pa velik del dr. Kosičeve razprave iz članka našega samoniklega kulturnega delavca dr. Jože Glonarja, priobčenega v »Slovencu« z dne 16. t, m. štev. 237. naslovljenega z lepo donečim zaglavjem »Kulturtrager«. O. dr. J. A. Glonar je naš odličen kulturni delavec, znan kritik, ki si je postavil za najsvetejšo dolžnost, s svojo kritiko, polno mojster-skili malicijoznosti, bodisi v leposlovju ali jezikoslovju naravnost v tla poteptati človeka, ki se je drznil na plan s kako novo knjigo. Neizprosen. mož jeklen je dr. Glonar, kadar je treba koga prav pošteno okrcati. Kritike njegove ne poznajo vzpodbudne hvale in objektivnega presojanja, mož s slastjo napihne slabe strani kakega dela. dobre pa namenoma prezre, dasi mu ob njegovih spotikljajili (prevod Andre-jevljevega »Gaudeamusa« i. dr.!), drugi kritiki nočejo vračati šila za ognjilo. G. dr. Joža Glonar je tip slovenskega inteligenta - separatista. Študiral je v Gradcu in na Dunaju, kjer je po kavarnah s slastjo užival dovtipe »Muškete« na Srbe, Ruse in druge Slovane. Ostal je Samo-slovenec. po duši pa je popoln Nemec. Ni samo slučaj dejstvo, da je dal svojemu članku, ki ga obravnavamo v teh vrsticah, nemški naslov, mu postavil nemški motto in tudi v članku samem poiskal primerno mesto, da vrine vanj nemški citat. Ta samonikli Samoslove-nec in kulturni delavec - deklarant živi z dušo še vedno v Gradcu, kjer je izgubil popolnoma slovansko narodnostno čustvovanje, v kolikor se je to pri nas sploh moglo komu razviti, če mu ni bilo že prirojeno in privzgojeno v najnežnejših letih. Prevrat, osvobojenje in preselitev v Ljubljano ni nanj niti najmanj vplivala, mož je ostal in ostaja še. dalje slovensko govoreči Ncmec. Naravno, da so mu bile zoperne ugotovitve dr. Kosičeve, zato je šel in napisal članek, ga nesel »Slovencu« (kam pa drugam!) in gospodje. ki so tisti dan baš demisl-jonirali. so točno prinesli članek! Ogorčenje, ki ga naš kritik izliva na dr. Kosiča, je pristno, kajti zdi se nam. da je dr. Kosič očividno pomešal račune kakemu Glonarje-vemu prijatelju, ki je tudi aspirant za profesorja na naši univerzi in In prvi po katerem so padli, je bita seveda zopet Orjuna. »ki je sprejemala v Sloveniji od vojaške oblasti orožje in municijo« ter s tem povzročila. da sta se spopadla krvavi Nastas in general Hadžič, ki sta s tem spopadom izzvala padec Davi-dovičevega mirotvornega kabineta. O tem orožju seveda Orjuna sploh ničesar z obžalovanjem ne ve in mora pribiti, da še ni dobila od naše vojaške oblasti niti praška smodnika, kaj šele kakega orožja, ki ga znajo bolje čuvati, kakor nekdanja deinobilizacijska komisija in slavna narodna vlada, žalostnega spomina, demobilizacijski material iz leta 1918. Sicer pa se moramo naravnost čuditi dobri informiranosti gospodov urednikov »Slovenca«, ki so tako imenitno poučeni o vseh »darovih«, ki jih dobiva Orjuna. Pribičevičevih 400.000 Din. Mussolinijeve lire in SHS puške, to da misliti. Pa ne, da morda tudi s tem uganjajo ti brumni poštenjakoviči kako vrsto »spoljiranja«. kajti doslej še ni od vseh teh darov Orjuna prav ničesar sprejela, najsi nam jih očita »Slovenec« že mesece. Saj se nam je že tudi takoj spočetka dozdevalo, da kuhanje slivovke in tiskanje nesramnih slik še ne more kriti vseh enormnih izdatkov pisca rdečih bukvic. Zakulisna igra z orožjem, ki so jo začeli dragi »Slovenčevci« z očitanjem vojski, da je oborožila Or-juno, še niso pri koncu in naravnost karakteristično je zanimanje klerikalnih tigrov za orožje. Človek ima naravnost občutek, da tiči za tem prozoren namen, kajti kupčija s tračnicami se kar ni obnesla in sivi »premier« je menda tudi zidal svoje palače po svetu na temelju kupčij s kanoni. V tej maniji za orožjem, ki prav leno spominja na čase proračunskih debat v dunajskem parlamentu, je prinesel torkov »Slovenec« tudi sledeče o svojem uvodniku: »Vojaško poveljstvo je delilo vojaško orožje in municijo med civilno prebivalstvo in delalo priprave za nekaj, kar ni zakonito, kar ni ustavil«, kar se ne strinja z redom in zakonitim mirnim razvojem državnega življenja.