Čas hiti naprej. Neudržno hiti dalje. Ne postoji, če bi tudi kdo to želel radi lepote trenutka. Gre svojo pot vedno z isto hitrostjo. Kaj pa je čas? Na to vprašanje odgovarja velik škof in cerkveni učenik sv. Avguštin, ki bomo letos obhajali 1500 letnico njegove smrti, s temi besedami: »Če me kdo vpraša, vem čisto dobro, če bi pa to moral povedati, ne vem. Samo to vem: če ne bi nič prešlo, bi ne bilo preteklosti; če se ne bi nič dodalo, ne bi bilo prihodnjosti; če sploh ne bi ničesar bilo, bi tudi časa ne bilo.« Čas je mera za spremembe stvari, ki so podvržene menjavi. Postavi »e na vogel obljudene ulice ali na križišče cest, ki po njih hodi množica ljudi, in poglej si te ljudi. Za nekaj hipov se ti pojavijo pred o.čmi, potem pa jadrno hitijo mimo ter izginejo tvojemu pogledu. To je podoba Sasa: kratek trenutek je sedanjost, preteklost je nepreklicno prenehala, neudržno sili bodočnost v sedanjost. Modrost življenja je v tem, da prav porabiš čas. Čas ti je to, kar iz njega storiš. Prihodnjost je negotova, z njo ne moreč računati. Preteklost je nepovračljivo pretekla. Kratek je trenutek sedanjosti in vsled tega nadvse dragocen. Vse je odvisno od tega, kako ti ta dragoceni trenutek sedanjosti uporabiš. Kako ljudje uporabljajo čas? Rimski modrijan Seneka, ki je živel za časa krutega rimskega cesarja Nerona ter je bil njegov učitelj, piše o tem: »Če opazuješ dejanje in nehanje lju<Li, boš spoznal to-le: velik del življenja poteče s tem, da ljudje slabo delajo; večji del s tem, da nič ne delajo; skoro ves del pa s tem, da delajo kaj drugega, ne pa to, kar bi morali delati.« Globokoumna pripomba tega poganskega modrijana, vredna, da jo upošte vaŠ.Odpri knjigo svojega življenja in skrbno preglej list za listom. Koliko je v njej listov, ki so napolnjeni s slabimi dejanji? Koliko je listov, ki so prazni, ker si dragoceni čas zapravil in niBi ničesar storil? Ali ni večina listov napolnjena z dejanji, ki so drugačna, n&go bi morala biti? Seneka je svoj opomin o zlorabi in potrati časa naslovil na pogane. Koliko bolj se moramo tega varovati mi, ki smo o tem podučeni z nadnaravnim božjim razodctjem! RimSki cesar Tit je imel težko vest. ako je kakšen dan slabo uporabil, ter je ob koncu takšnega dneva bolestno vzkliknil: »Zg-ubil sem dan.« Ali naj v sličnem slučaju vest kristjana molči, ko vendar ve, da bo vsevedni Sodnik od njega terjal odgovor o uporabi življenjskega časal Navedene besede veljajo ne samo za nadnaravno življenje, marveč tudi za naravni življenjski red. Da boš mogel dobro izvrševati svoje stanovske dolžnosti, da ne boš delal slabo ali pa nič ne delal ali delal kaj drugega, samo tega ne, kar bi moral delati, moraš biti v svojem stanovskem delu dobro podkovan. Strokovnega znanja je treba vaakomur: kmetu, delavcu, obrtniku, trgovcu in takozvanem urazumniku. — Zato je vsakornur treba izobrazbe. Klic po izobrazbi ne sme nikdar onemeti, marveč se mora kot opomin pojaviti ob vsaki priliki, zlasti ob začetku novega leta. Ko ob koncu leta pregledaš knjigo življenja, da bi napravil bilanco, skrbno in brižljivo poglej v oni oddelek o izobrazbi — stanovski in splošni. Kako je v tem oddelku? Je-11 bilo kaj napredovanja ali morda samo nazadovanje? To naj preudari vsak, katerekoli ptarosti je in kateregakoli stanu, in če se je preteklo leto v tem velevažnem oddelku končalo s primanj« kljajem, naj v novem letu ta nedostan tek spremenl v napredek in presežeKi Predvsem opominjamo ob nastopii novega leta mladino na važnost in dok žnost pouka, vzgoje in napredka v to* obrazbi in omiki. Novo leto mora bitl novo obdobje izobraževalnega dela. Y naši ožji domovini ni z mladinsko vzgo jo in izobrazbo, pa tudl ne s samovzgojo mladine tako, kakor bi moralo bitjj, Besede, ki jih je zapisal modri Rimljan Seneka, veljajo tudi za mladinsko samoizobrazbo in za izobraževalno delo med mladino: mnogi delajo slabo, 8« več pa jih je, ki nič ne delajo ali pa d&? lajo drugo, nego bi morali delati. NaJ ne bo naš tozadevni novoletni opomht zopet glas vpijočega v puščavi! Dajmo naši mladini priliko stanovske in sploSne izobrazbe ter prave krščanske vzgoje, da bo mogla čas svojega življenjft uporabiti sebi v prld, domovini in dtžavi v korlst, Bogu in Cerkvi v čast. V tem smislu sporobamo svojim čitateljem in prijateljem prisrčne novoletne čestitke z iskreno željo, naj bi novo leto bilo vsem srefino in od Boga blagoslovljeno. Da bi se naše novoletno vo« ščilo tem bolj uresničilo, ga podkreplmo z opominom sv. Pavla v pismu Efežanom: »Glejte, da previdno živite, n» kot nespametnl, marveC kot modri, in da skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi« (Ef. 5, 15. 16).