glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito avgust 1979 6 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Tehnični urednik: Dušan Lajovic OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV Iz govora Vinka Hafnerja Tovarne delavcem 27. junija 1950 je zvezna skupščina sprejela zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delavskih svetih. To je bil začetek dejanskega uresničevanja revolucionarnega gesla »Tovarne delavcem!« Zato je bil ta dan razglašen kot Dan samoupravljalcev. Od tedaj je poteklo polnih devetindvajset let. V tem obdobju smo dosegli v Jugoslaviji in Sloveniji ogromen napredek tako v razvoju proizvajalnih sil in ljudskega blagostanja, kot tudi pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. To še posebno velja za obdobje zadnjih nekaj let, ko zavzeto uresničujemo novo ustavo in zakon o združenem delu. Zdaj že lahko z gotovostjo trdimo, da delavci zares upravljajo tovarne oziroma temeljne organizacije združenega dela, torej tiste osnovne proizvodne in samoupravne celice združenega dela, kjer se ustvarja nova vrednost in uresničuje najpomembnejši del delavčeve samoupravljalske vloge. Vendar za to še ne morem trditi, da delavec že v celoti upravlja s pogoji in rezultati svojega dela in da je samoupravljanje že postalo prevladujoč družbeni odnos na vseh področjih družbene reprodukcije. Svečana otvoritev silosa Ana Marjanovič Prostor za 16000 ton žita V ponedeljek, 2. julija 1979, so na Viru pri Domžalah odprli novi silos TOZD Mlini. Ob svečani otvoritvi, je glavni direktor Živilskega kombinata Žito, Bogo Bratina pozdravil vse prisotne goste. Nato je predsednik delavskega sveta DO Živilskega kombinata Žito, Bojan Galien v svojem govoru orisal dosedanji razvoj TOZD Mlini ter pomen novega silosa na Viru pri Domžalah, v katerem bodo lahko shranjevali 16 000 ton žita. Novi silos na Viru pri Domžalah, ki je bil eden od ciljev v srednjeročnem programu TOZD Mlini, je velika pridobitev za celotno TOZD Mlini, še posebej pa za oba mlina na domžalskem območju. Po svečani otvoritvi, je bil ogled novega silosa. Vsi smo enota narodne zaščite Točka na dnevnem redu DS DO: Analiza poslovanja I—111/1979 Doseganje količinskega plana proizvodnje Nič nas ne sme presenetiti Vladimir Svet Letos poteka že tretje leto odkar je bil dopolnjen zakon o notranjih zadevah, ki se z dopolnitvami glasi: Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti ■N NOTRANJIH ZADEVAH. Vsebinske spremembe in dopolnitve zakona so prinesle novosti Predvsem m a področju uresničevanja družbene samozaščite. Ta pa je povezana z akcijo poti ružbljanja zadev ljudske obrambe in varnosti nasploh. Ena od najpomembnejših vidnih manifestacij, ki jih nalaga zakon, je Pravica in dolžnost delovnih ljubi. da v okviru temeljnih organi-zacij združenega dela organizira-j° narodno zaščito za varovanje Pogojev dela, družbene lastnine jn objektov ter nasploh zagotavljanje varnih in urejenih delovnih ln življenjskih pogojev. V neposredni vojni nevarnosti in morebitni vojni, pa izvajajo enote na-rodne zaščite vse naloge, ki so določene v okviru ljudske obrambe. V okviru Živilskega kombinata Žito Ljubljana, so delavski sveti TOZD že ustanovili enote narodne zaščite ali pa so sklenili samoupravne sporazume s krajevnimi skupnostmi, v katerih se nahajajo njihovi objekti. Sklenitev takih samoupravnih sporazumov je umestna predvsem tam, kjer so dislocirani obrati TOZD ali manjše delovne enote, še posebej to velja za poslovalnice, ki jih imajo posamezne TOZD. Taka opredelitev je predvsem praktične narave, ker v manjših obratih in poslovalnicah ni dovolj delavcev, ki bi bili sposobni izvrševati poleg rednega dela tudi pravice in dolžnosti narodne zaščite to je varovati svoj objekt. Vsi delovni ljudje so več ali manj že seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz narodne zaščite. V praksi pa je kljub temu pogosto opaziti, da nekateri posamezniki ne ločijo na eni strani nalog organiziranosti in namena civilne zaščite in narodne zaščite na drugi strani. Dolžnost in pravico delovati v civilni zaščiti predpisuje zakon o ljudski obrambi (Ur. list SRS 23/76) in je enakovreden vojaški obveznosti. Obvezniki civilne zaščite so lahko vsi občani in delovni ljudje od 16. do 60. leta (ženske od 16. do 55. leta) starosti. V štab in enote CZ so lahko v OZD razporejeni: (Nadaljevanje na 2. strani) Splošna ocena fizičnega obsega proizvodnje je, da se proizvedene količine v tem obdobju gibljejo nekoliko pod planiranimi. Iz te splošne ocene pa moramo iz- ločiti TOZD šumi, ki je letni plan v obdobju I—III/79 izpolnil s 26,3 % in Gorenjko, ki ga je izpolnila s 27,9%. Vse pekarne so spekle nekaj manj kruha in peciva, kot je bilo planirano za to obdobje, vendar ne smemo pozabiti na sezonska nihanja v pekarstvu, saj se sezona začne šele v poletnih mesecih in je pričakovati, da bodo do polletja planirane količine dosežene. Pri pekarnah je treba opozoriti na dejstvo, da je že planirana struktura kruhov dokaj neugodna v primerjavi z letom 1976, saj pada delež posebnih kruhov in peciva v proizvodnji, na kar smo opozorili že v planih za posamezne pekarne. Dosežena struktura v nekaterih pekarnah v obdobju I—lil pa je še bolj neugodna od planirane. Pekarstvo v kombinatu, če ga gledamo kot celoto, pa je doseglo zelo dobro strukturo v primerjavi s planirano. (Nadaljevanje na 2. strani) Vsi smo enota narodne zaščite Mladinci v Črni gori Michel Tome — predsednik koordinacijskega sveta ZSMS ŽK Žito Slika ob sliki samo ruševina (Nadaljevanje s 1. strani) — vojaški obvezniki, ki imajo razpored v OZD; — moški, ki niso več vojaški obvezniki; — ženske, razen nosečnic in tistih, ki imajo otroke stare do sedem let. V enotah narodne zaščite pa so dolžni sodelovati vsi delovni ljudje razen tistih, ki po 