Sirota Jerica.
Narodna kranjska.
Vstani, vstani Jerica,                        Vi ste pekli beliga,
Vsfani, ženi vole past                       Rezali debelo ga,
Tjekaj v reber zeleno.                       Z maslom 6te ga mazali,
Čakajte oj mati vi,                            Zraven se mi smejali.
Da dano ve odzvoni,                          Mati, mati, mamica,
Petelinčki odpojo.                               Pač imam hudo mačeho,
Vstani, vstani Jerica,                        Kadar ona češe me,
Vstani, ženi vole past                       Tak z grebeni sterže me.
Tjekaj v reber zeleno!                      Da mi teče černa kri.
Jerica ustala je,                                Ko ste vi česali me.
Past voličke gnala je                         Gladko ste česali me,
Tjekaj v reber zeleno.                       Milo božali ste me.
Paske volički se,                               Mati, mati, mamica,
Da grem k svoji materi,                   Pač imam hudo mačeho.
Tje na britof žegnani,                       Postijo imam tak terd6,
Kjer so grobje velbani.                      Nikdar ne postelje je,
Cerna zemlja odpri se,                      Nikdar ne zrahlja mi je,
Cerna zemlja, raatcrn' grob,             Devlje v zglavje ternje mi,.
Da vam potožila bom,                       Devlje v snožje pesek mi,
Svoje serce odkrila bom,                  Vi ste mehko dali mi,
Zemlja se odperla je,                        Vsak ste dan postlali mi,
Černa zemlja, matern' grob.             Vsak ste dan zrahljali mU
Jerica tožila je,                                  Mati, mati, mamica,
Tako govorila je:                               Biti mi ni več doma!
Mati, mati, mamica,                          Mati govorila je:
Pač imam hudo mačeho;                   Pojdi, Jerica, domu,
Preden še dani zvoni,                       Zroc' se milimu Bogii.
Petelinčki odpojo,                              Mati, mati, mamica,
Me pokliče, me zbudi.                      Biti mi ni več duma,
Moram gnati vole past                      Tu pri vas ostala bom
Tjekaj v reber zeleno.                       Ta pri vas ležala bom,
Pri vas pa ležala sem,                      Leže Jerca k materi,
Da je posjalo solnčice,                      Se tako mi govori:
Mi na mehko posteljco.                     Bolji mati so mertva,
Mati, mati, mamica,                          Kakor živa mačeha,
Pač imam hudo mačeho,                   Komaj to izgovori,
Peče mi s pepela kruh                      Svojo dušico pusti.  —
Z drobnim peskom ga soli.               Kako je pač to hudo,
In kadar mi reže ga,                        Oj hudo za vsaciga,
Vreze mi tak tankiga,                       K' nima svoje matere,
Da se vidi skoz njega.                      K' ima hudo mačeho. Zraven vselej krega me.
172