« Govor je namreč o orožju, ki ga je poslala vojaška oblast z mobilizacijskim načrtom posameznim okrajnim glavarstvom, da ga v slučaju mobilizacije ra z dd e onim. ki bi morali čuvati važne prometne objekte. To je tudi pacifistom okoli »Slovenca« prav dobro znano in vendar otepavajo s svojimi smrdečimi kadilnicami okoli sebe in izganjajo hudiča, ki hoče napraviti v tej zemlji nekaj proti ustavi, ki je njim. avtonomistično - federalističnim revizionistom tako pri srcu. In tako je kraljevim ministrom, ki so noreli samega navdušenja, ko je bila razglašena mobilizacija leta 1914., danes skromna mobilizacijska priprava naše vojske, ki menda poleg Orjune edina skrbno gleda čez meje in se pripravlja na težke bodoče dni, protizakonit in protiustaven čin. Poznamo te ustavoborce in radi verujemo, da jim niso te priprave prav nič po godu, ker so najboljša garancija, da se ne bo nikoli več ponovilo leto 1918. s sramotno mobilizacijo slovenskega naroda v svrho rešitve Korotana, ki jo je provedel klerikalni heroj Pogačnik! Obenem nam pa tudi jamčijo, da so vse morebitne nameravane bodoče akcije gg. Radiča, Korošca, Spahe in ostalih družabnikov »Bloka Federacije« pljusk v vodo in da bosta še zastonj pričakovala Rim in Dunaj trenutka, ko bi pristavila svoj lonček nad gorečo in razpadajočo streho Jugoslavije. Ako pa se nahajamo že baš pri orožju, pa si dovoljujemo staviti gg. Nastasu, Korošcu in vsemu opozi-cionalnemu tisku skromno vprašanje: »Od kje pa je orožje sovražnikov Orjune«? Kdo pa je bil tako velikodušen, da je preskrbel trboveljske komuniste z bombami, repe-tirkami in karabinkami? Od kje pa so se vzeli samokresi vrlih Radičevih mirotvorcev. ki pobijajo sredi belega dne in na cesti zaslužne ju-goslovenske nacionaliste? Ali je klerikalno nadebudno mladino v Jaršah tudi Orjuna odnosno vojska oborožila? Odgovorili nam ne boste, kakor ste molčali že na tisoč in več vprašanj. ki smo jih naslovili na vaša velemožna imena. Odgovarjali pa bomo mi! Oborožili so jih tujci, zakleti sovražniki naše svobode in samostojnosti, ki se jim hoče naše zemlje in naših mladih moči! S tujimi bombami, s sovražnim svincem in za tuje interese nas ubijate, a pod varstvom ia zaščito SHS vlade in bajonetov. Papirne roie za adicij«ke stroje. THE REX C0., Ljubljana. „ITO tobačni duh iz ust S S zobna pasta sigurno odstranjuje močni Orlunaši! »Ekonomske Orjune**! Razmere na koroški meji. Ni še dolgo od tega. ko sem se mudil na naši meji in v Mežiški do-, lini. Posebno me je zanimalo živije-. nje naših narodnih činiteljev v or ih krajih. Našel sem mnogo idealnih delavcev, narodnih pijonirjev, ki žrtvujejo vse svoje sile za zgradbo in utrjenje jugoslovenskega patriotizma v teh krajih. Dobil sem pa tudi utise, ki niso baš najbolji. posebno še, če jih dobiš v krajih, ki smo jih dobili s tako težavo in katere še danes umetno vznemirjajo koroški Heimwehrovci. Ljudstvo samo je ostalo, kakršno je bilo. tiho, mirno in voljno. V štirih letih se ni še dalo vzravnati, kar so upogibali nasprotniki skozi več stoletij. Nem-, ški priganjači: nemškutarski trgovci. gostilničarji, tovarniški uradniki, ravnatelji in gospodje. Ti so danes gospodje situacije. Njim nasproti stojijo le naši uradniki in narodno učiteljstvo. Na naše šolstvo stavimo velike nade. Ne moremo sicer, trditi, da bi bilo učiteljstvo v teh krajih narodno nezavedno, ali da ni kos svoji vzvišeni nalogi, ne, mislim pa, da še to ni vse. kar more-, mo pričakovati od našega učitelj-« stva na skrajni meji. Že kraji in razmere zahtevajo, da se pokaže učitelj tudi izven šole. Ravno tega pa o obmejnem učiteljstvu z najboljšo voljo ne morem napisati. Žalibog, da velja to za vse kraje Mežiške doline. Razumljivo, da so tudi tukaj častne izjeme, so pa tako redko nasajene in maloštevilne, da niti najmanj ne kvarijo celotnega utiša. Kako naj si razlagamo to nerazveseljivo prikazen? V Mežiški