29. čl. zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, ne morejo sodelovati v enoti narodne zaščite. To pravico in dolžnost ne more opravljati torej le tista oseba, ki je bila obsojena za določena kazniva dejanja. Skratka, kot smo napisali že v naslovu, imamo pravico in dolžnost sodelovati v enoti narodne zaščite vsi delavci ŽK ŽITA, ne glede na to ali je delavec vojaški obveznik in ne glede na to ali ima vojaški razpored v enotah JLA ali v OZD, kjer je lahko razporejen tudi v enoto civilne zaščite. Seveda ni treba posebej poudariti, da imajo pravico in dolžnost sodelovati v narodni zaščiti tudi vse delavke. Le v primeru vpoklica v oborožene sile (JLA) ali v CZ delavec ni več dolžan opravljati pravic in dolžnosti iz narodne zaščite. Varovanje objektov in opravljanje drugih dolžnosti, ki izvirajo iz narodne zaščite, izvajajo delovni ljudje praviloma izven rednega delovnega časa in za opravljanje teh dolžnosti ne dobe materialnega nadomestila. Razpored za opravljanje dolžnosti v narodni zaščiti sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito z varnostnim načrtom, ki obsega več stopenj zavarovanja po intenzivnosti, glede na varnostno situacijo. Narodna zaščita je torej ena od oblik našega samozaščitnega delovanja, oblika podružbljanja varnosti, kar nam daje pravico in dolžnost, da se izobražujemo tudi na tem področju in skrbimo za dvig varnostne kulture ter s tem jamčimo za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. 7. maj 1979 — Začenja se prvi delovni dan naše brigade Triglav. Ob štirih zjutraj nas prebudi klicanje: »Vstanite, ura bije čas! Gremo delat!« Najprej sledi jutranja telovadba. Nato se postavimo v stroj in ko se dviga naša zastava iz petinsedemdesetih grl doni himna. Po zajtrku sledi zbor brigade. Vse čete dobijo delovne zadolžitve. Jutro v Kumboru Tu začenjamo delovni dan, kjer smo morali reševati še uporabne predmete iz ruševin. Naša četa se je razdelila v dve skupini in se podala v delovno akcijo, ki jo je spremljala pesem: »Slovenci kremeniti .. .« V hipu je pesem zamrla, ostali smo brez besed, krampi in lopate so obviseli v naših rokah, kajti prizor, ki je sledil, nam je zaprl sapo. Kje je hiša? Kje je dom? Ničesar ni ostalo. Ena sama podrtija iz katere so štrleli nekoč uporabni gospodinjski predmeti. Potrebovali smo nekaj minut, da smo se zganili in premaknili. Nato smo si na glave posadili zaščitne čelade. Hiša, ki je pred nami, ima dve nadstropji. Samo leva polovica je porušena in visi nekam nazaj, kot da se bo vsak hip sesula. Skrajno previdno sva se s tovarišem iz brigade povzpela po razmajanih stopnicah v drugo nadstropje. Skrajno previdno, korak za korakom, sva hodila po nadstropju in preizkušala trdnost tal. Pri vsakem najinem koraku se je celotno nadstropje zazibalo ... Čutiti je strah in obenem nekakšno moč. Poskušamo premagati same sebe. Domačini pod hišo stojijo in nam kličejo naj odnehamo, da ni vredno tvegati življenje, kajti hiše bodo znova postavili, stroje bodo kupili. Vse to se lahko kupi, življenja pa ne moreš ... Navkljub strahu in njihovim besedam, naju niso prepričali. Delo sva opravila do kosila. Po kosilu sva se vrnila nazaj med ruševine. Z nami so domačini in budno pazijo na vsak gib, ker se bojijo za naša življenja. To nam še bolj vliva korajžo, in moč tovarištva postaja neskončna. Zvečer, po dobro opravljenem trdem delu nas je čakalo srečanje z domačini. Tu se je naše tovarištvo dokončno utrdilo in roka je stisnila roko, da smo se prepričali v našo koristno prisotnost. 8. maj — deževni dan Naslednji dan dežuje. Toda dež nas ni mogel ustaviti ali preprečiti, da bi nadaljevali z delovno akcijo. Hitro smo sestavili posebno ekipo, ki smo jo opremili s šotori, dežnimi plašči in pelerinami, da ne bi ostali popolnoma mokri, čakalo nas je delo v vasici Djenoviči. Kljub dežju, začenjamo ponovno s pesmijo in tako nam je lažje. Z nami so domačini, katerim rešujemo predmete. Nekateri med njimi jokajo in nam govorijo: »Kaj bi mi brez vas, naša mladost!« Teh besed se ne da pozabiti. Zato smo še bolj vztrajni pri delu, in tu smo se tudi prvič srečali z bolečo resnico: nekemu domačinu, ki ima okoli 70 let, sta na pomoč priskočila dva neznana fanta takoj po potresu. Obljubila sta, da mu bosta rešila predmete iz porušene hiše, ker je pač on nemočen in prestar za tako naporno delo. Ko sta to opravila, sta zahtevala, da jima starec plača 5000 dinarjev za opravljeno delo. Moral je plačati. Toda policija je bila hitrejša, in jima je izbila denar iz glave. Takih zgodb je bilo še več. Nedelja — delovni dan Sledijo novi dnevi in nove delovne obveznosti: nadaljevali smo z reševanjem predmetov -iz hiš, ki so bile označene z rdečim znamenjem, bile so neuporabne in pripravljene za rušenje. V naslednjih dneh smo reševali uporabne predmete iz hiš v Kumboru, Zeleniki, Djenovičlh, Bao-šičih pa tudi v Hercegnovem. V takih trenutkih se ne sprašujemo, zakaj moramo takoj po zajtrku in to v nedeljo, na novo delovno akcijo! Čakajo nas hiše, čakajo nas ljudje, domačini, ki pričakujejo predvsem našo pomoč. Slišimo navodila komandanta brigade: »Fantje, pohiteti moramo, da bomo do kosila vse opravili, čaka nas nujno delo v Baošičih!« In spet pot od hiše do hiše, ko se slike premikajo in nam ponujajo same ruševine. Tako je vsak naslednji dan, naslednji teden: vrstijo se drobni potresi in sledijo prve težave. Naše specialne enote ne morejo nadaljevati z delom, dokler se zemlja popolnoma ne umiri. Zato nas spremenijo v komunalce. Skupaj z ekipo Civilne zaščite Ei Niš smo kopali vodovod ob magistralni cesti. Dosedanji, magistralni vodovod, ki pelje od Bi-jele do Kumbora ob morju, je bil popolnoma odtrgan, tako kot cesta. V teh »kopaških« dneh, smo dobili tudi prve žulje, ki so iz dneva v dan postajali večji. Kmalu za tem, -ko smo opravili delo na vodovodu, smo nadaljevali s prejšnjim specializiranim delom. Morali smo porušiti neko hišo, ki je bila tako nagnjena, da je grozila sosednji hiši, da se po-popolnoma sesuje nanjo. Delo je zahtevalo preciznost: počasi kamen za kamnom. Potrebovali smo kar dva dni, da smo jo porušili. In tako je to bila naša zadnja hiša, kajti posvetili smo se urejanju brigadirskega naselja, ker smo bili obveščeni, da bo od 15. junija 1979 naše naselje postalo osrednje naselje Zvezne mladinske delovne akcije Bratstvo in enotnost 79, v kateri bodo sodelovale brigade iz vse Jugoslavije. Izlet v Fort Mamulo V nedeljo, 20. maja, pa smo odšli na celodnevni izlet oziroma križarjenje z vojaškim transportnim čolnom po Boki Kotorski in njeni bližnji okolici. Obiskali smo znani Fort Mamula pri vhodu v Boko, kjer nas je presenetil zelo močan potres (sedme stopnje po Mercallijevi lestvici). Navkljub potresu smo nadaljevali z izletom. Ogledali smo si Piavo špiljo in turistično naselje Žanjic. Po kosilu smo se vrnili nazaj v naselje. Prišla je nova brigadirska izmena, ki je prevzela naše delo, mi pa smo odšli domov. V spominu so nam ostale vse tiste ruševine, ljudje, ki so pričakovali našo pomoč ... Vse to se ne more pozabiti, sploh pa še če si bil med prvimi brigadirji, ki so s svojim delom hoteli dokazati, da v naši zemlji še vedno živi bratstvo in enotnost. Doseganje količin- skega plana... (Nadaljevanje s 1. strani) Dobro strukturo v primerjavi s planirano dosegajo pekarne: Lesce, Novo mesto, Krško in Vrhnika, ki so tudi sicer dosegle dobre poslovne rezultate. Iz tega lahko sklepamo, da dobra struktura pomeni tudi dober poslovni rezultat. V obdobju I—III je dosegla najmanjši fizični obseg proizvodnje v primerjavi s planiranim TOZD Pekatete, ki pa ima težave z zastarelimi proizvodnimi sredstvi in fluktuacijo delovne sile. Delitev celotnega prihodka za posamezne TOZD in DO Doseženi celotni prihodek v primerjavi s planiranim za letošnje leto se giblje v okviru plana. Vendar v sami delitvi celotnega prihodka ugotavljamo, da dohodek in čisti dohodek naraščata z enako stopnjo rasti kot celotni prihodek in da so porabljena sredstva večja, kot smo jih planirali. Če primerjamo strukturo delitve celotnega prihodka na nivoju DO in jo primerjamo s planom, nam ta kaže, da smo poslovali precej manj uspešno, kot smo si zastavili s planom za letošnje leto. Res pa je, da smo nekatere podražitve dosegli šele koncem meseca februarja, medtem, ko smo v planu nove cene predvideli za celo obdobje. Slika poslovnega uspeha za polletno obdobje bo verjetno bolj ugodna. Še boljšo sliko poslovanja nam kažejo kazalci uspešnosti poslovanja. Dohodek na zaposlenega je nižji od plana pa tudi od realiziranega v lanskem letu, prav tako čisti dohodek na zaposlenega. Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da je kljub manjšemu ustvarjenemu dohodku in čistemu dohodku indeks porasta števila zaposlenih 3,1 %■ Še boilj neugoden kazalec uspešnosti je delež akumulacije v dohodku in čistem dohodku, ki je v primerjavi s planom, kot tudi z letom 1978 še enkrat slabši. Razporejena sredstva za OD na zaposlenega so sicer večja od doseženih v lanskem letu, medtem ko planiranih sredstev še ne dosegajo. Kljub temu pa je delež osebnega dohodka v strukturi čistega dohodka 89,4%. Prav zato nam ti kazalci kažejo na to, da je potrebno večanje sredstev za osebne dohodke vezati le na doseganje večjega dohodka in čistega dohodka, kar nam zakon o združenem delu ijasno opredeljuje. POMAGA LE ŠE VODA, POSEBEJ ŠE, ČE JE MORSKA, PA ČEPRAV NI PITNA IN UŽITNA . . . JE LE DOBRA! Kam na počitnice? Ker je sezona dopustov že v teku, smo se ustavili med našimi delavci, da bi jih povprašali, kje bodo letos preživeli svoj dopust. Sonja Milosavljevič, tajnica v TOZD Mlini, je dejala: »Letos grem prvič na dopust pod šotor. Za to so me navdušili moji prijatelji, ki so vajeni taborjenja ob morju. Morje je postal zelo drag dopust, zato se mi zdi, da bo pod šotorom veliko ceneje, kot pa v hotelu. Pa še vezan nisi na redne obroke. Tudi mojemu sinu bo zelo všeč tako počitnikovanje .. .« Janez Zavodnik, razmnoževal ec, je dejal: »Dopust bom preživel na Hvaru pri nekem prijatelju. Mislim, da bo tako najceneje, pa še Hvar bom lahko videl.« Vlasta Martinovič, zaposlena v TOZD šumi, je dejala: »Že deset let letujem v počitniškem domu žita v Dramlju. Tam mi je najlepše, pa še okolica mi je všeč. Hrana je v tem domu zelo dobra, plaža je tudi primerna in talko bom letos spet letovala v Dramlju.« Marija Dujmovič, zaposlena v TOZD šumi je dejala: »Letos bom z družino letovala kar v Dramlju. Z možem in otrokoma smo večkrat letovali v počitniških domovih Žita, in ta možnost se mi zdi najcenejša in najugodnejša.« Ob svečani otvoritvi silosa Iz govora Bojana Galiiena — predsednika DS DO Živilskega kombinata Žito Razvojna pot kombinata Ob otvoritvi novega silosa TOZD Mlini na Viru, bi samo bežno posegel v preteklo obdobje, v razvoj sedanjega kombinata Žito. Takratno podjetje »Žito-Moka«, Mlinsko podjetje Lesce, »Klasje« Kranj in Mlinska industrija Domžale so se integrirala leta 1958. Trgovsko in predelovalno podjetje »žito«, ki se je leta 1961 preimenovalo v Živilski kombinat »Žito« se je znašlo pred problemom, kako preiti v mlinski industriji na sodobnejšo tehnologijo, mehanizirana in modernejša skladišča za mlevske izdelke, večje kapacitete silosov za žita z odgovarjajočo tehnologijo, glede na to, da je iz leta v leto bilo tržišče zahtevnejše. Leta 1958 smo pristopili ik izgradnji mlinske industrije in opuščanju nekaterih zastarelih mlinov. Začeli so se novi integracijski procesi in med Prvimi je bila zastarela tovarna testenin »Pekatete«, ki je bila na stari lokaciji opuščena, začela se je proizvodnja v novo zgrajeni tovarni. Ob tem pa se je v Sloveniji kazala potreba po takšni živilski industriji, ki ne bi samo predelovala žita, temveč da bi proces proizvodnje dajal končni proizvod to je testenine, kruh in pecivo. V takratnih samostojnih podjetjih — pekarnah v Ljubljani, kasneje v Kranju, Vrhniki, Kočevju, Novem mestu, se je ugotovila iztrošenost peči, zastarela tehnologija, težki pogoji dela in končno tudi veliko premajhne kapacitete, tako, da so od leta 1964 dalje že začele delovati v sklopu »žita« nove Pekarne v Ljubljani, Lescah, Novem mestu, Črnomlju, Trbovljah, na Vrhniki, bile pa so izvršene tudi rekonstrukcije še nekaterih drugih večjih pekarn kot na pri-jper: pekarna Samova in pekarna Kranj, cela vrsta malih pekarn (v Mostah in v šiški), ki so bile Praktično popolnoma iztrošene, Pa so bile ukinjene. S tem je bil naPravljen v pekarstvu velik ko-rak naprej, saj so imeli delavci v Prejšnjih majhnih pekarnah zelo težke delovne pogoje, če pa so uoteli zadostiti potrebam tržiš-Ca-so morali delati tudi po 12 in Več ur dnevno. Naslednja faza je bila izgradnja Povega mlina v Ljubljani, zgradi-ev silosa, sledile pa so ukinitve mlinov na Fužinah, Kranju, Les-Pah, na Vrhniki in v Domžalah. ® se spomnimo nazaj, je bil v °odobju 1958—1965 silovit tem-urejanja živilske industrije v mveniji in lahko trdimo v vsej ugoslavlji. Kombinat »Žito« je osegel velik ugled zaradi uspeš-m posegov širjenja In obnove ovrstne industrije, zato so bila ata 1969 pripojena h Kombinatu * lt0“ še konditorska podjetja iin mer: »šumi«, »Gorenjka« Les-e in »Imperial« Krško. Iz prejš-Jm zastarelih konditorskih to-arn je v -sklopu kombinata 'to« bila zgrajena nova tovar-a bonbonov »šumi«, nova pro-zvodna hala za žvečilno gumo v ,rskem, sedaj pa je v pnipra-'zgradnja tovarne čokolade v Lescah. ta PcejŠnje organizacije Kombinati o so bile po dejavnostih for- i;r!ii-delovne enote’ bi,° iq7/iPtejemu nove ustave že leta ormirano 9 TOZD. Kasneje, W sPr®jemu Zakona o združe- nem delu še 6 novih TOZD in v letošnjem letu še ena nova TOZD. V celotnem obdobju izgradnje sedanjega Kombinata je bila izkazana velika zavest delavcev, saj se je bilo potrebno večkrat zavestno odločiti za velike spremembe v živilski industriji. TOZD »Mlini« je bila formirana leta 1974 in je imela v svojem sklopu tudi testeninsko, pekarsko in slaščičarsko dejavnost, sedaj pa že drugo leto deluje kot TOZD Mlini z obratnimi enotami Mlin Ljubljana, Vrhnika, Bistra, Ob svečani otvoritvi novega silosa TOZD Mlini na Viru, je predsednik DS DU, Bojan Galien orisal razvoj kombinata Vir, Homec, skladišči za mlevske izdelke v Ljubljani, na Viru, v Novem mestu in silosi v Ljubljani in Domžalah. Ob sprejemanju srednjeročnega programa za obdobje 1976—1980 so organi upravljanja in družbeno-politične organizacije te TOZD ugotovili nujnost, da se v bodoče mlinska industrija bolj intenzivno izpopolnjuje v tehnološkem in prostorskem smislu, če hoče v perspektivi zadovoljevati vsem potrebam pekarstva, testeninarstva in sploh celotnega tržišča. Eden od čilijev v srednjeročnem programu je bila tudi izgradnja tega silosa. Celotna izgradnja silosa tj. gradbena dela, obrtniška dela, instalacije in oprema je veljala 53 740 681,00 din. Približno 25% je financirala sama TOZD Mlini, 55% s krediti Ljubljanske banke, 20 % pa Zvezna direkcija za rezerve. Gradbeni del je bil poverjen SGP Pionir Novo mesto, strojni del »Mlino-stroju« Domžale, elektronaprave »Elektrovodu« Ljubljana, projekt pa je izdelala »Tehnika« iz Zagreba. Novozgrajeni silos je velika pridobitev za celotno TOZD Mlini, še posebej pa za oba mlina na domžalskem področju. Oba mlina imata 65 ton dnevne kapacitete, letna izmeljava pa je ca. 19 500 ton pšenice. Dosedanja kapaciteta silosov na domžalskem področju je znašala 6000 Novi silos je visok 46 metrov in ima prostora za 16 000 ton pšenice ton, kar ni zadostovalo niti za 3-mesečno proizvodnjo, na drugi strani pa pri teh silosih sploh ne moremo govoriti o potrebni tehnologiji. Novi silos bo lahko sprejel 16 000 ton pšenice, ki bo lahko vskladiščena po določenih vrstah iz katerih se bo pripravila potrebna mešanica za mletje. Sprejem pšenice v silos bo kamionski, iztovarjanje pa s pomočjo hidravlične naprave. Ves ostali transport žita v silosu se bo vršil s pomočjo sodobnih strojnih naprav. Ob preizkusu je bil 30 tonski kamion izpraznjen v 30 minutah in tako bo silos lahko v 8 urah sprejel do 500 ton pšenice. Mlinska proizvodnja brez tehnološko urejenih si lesnih kapacitet ne more proizvajati konstantno kvalitetnih mok, ki jih potrebuje tržišče, predvsem pa pekarska in testeninarska dejavnost. Poleg tega so bili dosedanji pogoji dela pri sprejemanju in manipulaciji s pšenico zelo težki. TOZD Mlini ima v perspektivi veliko potreb, tako v samih pro- izvodnih obratih kot tudi v skladiščih za mlevske izdelke. Zato je bil že sprejet plan za rekonstrukcije mlinov. V letošnjem in naslednjem letu je v programu ureditev rinfuza transporta mok pekarnam z avtocisternami ter izgradnja siios-cistern pri pekarnah. Nadalje ima TOZD Mlini v programu povečati in posodobiti skladiščne prostore za mlevske izdelke -na domžalskem področju ter preiti na Viru na modernejši interni transport. Delavci TOZD Mlini se zavedajo, da je uresničevanje teh ciljev odvisno predvsem od lastnih sredstev, zato bo moral kolektiv izredno dobro gospodariti, da bo lahko z lastnimi sredstvi in s krediti dosegel zastavljene cilje. Prepričan sem, da bo ta novi objekt, -ki ga otvarjamo, doprinesel k boljšim rezultatom v proizvodnji in poslovanju. Tej TOZD, kakor tudi vsem ostalim TOZD pa želim, da bi bilo tudi v bodoče dobro medsebojno sodelovanje in veliko delovnih uspehov. • . Med ogledom novega silosa Velika terasa silosa, ki ima pogled na Domžale Svež kruh ob polnoči Ivan Sekulič Pogovor v tovornjaku Tudi vozniki Živilskega kombinata Žito, ki razvažajo pecivo in kruh, pripomorejo, da so poslovalnice in trgovine založene, in da je naš potrošnik zadovoljen. O delu voznikov-razvažalcev, sem se pogovarjal s Seadom Hauričem, ki je v kombinatu zaposlen že nekaj mesecev. Zmotil sem ga, ko se je ravno odpravljal z novo pošiljko kruha in peciva v trgovine. O svojem delu je dejal: »Razvažam po potrebi. Včasih pridem ob polnoči, pa ob dveh zjutraj, ali pa ob štirih. Razvažam predvsem kruh in pecivo iz centralnega skladišča.« Kako pa ponoči pridete v trgovino? »Ne mislite, da vdiramo. Šoferji-razvažalci imamo ključe trgovin, podpišemo dobavnico, oddamo blago in se odpeljemo naprej.« In vam je vaše delo všeč? »Mi je, zato sem se tudi odločil za njega. Sicer pa je vsako delo delo, in vsak ga mora opravljati po svojih možnostih, da ga opravi najbolje. Največ težav Imam z .vozniki ponočnjaki', ki zelo radi vozijo cikcak, iker so vinjeni za volanom. No, to je tudi problem vseh drugih voznikov. Zato moraš biti zbran za volanom in premagati misel na spanec.« I j Vedno zanesljiva — seveda naša »vlečna služba« — vendar le za osmo ekipno mesto Šeste igre živilcev Slovenije v Portorožu Ivan Sekulič Dan tekmovanj in slavja Letošnje 6. športne igre živilcev Slovenije je organizirala Droga iz Portoroža. Ekipe so se zbrale pred poslovno zgradbo organizatorja. Pozdravila nas je godba na pihala, potem pa smo v vrsti odšli na veliko parkirišče sredi Portoroža. Po kratkem govoru predsednika sindikata živilcev Slovenije, so se športniki razšli po Na 6. športnih igrah delavcev v živilstvu SR Slovenije je naša DO zasedla v skupni uvrstitvi osmo mesto. Posamezne skupine po športnih sekcijah so se uvrstile na naslednja mesta: V malem nogometu smo se uvrstili na deveto mesto, šah isti so pristali na sedmem mestu, v ro- kometu naša DO ni sodelovala, ženska ekipa v kegljanju se je odlično odrezala in zasedla 3. mesto, moška ekipa je bila bistveno slabša, njena uvrstitev 22. mesto, strelci so s sedmim mestom sicer nezadovoljni, velja pa poudariti, da so imeli odlično povprečje saj so dosegli 157 krogov na posameznika, kar ni malo, strelke so s 560 krogi na odličnem tretjem mestu v skupni uvrstitvi, v namiznem tenisu so dekleta na 8. mestu (isto mesto pa so si priborili moški), zadnje omenjeni so se pritožili organizatorju, saj jim je le-ta določil drugega tekmeca ne pa nasprotnika, ki jim je pripadal po programu. Balinarji so s sedmim mestom razočarani. Pripombe so padale predvsem na organizatorja, ki jim ni zagotovil slačilnice in gladkih igrišč. Vlečenje vrvi ,je na živilijadah atrakcija. Ekipa Žita se je uvrstila na tretje mesto. V krosu smo zasedli dve odlični mesti: Mustafa Veladžič je zasedel drugo mesto, Marjeta Franko pa četrto. Naše balinarje sem srečal šele po končanem tekmovanju, ko so iz športnih oblačil lezli v civilne igriščih med Izolo in Portorožem. Igralci namiznega tenisa so tekmovali v Partizanu — park Arri-goni v Izoli, tu so se dobili tudi balinarji. Krosisti in vlačilci vrvi so merili svoje moči na igriščih v Luciji pri Portorožu, tu so tekmovale tudi kegljačice. šah isti so se merili v dvorani hotela Palače v Portorožu. Strelci, ki so tekmovali na zunanjem strelišču SD »Darko Marušič« v Izoli, nogometaši pa so igrali na sosednjem igrišču. Na dan tekmovanj je bilo zelo vroče, tako, da so se športniki pošteno potili. Tudi igrišča so bila oddaljena drug od drugega. Zaradi tega je prihajalo do nevšečnosti pri razdeljevanju bonov za hrano, značk in ostalega materiala, ki je potreben pri takih tekmovanjih. Pozno popoldne so se tekmovanja le zaključila. Zvečer ob šestih smo se vsi sodelujoči zbrali v Fiesi na prostornem zabavišču rudarskega počitniškega doma. Tudi tu ni potekalo tako, kot so si želeli ljudje. Organizator je večerjo razdeljeval v majhni leseni lopici. Ljudje so se trli v nekaj vrstah, bilo je prepiranja na pretek, marsikomu je težko priborjena porcija padla na tla. Bilo je premalo miz, da o stolih ne govorimo. Ljudje so jezni posedali ob obali, daleč stran od odra. Po končani razglasitvi rezultatov, to je bilo okoli devetih zvečer, kljub napovedi, da se bo to zgodilo ob sedmih, smo posedli v avtobuse in se odpeljali domov. Vodja strelske ekipe, Šarc, deli municijo strelcu Ritmaniču Vztrajnost se obrestuje Četrta na cilju Franko Marjeta, zaposlena v TOZD Pekatete, je v krosu med dekleti starimi nad trideset let zasedla četrto mesto in si s tem prislužila diplomo. Takoj po startu je vidno zaostala, bila je šele nekje v sredini. Na polovici kroga je začela prehitevati tekmovalko za tekmovalko in proti cilju je bilo že jasno, da bo zasedla eno prvih mest. In res! Skozi ciljno črto je pritekla četrta in si s tem pritekla pravico do priznanja. Vprašal sem jo, kako je zmogla iz sredine kar med prve. »Ne vem. Kar neslo me je po razriti cesti, redko poraščenem travniku in markirani prašni stezi.« Naj bo kakorkoli, Marjeta je svoje sodelovanje na progi za kros opravičila. Nogometna reprezentanca DO Žita, ki je uspešno tekmovala na igrah Živilcev Slovenije Delovni posnetek z nogometnega igrišča Rezultati Živilijade 1. Droga Portorož 153 2. Emona Ljubljana 151 3. Mercator Ljubljana 148 4. Kolinska Ljubljana 144,5 5. Mlinotest Ajdovščina 134 6. Merx Celje 127 7. Fructal-AIko Ajdov. 124,5 8. Žito Ljubljana 121 9. Intes Maribor 110 10. Hmezad Žalec 101,5 11. OCM Kol on ia le Maribor 97 12. ETA Kamnik 69 13. Tališ Maribor 64,5 14. Pivovarna Laško 63 15. Ljubljanske mlekarne 61 16. Slovim Ljubljana 57 17. Etol Celje 35 18. MIP Nova Gorica 32 19. Agrokombinat Maribor 30 20. KK Vipava Ajdovščina 30 21. Center Celje 27 22. KŽK Kranj 24 23. Timav Sežana 23 24. Savinjski magazin Žalec 21 25. PEKS Škofja Loka 17 26. Kmetijska zadr. Trebnje 15 27. KIT Storitve Ljubljana 14 28. MIG Škofja Loka 6 29. EMBA Ljubljana 3 Milijarda v smetnjakih Ivan Sekulič Boljši kruh. Mar res? Od letošnjega poletja naprej bomo verjetno jedli boljši kruh. S 1. julijem začne namreč po dveletnem zavlačevanju veljati pravilnik o kakovosti žit, mlevskih izdelkov, kruha, peciva in testenin. Tržne presežke letošnjega pridelka pšenice bomo razvrstili v tri skupine na podlagi vsebine in kakovosti beljakovin, najkvalitetnejša pšenica pa bo kajpak tudi najdražja. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo pridelovalci odslej sejali zares najboljše sorte, iz katerih meljejo ostro in polmehko moko. Če je moka dobra, je okusnejši tudi kruh. Jugoslovani slovimo po tem, da ne moremo brez kruha — po uradnih statistikah ga pojemo poprečno po 350 gramov na dan, kar zadošča skoraj za tretjino potrebnih kalorij — vendar je ta kruh že leta v glavnem slabše kakovosti. Neuradni podatki govorijo, da vsako leto zamesimo 260 000 vagonov moke, potem pa najmanj 10 odstotkov kruha konča v smetnjakih. Tako v letu dni samo s kruhom zavržemo približno milijardo dinarjev. Vzroke za to najdemo v sorazmerno nizki ceni, predvsem pa v slabi kvaliteti. Bitke za boljši kruh ne morejo izbojevati samo peki, ker nesporazumi nastajajo že na njivah. Kmetje so bili do sedaj s politiko odkupa tržnih presežkov pšenice stimulirani, da so se odločali predvsem za rodovitnejše sorte, ne pa za kakovostne, to pa se nam maščuje tudi pri kvaliteti kruha. Novi pravilnik o kvaliteti ni čudodelna palica, zato kruha, kakršnega si želimo, ne bomo dobilj že čez noč. Toda če se bodo vsi držali pravilnika, bo gotovo tudi naš kruh vsakdanji kmalu boljši- Kozerija Ana Marjanovič Morje, bodi dopust! 0, to morje, ta plavi zaklad. Pa ti turistični plakati v mestu, ki domala povsod visijo in ne počnejo drugega, kot to, da vabijo na fumenopeščene plaže, kjer ise poležava do mile volje ob butanju valov, ko sonce sije in sije ... In vlada mir. In tako me je tisto sobotno jutro pograbila žeillja po morju in to tako močno, da sem se še isto jutro stlačila v prvi avtobus, ki pelje k morju, in se odpeljala. Vročina je bila neznosna. Ovinki so bili siloviti, da so marsikomu dvigali želodec ... Najhufjša od vsega pa ije bila 'kolona avtomobilov, ki je segala ... tja, do ... Kljub vsemu smo prestali to mučno vožnjo in dospeli v obmorsko mestece. Prvi hip in prvi ukrep: turistična poslovalnica za privatne sobe. Naenkrat so vsi hoteli privatne sobe! Ljudi se je kar trlo. Vpili smo drug čez drugega, moledovali dekle za pultom: »So še isobe ...? Kje pravite, da je to? A, tako daleč ...?« Obupno. V tisto sobo za sto dinarjev sem priletela samo toliko, da sem odložila torbo in se preoblekla v kopalke. Naslednji trenutek sem že dirjala na plažo. Dočakal me je prijeten zalivček, ki je sicer samo betoniran. Nič zato! Važno Ije, da je morje Piavo in široko . .. brez konca in kraja (nekako tako kot cene), in da je vabilo. Skočila sem in zaplavala v njegovi modrini. Pred menoj so tudi zaplavali še neki predmeti, 'ki niiso bili niti flora niti favna našega Jadrana: zmečkana škatlica cigaret, tetrapak od soka ... pa pokrovček kreme za sončenje ... ”Beh!« je bil moj prvi pozdrav morju in plavajočim predmetom. Takoj sem stekla iz vode, pni tem pa sem stopila na trinajst črnih ježkov, ki iso me z lastnimi bodicami spomnili, da so bili še pred menoj v morju, im naj zato nikar ne stopam po njihovih glavah. Vlegla sem se na brisačo. Zamižala sem in hotela ujeti hipec mirovanja pod vročo sončno kroglo, ko me je pretrgalo brenčanje avtomobilskega motorja. Dvignila sem pogled, ikot mnogi ležeči okoli mene, in s kislim obrazom opazovala, kako ije avto skorajda zapeljal na plažo. Nato se je iz -njega zvalila celotna družina, ki je začela glasno zasedati plažo. Obkolili -so kar dobro četrtino na račun že prisotnih in takoj pričeli raztovarjati svoje dopustniške predmete. Predvsem pa so se počutili kot doma. Oče je raztegni1! veliko blazino in jo začel napihovati. Vsakokrat, ko je pihnil, je bilo slišati, -kot da bi imel zamašene bronhije. Hčerka je odvila tranzistor in glas Tereze in njenih »starih ljubavi« je že Pogreval ljudi na plaži. Mati, predno se je sploh slekla, je že začela pripravljati -malico tako, da so odvečni olupki lin podobno, leteli okoli oje. Pes, ki so ga klicali Dok, pa je nastopil z raziskovanjem plaže, vohanjem in oblizovanjem mastnih ležečih teles okoli sebe, ki so v istem trenutku pokazali, da je več kot nezaželen. Toda Doik se sploh mi dal motiti. Začel je kar pri gospe, ki ije bila dodobra obložena z »ambre solare« ... pa z gospodom, iki je vneto cvrl ude in hkrati reševal zamotano križanko. Dok je vljudno pristopil, porinil rivec gospodu pod nos, da je ta kar poskočil. Nato je popolnoma [^irno odšel naprej. Neki trebušasti gospod, ki je vse to opazoval z besom, je naenkrat ®kočil preko mene naravnost k materi, ki je ravno odpirala ribjo konzervo, in zarohnel: »Spravite tega psa s plaže, ugasnite radio ...! pa mislite, da ste?!« "Sem na dopustu, če nimate nič proti!« mu je zabrusila gospa v Zaripli obraz. Ker pa je trebušastemu gospodu pritisk vidno rastel, Je besno dejal: »Če ste že na dopustu, to še ne pomeni, da tu gorate sprostiti vse svoje primitivne -nagone!« Notel se je že obrniti in oditi, toda tisti hip je pristopil oče, pogra-. gospoda za laket in zatulil: »Kdo je primitivec, ti mrha debela?! 1 boš mojo ženo napadal! Ti -boš nam branil biti na dopustu? Kaj Pa misliš, kdo si?! Izgini, če ne te bom tako pritegni-l, da boš takoj P°zabii dihati za cel dopust!« re'bušast gospod ni mogel požreti teh besed in -je odločno kresnil ^cota po nosu. Začel se je amaterski pretep. Prisotni so bojevnika P°j obkrožili. Gospa je kričala možu: »Franci, daj, pokaži se dedca! azbij mu gobec!« r°če glave pod vročim soncem so se vnele. Pritekel je tudi Dok, 1 je poskušal izpopolniti kričanje množice z vztrajnim lajanjem, d-nekod se je pojavila -plava uniforma in dejala z resnim glasom: “Mir! Vidva pa pojdita z menoj!« 'tka je bila končana. Razhajkana gospa je glasno in razburjeno pobili a predmete okoli -sebe. at° se je na plaži pričelo vneto razglabljanje, kdo je kriv, -kako ga kresnil, pa za uho ga je ugriznil ... Skorajda celo -popoldne. K eci nas je pregnal velik oblak, poln dežja. Zapihal je tudi mrzel er, ki je marsikatero družinsko »zapuščino« s plaže zanesel natezali -pa v morje. ecer v sobi, ko -sem ležala v postelji, sem si ponavljala: »Jutri Tqh °° sonce! Jutri naj bo mir! -Morje, -bodi dopust!« : a v sosednji sobi se je zaslišalo glasno cviljenje otroka, ki se dire>rH*3Ud'! 'n starše. Pritekla je gospodinja. Začel se je bilondaj p.° lesenih -stopnicah. Turisti so klicali po miru, ki ga ni tan' VSe tia c*° P°2nih ur. Naslednje jutro me je spet zbudilo to-po-bipod *3° st0iPnicah in -sem napol v spanju mislila, da je v bližini rom. nikakor! Samo nekateri so se že tako zgodaj odprav-IJal'na plažo. ^n^ačam sobo!« sem kasneje -rekla gospodinji, ki me je začudeno ln t ,9 s SV0ljim komercialnim pogledom. toda t°,sem se vrn‘la v Ljubljano, ki me je dočakala sicer z dežjem, na ^ 0 mirna in tiha, kot zibelka miru, kajti vsi so oddivjali nekam V »kajži« na Pokljuki bo potrebno še v tem letu opraviti sanacijska dela Informacije iz TOZD Šumi Tatjana Hribar Remont v avgustu Že vse letošnje leto se srečujemo s problemom dobave embalaže, predvsem celofana. Posebno problematičen je položaj zadnja dva meseca. Proizvajalcem embalaže primanjkuje osnovnih surovin. Dobavni -roki so se zato podaljšali in nihče nam ne more zagotoviti, kdaj bomo manjkajočo embalažo dobili. Prihaja do izpada proizvodnje posameznih artiklov: Žele 100 g, Alpski -mlečni, lizike Poli, Čoko-ba-na itd. Stanje -se v kratkem času ne bo izboljšalo, zato lahko pričakujemo še -večjo desortiranost in padec zalog gotovih izdelkov na minimum. Ker pa vemo, da nas v avgustu čaka remont, smo lahko -glede tega še toliko bolj zaskrbljeni. Zanimamo se za embalažne materiale iz -uvoza, vendar pa je stanje kritično tudi na evropskem tržišču. Prav tako so problemi z dobavo bo-nbonskega sirupa. Na trgu namreč primanjkuje koruze, ki je osnova za proizvodnjo sirupa. Za mesec junij smo sami nabavili koruzo, kar pa -nam bo za 30 starih milijonov din podražilo -sirup. Kot pri embalaži tudi pri sirupu ni jasnejših izgledov za naprej. Poleg problematike nabave in embalaže, se pojavlja tudi problem prodaje in sicer desertnih -izdelkov. Med poletjem se sicer zmanjša prodaja teh proizvodov, letos pa je to odstopanje močnejše. Delovno silo Desertnega oddelka smo delno premestili v Kandi-tni oddelek na pakiranje lizik. Ker -pa je zmanjkalo tudi celofana Poli, bo nastal problem viška delovne sile v obeh oddelkih. Torej, obstaja kup problemov, ki niso enostavno rešljivi. Prizadevali si bomo, -skupaj z vsemi službami v Kombinatu, da stanje čimprej normaliziramo. Dan civilne zaščite Ivan Vesič Usposobljanje delavcev Ob dnevu civilne zaščite so bile po vsej državi številne akcije njenih enot. V naši DO smo kakor vsako leto tudi letošnje aktivno sodelovali. Gasilski vod je izvedel vajo -in s tem praktično preizkusil delovanje vseh hidrantov na območju kombinata. V TOZD Pekatete je bila prirejena demonstracija gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Na dan CZ se je zbrala ekipa CZ v Pekarni Bežigrad. Za delavce omenjenega TOZD smo priredili predavanje in praktično vajo. Člani štaba CZ smo se udeležili javne vaje v -krajevni skupnosti Tabor, sodelovale so tudi specialne teritorialne enote. Poleg vaje smo si lahko ogledali sodobne pripomočke CZ. V kombinatu je enota prve pomoči preverila opremljenost omaric prve pomoči. Take in podobne vaje oziroma preizkusi znanja so našemu delovnemu človeku koristni. Nikoli ne vemo kje -in kdaj nas lahko preseneti nevšečnost. Samo pripravljen občan lahko priskoči na pomoč ob kakršnikoli nesreči. Počitniški dom na Pokljuki Bernard Čibej — Služba za družbeni standard Odločitev o sanaciji Zaradi večkratnih pripomb o dotrajanosti počitniškega doma na Pokljuki, je delavski svet DO na svoji 5. seji sklenil, da se preloži predvidena izgradnja novega počitniškega doma na Pokljuki, in da se ta zaradi dotrajanosti zapre. Glede na velik interes naših delavcev, da bi letovali na Pokljuki, sta komisija za družbeni standard in sindikalna konferenca, ponovno obravnavali -problematiko počitniškega doma in sklenili, da se preučijo vse možnosti, da se dom usposobi za letovanje. Komisija za družbeni standard je na 10. seji, dne 11.5. 1979 zadolžila strokovno -službo, da pripravi predlog adaptacije tega počitniškega doma in ga posreduje delavskemu svetu DO. Na osnovi zadolžitve je bil opravljen 20. 6. 1979 temeljit ogled počitniškega doma, pri katerem je sodeloval sodni izvedenec in cenilec za gradbeno stroko tovariš Ivan Plemelj, ki je po naročilu opravil po-pi-s i-n izmero obstoječega objekta ter pribeležil gradbeni program, po katerem je napravil poročilo o cenitvi in predračunu -del po programu. Poročilo zajema popis dejanskega stanja, popis večjih vzdrževalnih del, ocenitve obstoječega objekta in stroškov vzdrževalno-adap-tacijskih dei po gradbenem programu. V gradbenem programu je dal poudarek zlasti statiki in požar-no-vamostnim ukrepom. V tem smislu -se predvideva tudi popravilo temeljev obodnega venca in dimnika, učvrstitev obodnih kladnih sten in podklinjenje na temelju. Med poža-rno-var-nostne ukrepe sodi odstranitev starega dimnika ter montaža novega s kaminsko cevjo ter dvema ventiIškima tuljavama. Izvedba obstoječega dimnika je nevarna za požar, ker ta sega skozi leseno steno. Predvidena je tudi zamenjava peči v dnevni sobi, ker je ta dotrajana in ima okvarjeno kurilno garnituro. Med večja vzdrževalna dela sodi odstranitev stare skodlaste kritine ter postavitev -nove. V programu sanacije so vsebovane tudi postavke, ki prispevajo k izboljšanju standarda letovanja. Med temi naj omenim le termoizolacijo na stropnih površinah mansarde, ureditev kopalnice in dograditev shrambe za smuči. Glede na dejansko vrednost obstoječega objekta na Pokljuki, kakor tudi na dragoceno pomembnost te lokacije, je smotrnost te investicije prav gotovo dosežena. Zato je bil na zadnjem delavskem svetu DO, ki je bil 3. 7. 1979, predlagan sklep, da se iz naslova združenih sredstev TOZD in DSSS, odobri adaptacija počitniškega doma na Pokljuki v znesku 343 662,00 dinarjev. Centralni delavski svet DO Živilskega kombinata žito, pa je ta skle-p sprejel ter za izvedbo sklepa zadolžil -službo za družbeni standard. Nagradna križanka REŠITEV KRIŽANKE POŠLJITE NA UREDNIŠTVO »GLASNIKA« DO 15. AVGUSTA 1979. Z ŽREBOM BOMO RAZDELILI TRI NAGRADE, PAKETE, SESTAVLJENE IZ PROIZVODOV KOMBINATA ŽITO. FAiNcas OL//C4A (Aogvj^ I Odi. /C0i .OeeiA NAJV/sjp GoMNA /c/ier/ kopo// TVPOCJ£\t A/JAS/Cj Aort P/i£6tVAL AON!je' /vAT/N/ vrenj. srngiA mfc osn/NM pote SAŠK/ Ik/PAA. M/STAi Poumt cev/ce ///Jonh C£7op/s tk/f' '/llToit GANGES/ V /NO 0/ Z/rs/Q /ci/IČA/l P/l£/S/~ VALc/ Tc/A.č/Je VJJZ/NA /IVAC S SkAA/A/n VOJSKA POrtCA-O. /res ec UAA6N/ SP/P oN/če- vAckA Če/e za čerkn /N pav/ SA/70G/AS N/K ZA/o/iee c/l/c/ 100 oppertA /vep/um' VONJ NAŠ/ ZAHomi soseo/ Z o PA /Z£kA V IPAN/J/ poreče VALNO STGKCO P/Z/UV /ZSAA Skoz/ P/PEHNz V /TAC/J/ ZOZFNO /C/IAJ č/iezo pa/ TO/l/NU oe/lok/ Posoj/o N/ZVaPa /CMtec SOsrfN, S/JVČAAM (NOSA) mo JAP. PIS/1/Č NEZNANK/ vNA/etr' /tO.AAto zem/A, smencA (0C6A) oMvesu vA/večjA A£*A V /LPAMlJ NAP/TEK fupAAac NPAJ 0 A Soč/ ITALIJAN. ISMLkA spod. ne/ POSOD £ N4PPAVA ZA TRPANJ/ uoecov. OPANKOV /reener pogan verfčkA ZUJS/LO VOKLO \S sec S/&6N/A rteSTo v\ ITALIJI votaTka e/io/A PC/NT, VSTAJA SOLSOUT. /asune (/snjčn r/ik/c poskusi in zadovoljen boš Bazoefca fantast Srečanje pekov Jugoslavije Ivan Sekulič To pot v Šibeniku Letošnjega srečanja pekov Jugoslavije, ki je bilo v Šibeniku, so se udeležili tudi peki živilskega kombinata Žito. Tovariš Anton Kosovel, direktor TOZD Pekarn, ki je tudi član koordinacijskega odbora združenja mlinarjev, pekov in testeninarjev Jugoslavije, ki se je udeležil srečanja v Šibeniku, je v kratkem pogovoru dejal: »Prvič so se peki iz Jugoslavije sestali leta 1976 v čačku, nato v Ohridu, letos pa v Šibeniku. Pekarskega srečanja v Šibeniku so se udeležili delavci pekarske industrije iz vse Slovenije, kot tekmovalci in predstavniki delovnih organizacij. Srečanje je organizirala Žitna skupnost Slovenije. Na pobudo poslovnega združenja proizvajalcev kruha in peciva Jugoslavije, smo organizirano pristopili k reševanju problemov pekarske industrije v Jugoslaviji. Predvsem gre za tehnološki razvoj tega, ter iskanje ekonomskega položaja organizacij združenega dela v pekarstvu. Zaradi uspešnega in tesnejšega sodelovanja, smo pristopili k uveljavitvi dneva pekov Jugoslavije. Tovrstna srečanja se bodo vrstila vsako leto v drugem kraju.« MUSTAFA VELADŽIČ DRUGI Ni težko, če so priprave dovolj resne Tekmovalci Žita smo se zbrali za odhod na živilijado na Kongresnem trgu. Vsi dobro razpoloženi, polni optimizma in ugotavljanja, oziroma primerjanja ekip drugih podjetij. Po končanih igrah, to je bilo zvečer na prijateljskem srečanju, je bilo jasno, kaj in kako se kdo počuti. Tudi Mu-stafi Veladžiču, ki je na tem tekmovanju zasedel drugo mesto v krosu za moške nad trideset let. Vprašal sem ga kako je zadovoljen z rezultatom. »No ja,« je rekel, »narediti bi se dalo še marsikaj, vendar je ob delu težko trenirati.« Na živilijadah se dobijo ljudje, ki so se nekoč aktivno ukvarjali s športom, pa jim zaposlitev ne dovoljuje več aktivnega udejstvovanja ali pa ljudje, ki žele ohraniti ob vse večjem industrializiranem življenju še nekaj energije in se s športom bavijo predvsem kot rekreacije!. Kako pa bo s tvojim sodelovanjem v bodoče? »Dokler mi bodo moči dovoljevale, bom tekmoval.« I. S. Proste sobote »žro« dopust Ana Marjanovič Zakon je jasen: Sobota je delovni dan Prosta sobota je za dopustnika delovni! dan! Tega marsikdo ne ve (ali pa mu to ne ugaja), zato je pri obračunavanju dopustov pogosto vroča kri. Toda zakonska določila so jasna in pravijo: 1. Proste sobote, kot so določene po terminskem koledarju, imajo značaj delovnega dne in se zato štejejo v čas dopusta in v čas drugih upravičenih odsotnosti z dela. 2. Evidentičarji dopustov zato registrirajo letni dopust in vse druge upravičene odsotnosti z dela na dan proste sobote v evidenčni list delovnega časa z označbo, kot je predpisana (letni dopust, izredni plačan dopust itd.) vendar pri tem ne pišejo nobenih ur izrabe letnega dopusta, ker je letni dopust določen v delovnih dneh in ne v urah. Letni dopust na dan delovne sobote se evidentira z 8 urami, kot je za delovno soboto določena dolžina delavnika. 3. Delavcu, ki nastopi dopust na dan pred prosto soboto, se prosta sobota šteje v dopust. 4. Če delavec nastopi dopust dan pred državnim praznikom in nato prazniku sledi prosta sobota, se taka sobota ne šteje v letni dopust, če se delavec vrne na delo prvi dan po končanih praznikih. S tem namreč dokazuje, da je izkoristil le 1 dan letnega dopusta. Če se delavec vrne drugi ali tretji dan po končanih praznikih, pa se v letni dopust vštejejo vsi dnevi, ki imajo značaj proste sobote, ker je delavec s tem dokazal, da želi koristiti več dni letnega dopusta. To pa se evidentira tako, kot je pojasnjeno v točki 1 tega navodila. Take slučaje imamo pri koriščenju dopusta v mesecu aprilu in maju (majski prazniki), v mesecu novembru (Dan mrtvih in Dan republike). Sodelujte s svojimi prispevki v »Glasniku« — sprejemamo vse od pohval do kritične ocene. J