do^ lini so ostali po večini učitelji iz prejšnje, koroške šolske dobe. Vsako narodno delo se je brez pardona preganjalo. Naši učitelji so bili radi tega prisiljeno mirni v svojih krajih in to jim je ostalo po mojem mnenju v krvi. V Mežiški dolini in na nemški meji pa je treba biti malo več kot samo šolnik. Kot taki bi se v neogroženih vaseh in trgih, kje v. sredini Slovenije, brez dvoma zelo dobro obnesli, sem na mejo i>a brez vsakega prerekanja sodijo le markantne. delavne osebe, ki bi se udej stvovale tudi v javnem življenju. Ista sodba se izreka tudi o železničarjih. Zavedni Korošci to in onstran meje se zgražaje pritožujejo čez naše železničarje, da onkraj meje izključno govorijo in odzdrav-Ijajo samo nemški, pri vsem tem pa še neusmiljeno udrihajo po svoji domovini. Kaj takega je seve samo pri r.as mogoče. Dva tipična reprezentanta takih slovenskih železničarjev sta med drugimi tudi gg. Dermutz in Rabič (v slednjem času zopet samo Ra- —-liga .areir tgi.iiBair ga najbrže usposablja za to goreč samoslovenski separatizem. Ogorčenje je pristno, utemeljeno pa ni, kajti navedbe dr. Kosiča temelje na čisti in goli resnici. Priznamo, da bi bil ton razprave lahko malo drugačen, toda ukusi so različni, in ravno dr. Glonar nima pravice razburjati se nad njim. ker on sam piše vse v tem in takem tonu. Dr. Kosič pravi, da smo Slovenci za državno edinstvo. ker bi bili sicer strti in bi brez pomoči velike države pali pod Nemce in Italijane. za narodno edinstvo pa nismo zato. ker nočemo kulturne skupnosti z ostalimi Jugoslovani. To je točno, v črno je zadel dr. Kosič, ako je mislil s tem naše separatiste. Dalje trdi dr. Kosič, da Slovenci vedo. da njihova industrija potrebuje trgov preko Sotle in Kolpe in da bi se njš delavni 'proleta-rijat moral povečini izseliti, ako bi zaščitna carina, ki jo plačuje srbo-hrvatski konsument, ne varovala slovenske industrije pred inozemsko konkurenco. Tudi to je povsem točno, saj vse naše industrije kriče po zaščitni carini in bi se delavstvo lahko zopet selilo v astrljske in westfalske industrijsko revirje, če bi doma ne dobilo posla in kruha. Tudi ta trditev dr. Kosičeva Je pribita, dasi dr. Glonarju ni vleč. Dalje omenja dr. Kosič, da potrebujemo Slovenci velike držaye za svoj akademični in šolani prole-tarijat. da potrebujemo močne države. da bi z njeno armado osvobodili Koroško in Primorsko in dobili v Trstu vrata v širni svet. Tudi to je točno. Svoje kulturne individualnosti pa nočejo žrtvovati, ne potrebujejo velike skupne književnosti. — razvija dalje dr. Kosič, — kajti kdo ve. bi li bil v nji vedno kak »Kranjac« naš največji lirik, esejist, dramatik itd. Ta pasus je zadel Glonarja posebno. kajti kdo ve, ali bi bil dr. Glonar tudi tedaj edini brezprizivni kritik, ki sme deliti strupene lekcije na levo in desno. Ker je tudi to točno, je posebno zaskelelo dr. Glonarja, ki je raje v Sloveniji prvi in edini, kakor v Jugoslaviji zadnji in neznaten. O. in "takih, ki jih to skrbi. je še več med nami! Saj gotove kapacitete samo zato naglašajo našo posebnost in kulturno superijor-nost! Sploh dokazujejo vse navedbe dr. Kosiča, da je do dna pregledal stremljenje našega separatizma - Stroški pri uporabi bencina I ga dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! barve* mastila, lake, kit, klel, emalie, tepite In zalamženo flstl flrnei msmmmmammmBmaaBmammamm najboUSe vrste nudi tovarna LOGRA Frankopanska ulica 151, Prospekte in reference daje: JUG0-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24 Telefon štev. 560. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. d. z o. z. Maribor Ljubljana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: LJUBLJANA-MEDVOOE > Strelki pri uporabi oglja I NARODNI DOM (na oglu). D TELEFON ST. 22 Sprejema vloge proti najugodnejšemu obrestovani'!! In točnemu izplačevanju. Obavlja vse denarne posle najkulantneje Odgovorni urednik VI- J. Clalzinja Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec,