PoStnlna plačana v gotovfnU $tev. 6. V Liubliani, dne 7. februarja 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obilnska uprava". lihaj« v«.ko »redo ob 9. ari tjutr.j. — Cen. nn 12 Din. z. pol leU. S Spili in dopisi s. poSiljajo: Uredništvu ..DomMjuba", Ljub-Z. inozemitvo 26 Din. za pol leU. S Ijan«, Kopitarjev, ulic. — Naročnin«, reklamacij* in fnstrati p.i Po»amezn. itevilke «e prodajajo po I Dh. j| Upr.vniitvn .Domoljub«", Ljubljana, Kopitarjev, ulic«. ZBOR ZAUPNIKOV SLS. V ponedeljek, 5. t, m., se je zbral v Ljubljani zbor zaupnikov SLS, najvišja oblast v stranki. Zaupniki so docela napolnili veliko Unionsko dvorano. Na obrazih sc jim je brala zavest, da slovensko ljudstvo preživlja velik trenutek in da je trenutno od njih odvisna usoda našega naroda za dolga, dolga desetletja. Govoril je prvi dr. Korošec, naš vojskovodja proti velesrbskemu centralizmu in belgrajgki korupciji. Kar je poved?!, je zajel iz duše slovenskega ljudstva. V naslednjem nekaj odlomkov iz njegovega govora. ZA SAMOSTOJNOST SLOVENSKEGA NARODA. Naša stranka ima v svojem programu na prvem mestu zahtevo, ki si jo bodo osvojili vsi, ki se čutijo Slovence, To je samostojnost, avtonomija slovenskega naroda — (živahni klici: Živio). Njena privlačna moč gre pred nami ter nam odpira vrata vsega slovenskega naroda. Voditelji nasprotnih strank vidijo, da »e vrši preokret v njihovih vrstah, da njihovi lastni pristaši odobravajo nas program. In zato mislijo, da je treba preprečiti to gibanje v lastnih vrstah in dati za avtonomijo nekak surogat. Zato obljubljajo »samoupra-voc, »že širšo samoupravo?, spolno samoupravo?, »nerazdeljeno Slovenijo« Iti., samo da bi njih ljudjo ne poslušali naših klicev po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda. (Klici: Tako je!) Toda narod in tudi nasprotni nam del naroda vidi, da ta surogat ni nič drugega kakor orožje, ki je prišlo iz orožarne vele-srbstva, sama fraza, ki bi naj zakrila goli — centralizem. (Ogorčeni klici: Doli i njim!) Toda naš narod uživa že štiri leta sadove tega centralizma in tudi sadove blaženega vidovdanskega centralizma in ve, kaj pomeni ta centralizem. On pomeni popolno nerazumevanje naših slovenskih razmer, popolno nesposobnost centralne uprave, on pomeni velikansko korupcijo v vsem gospodarstvu, pomeni polževo počasnost centralistične uprave, veliko nazadnjaštvo v političnem oziru in nezaslišano zapostavljanj« v verskem oziru. (Klici: Res je!) Nase stališče gledo avtonomije Slovenije je zasidrano tako globoko v duši slovenskega naroda, da si danes ne upa nihče reči: pojdimo v boj proti avtonomiji slovenskega naroda. To vedo voditelji naših nasprotnikov prav dobro in zato pravim, da so nam odprta vrata in srca pristašev vseh strank. Klerikalnega zmaja se jim ni treba bati in se ga tudi ne bojijo, ker vedo, da je mrtev. SLS ne gre v boj za klerikalizem, ampak za svobodo in samostojnost slovenskega ljudstva. (Živahno odobravanje.) ZA NARODNO IN KLJLTURNO SAMO- STOi.KJST. Kaj hočemo mi avtonomisti? Mi lioče-I mo, da smo in ostanemo Slovenci v tej državi sami svoji. To so pravi: mi ne mrzimo ne Hrvatov, ne Srbov, toda mi hočemo ostati samisvoj narod in so nočemo ne posrbiti, ne pohrvatiti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Mi ne zaničujem- kulture drugih in priznavamo vrlino tudi drugih narodov. Toda mi ljubimo svoje in hočemo zato ohraniti in ščititi svojo slovensko kulturo. (Ponovno viharno odobravanje in ploskanje.) Mi hočemo ščititi svoje slovensko gospodarstvo, hočemo pa ščititi tudi svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija. Za to gremo v boj in zaradi tega se nam pridružuj3jo tudi ljudje drugih strank. BFANITELJI ZATIHANI1L Nikdar nismo iskali in želeli kake nadvlade. Mi smo vedno branili in ščitili zati-rance ter stali ob njihovi strani. Zato uživa SLS simpatije tudi pri drugih strankah, ker vedo, da smo ml zastopniki zatiranih mas slovenskega naroda. (Klici: Tako je!) Mi smo oni, ki moramo braniti slovensko zemljo, slovenski jezik, slovenskega uradnika in obrtnika, slovenskega kmeta in delavca. Braniti moramo tudi — no klerikalizem, ampak svobodonaše cerkve, v kateri mi ne gledamo lcakt« politične gospodarice in tudi ne kake dekle, ampak svojo mater, ki jo vsi ljubimo in spoštujemo. Zato bomo svojo mater ščitili z vsemi silami, da se bo mogla svobodno razvijati v javnosti in v šoli. (Dolgotrajno burno pritrjevanje in ploskanje.) RAZVOJ SLOVENSKEGA 80LSTVA Ml moramo danes zagovarjati tudi naše zatirano šolstvo. Katera Izmed nasprotnih strank, ki so pred 10 leti še toliko govorile o naprednosti in vzele v zakup ves napredek, si upa danes nastopiti za našo šolstvo? Nihče naših nasprotnikov si ne upa nastopiti proti temu, da se danes zatira naše slovensko šofištvo. Kdo drugi nego naša stranka se bori za obstoj naše univerze, ki nam jo hočejo vzeti, ne naenkrat, ampak polagoma. Fabr&c AnŠih bratov naj bi nam delale uradnike in profesorje, kolikor bi jih bilo treba za nas. Kulturo pa nam itak ni treba! A mi zahtevamo v slovenske šole slovensko profesorjo, v slovenske urade slovenske Uradnike, kakor tudi. v slovenske kasarne slovenske vojake in oficirjo. (Vihamo odobravanje.) Naše šole morajo ostati na isti višini kakor do sedaj, tudi srednje in ljndske šolo. Mi vidimo, da naše ljudsko šolstvo vedno bolj propada. Na po krivdi naših pristašev ne učiteljskem stanu, ampak po krivdi tistih, ki mislijo, da morajo v vsem ugoditi centralizmu in ki nimajo poguma zahtevati tega, kar je potrebno za obstoj šolstva. Zato se naše šolo zatirajo in tako vidimo, da je mnogo naših šol zaprtih, ker ni. denaria. Zlasti so v tem ozira prizadeto naše pogor-8ko zasilne šole, ki so mnoge vldjub ysem nasprotnim vestem šo 'danes zaprte. ZAŠCITNICA KMETA IN OBRTNIKA! Mi smo zaščitniki in hočemo biti zagovorniki tudi slovenskega kmeta in slovenskega obrtnika. Slovenski kmet in obrtnik moreta mnogo tožiti o svojih razmerah, ampak o nečem ne smeta tožiti, nekaj imata v izobilju, da, preveč. To so davki. Danes ima slovenski kmet toliko davkov, da peša pod njihovimi bremeni. A mi smo videli, da še to ni dovolj. Izdelan jo načrt, da se to breme še obtežJ, da se še poveča. Dolžnost naše stranke je torej, da ščiti slovenskega kmeta in slovenskega obrtnikia. rOMOC DELAVSTVU! In dalje slovenski delavec! Mi ga nismo nikdar zapustili in ga ne bomo nikdar zapustili, kadar ga bo braniti prpti izrabljanju po kapitalizmu, najsi bo v katerikoli smeri. Ml ne bomo nikdar dopusti!!, da bi se smel delavec zato, ker je gospodarsko 1* gibek, politično preganjati. Tu no delamo razlike med pripadniki strank. Kdor je delavec, ne sme biti politično zatiran. Iz najnovejše zgodovine vidite, da smo nudili pomoč, kjerkoli je bilo treba. (Živahni klici: Tako je I) To lahko poveste delavcem drugega mišljenja in jih zagotovite, da jih bo-'io naše vrste vedno ščitile proti vsakemu izrabljanju kapitalizma in proti vsakemu Kulturnemu in političnemu zatiranju centralizma. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.) To je in bol V naših vrstah bo vedno razumevanje za bedne in zato naj ne bo nobenega zatiranega sloja, ki bi ne smel z zaupanjem zateči se k nam. ZA SVOBODO CERKVE. Kakor sem že rekel, je tudi naša cerkev danes preganjana, dasi ne vrši nobene nadvlade nad državno organizacijo ali nad komurkoli. Zato se bo naša organizacija ob strani naših škofov in vladik neustrašeno borila za prostost in svobodo naše cerkve. (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.) RAZMERJE DO SRBOV. Mnogo Srbov misli, da jih mi sovražimo. To je popolnoma napačno. Mi ne sovražimo Srbov, ne sovražimo srbskega naroda, mi samo odklanjamo mnogo njihovih politikov, ki hočejo, da bi bili oni gospodje, mi pa hlapci. Ako hočete, da smo bratje, bo-uite nam res bratje. Ako pa hočete, da smo iilapci, vam povemo, da tega ne boste doživeli nikdar. Naša zgodovina je stara sto-etja. SLS ni nikdar ležala na trebuhu, ni nikdar lizala pet in jih tudi v bodoče ne bol Tudi bratom nel (Pritrjevanje in ploskanje.) Lahko rečem, hvala Bogu, v srbskem narodu se pojavljajo nove stranke, ki razumejo, da moramo biti, ako hočemo biti res bratje, bratje ne samo v besedah ampak tudi v dejanju. Vsakem« svojo hišo, vsakemu svojo kuhinjo in vsakemu svojo blagajno! lKlici: Tako je!) Nato je govoril še narodni poslanec Sušnik, katerega izvajanja prinesemo prihodnjič. Nato so se predlagale in so bile z velikim navdušenjem sprejete sledeče Kandidatne liste: Volivno okrožje: sodni okrožji Ljubljana in Novo mesto. NOSILEC ITC""E: Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister na razpoloženju v Mariboru. a OKRAJNI KANTIDATI: Za volivni okraj Črnomelj: Kandidat: Jožef Ne m a nič, posestnik v Želebeju pri Mehiki. Namestnik: Janez G r a h e k, posestnik in župan v Petrovivasi. Za volivni; okraj Kamnik: Kandidat: Janez Strcin, posestnik In župan v Kaplji vasi pri Komendi. Namestnik: Franc S m o d e j, urednik Ljubljana. 7 volivni okraj Kočo je: Kandidat: Kari S k ulj, župnik v Dolenji vasi pri Kibnici. Namestnik: Franc Grebene, posestnik, D';nje Laze 2 pri Ribnici. Za volivni okraj ivrarj: Kandidat .'unez B r o d a r, posestnik, Hra- stje pri. -ar-ju. Namestnik: Ivan Dolenc, profesor v LjJJjani. l.a volivni okr-.' Krško: Kandidat: Anton Sušnik, profesor v Ljubljani. Namestnik: dr. Franc Kulovec, profesor, tajnik SLS v Ljubljani. Za voli. o! aj litija: Kandidat: Franc Kremžar, urednik v Ljubljani. Namestnik: Lov-o Jevni a •, učitelj, Št. Vid pri EliCnf. Za volivni okraj L^abljansk ckoliea: Kandidat: Ivan Stanovnik, posestni« v Horjulu. Namestnik: dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubtjani. Za voli.— okra, -ogatcc: Kandidat: Jožef G o s t i n 7 . r, posestnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Jan, posestnik v Podhod. Za volivni okraj Novo mesto: Kandidat: Antc Sušnik, profesor v Ljubljani. Namestnik: dr. Franc Kulovec, profe- 8c.. tajnik SLS v Ljubi-ani. Za volivni okraj Ead 'lica: Kandidat: Jožef Gostinčar, posestnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Jan, posestnik v Pod-homu. Volivno okrožje: Maribor-Celje s Prekmurjem. NOSF *?C LISTE: Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister n. r. v Mariboru. II. OKRAJNI KANDIDATI: Za volivni okraj Brežice: Kandidat: Josip S k o b ern e, narodni po- Blanec, Dovško. Namestnik: Jožef C e r j a k, trgovec in posestnik, Artiče. Za volivni okraj Celje: Kandidat: Davorin K r a j n c, narodni poslanec, Podgora, obč. Vel. PireŠica. Namestnik: Jakob Uran je1*, rudar, Me-gojnica pri Grižah. Za volivni okraj Dohfa Lendava: Kandidat: Jožef K1 e k 1, narodni poslanec, ČrenSoci. Namestnik: se še določi. Za volivni okraj Konjic«: Kandidat: dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Franc O o 1 o ^... n c, posestnik in župan, Konjice. j Z^ volivni okraj: La^io: Kandidat: «urij K u g o v n i k , posestnik in kovač, Prevalje . 3. Namestnik: Mihael Hrastnik, kmet Br " . Za vplivni okraj Ljt' rer: Kandidat: dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Franc Gologranc, posestnik in župan, V -jice. Za voli--ni okraj Mar'1-cr, levi breg; Kandidat: Franjo Žebot, narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Hinko F a m d 1, posestnik, Par-tinje Za vc!iV>? okrt Maribor, desni breg: Kandidat: Štefan Falež, posestnik, Ore-iu. a vas. Namestnik: illnko Grli, posestnik, Slov. BL! ica. Za volivni ekraj ?!r"-*3: Kandidat: Vlado Pušenjak, narodni poslajv iri!-..r. Namestnik:Martin Steblovnik, posest-iu ži.pan, Sv. Martin na Paki. Za volivni ' raj *" / Sobota: Kandidat: Geza Šiftar, posestnik, Mart-janci. Namestnik: se še določi. r volivni okraj C.ziož: Kam" ta!: I an V en J Tc, profesor, Maribor Nam-stnik: Andrej Be *jani8, posestnik in župan, Obrež 67. Za volivni okraj Prevalje: Kandidat: Jurij Kugovnik, posestnik in kovač, Prevalje 23. Namestnik: Mihael Hrastnik, kmet, Brstnik 16. Za volivni okraj Ptuj: Kandidat: lv t Vesenjak, pmLjor, Maribor. Namestnik: Andrej Bedjanič, posestni'- ir župan, Obrež 67. Za volivni okraj Slove»jgradee: Kandidat: Vlado Pušenjak, narodni posla ver '-r"T ->r. Namestnik:Martin Steblovnik, posestih in žrpan, Sv. Martin na Paki. Za volivni okraj Šmarje: Kandidat: Jakob Vrečko, posestnik, Bo- letina 8 pri Ponikvi. Namestnik: Jožel Počivalšek, posestnikov sin, Imeno 16. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE cen«!« In trajttlj« m Najbolj« varstvo pr«« vtefll I nrssal Pozor na krive preroke SIovl ko ljudstvo stoji prod prve odločilno bitko. Ali centralizem — ali avtonomija. Ali počasno gospodarsko, politično iu kulturno umiranje — ali novo življenje, novo gospodaistvo, novo kulturno delo, nova zakonodaja. Central iaom je nabrusii vse svoje orožje, da že ob prvem spopadu za vedno po-bije in razprši avtonomistično armado. Poleg i jega nastopa navidezno ločeno — a vendarle z istimi nameni cela vrsta poma-gačev. Vsa njihova taktika obstoji sedaj v tem, da še pred bitko zmeša, loči in razprši nasprotno armado. Zato je sedaj ves boj cen-tralistov in njihovih pomagačev naperjen proti Slovenski ljudski stranki, '.t t-vri je-dro i enotni fronto avtono istične armade. Če bo poražena Sloven. ljudska stranka — tako pravijo — je avtonomija poražena za vedno, če zmaga, potem jo zadene centralizmu prvi smrtni udarec in se nadaljnjim ne bo n.ogel izogniti. Zato vse na krov, da se prepreči Slovenski ljudski stranki zmaga in « tem centralizmu za vse večne čase omogoči izmoz-gavanje Hrvatov in Slovencev, kar je že dosedaj neslo belgrajkim mogotcem lepe milijarde. V ta namen pošilja dr. 2 e r j a v s svojim osebnim podpisom svojim prijateljem po deželi okrožnice, v katerih jih roti, naj z vso paio in gorečnostjo de^jo /a razširjanje »Domovine«. »Domovina« je najstru-penejšn zagovornica centralizma in svobo-domiselstva. Kjer se tak list ugnezdi med ljudstvom, je po njem. <*Woku, ki stalno prebira ta list, postane centralistično suženjstvo druga narava, brezverstvo ter vedno globlje padanje v moralno podivjanost Bamco':„v.bi umevno. Kot alkoholik, ki misli, da mu je alkohol naravna potreba toliko časa, da ob alkoholu pogina. Tako pravi dr, 2: rjav v dotični okrožnici z dne 2 ». januarja: »Domovino« moramo za poCetek, dokler se ljudje sami n« naroče, dati brezplačno. Treba samo pregledati imenik volivcev na županstvu in izpisati naslove onih, ki bi prišli za resno či-tanje v poštev. Veselilo bi me, če mi čisto brez obveze zaupno odgovorite, kaj bi se moglo ukreniti v Vašem kraju za razširjanje napredne ideje in za naše časopisje.« Brezplačno b t. cj hodila Domovina v vaše domove. Ali -s brezplodno? Liberalni kapitalist ne dela nikdar brezplačno — zato tudi »Dc novina« ne bo hodila brezplačno. To se pravi: Tebi sicer ne bo treba naročnine naravnost plačati, toda plačal jo boš sto in s*. ? at, ko bo centralizem izmozgaval iz r be zadnje raj-carje. In iz teh krajcarjev, ki se jih nabere ogromne vsote, je "obivala »Domovina« lepe tisočake. Zakaj dispozicijski fond v državni blagajni, ima milijone na razpolago za centralistične liste in te milijone plačaš, kmet, ti. Čeprav je morda za hip ta fond Don; .vini zaprt — ji je bil preje na široko odprt in tudi v prihodnje upa, avo bo še vladala centralistična gniloba, jI !>o a obrestmi povrnjeno vse »brezplačno« dopo-Biljanje. Drugi pomagat oentralizma ae je po- javil te dni. Dr. Susteršič bi na vsak način rad razbil Slovensko ljudsko stranko, kakor dr. Žerjav, kakor Pašič in kompanjoui. Tudi od hoče na ta način pripomoči centralizmu do prve odločilne zniugo, tudi oa hoče doprinesti svoj delež, da se razbije enotna avtonomistična fronta. Zato je pe-sl. l med ljudstvo dva preroka, U jima j« ime »Ljudski dnevnik« in »Ljudski tednik«. Njun glavni nameu je čimbolj oslabiti Slovensko ljudsko stranko in tako preprečiti — da dobi večino, česar se ravno Pašič najbolj boji. Zakaj on noče imeti 6tranke, ki bi mogla govoriti v imenu ljudstva — temveč nebroj malih strančic, s katerimi bi ba- | rantai, kakor bi mu kazalo. On hoče imeti \ La.iprotno armado razbito, da ji bo lažje narekoval svoje velesrbske pogoje. Naše ljudstvo resno opozarjamo, naj ne naseda raznim krivim prerokom, ki se pojavljajo pred odločilno bitko slovenskega ljudstva s centralizmom. Število slovenskega rodu je majhno in edino, kar nas more rešiti, je enotnost in jloga. Zato naj se tem krivim prerokom, ki bodo zdaj v zadnjih tednih v obliki papirja danzadnem prihajali v naše kmetske, delavske in obrtniške domove, pokažejo vrata. Kadar prinese pismonoša »Domovino«, je zavrni. Kadar se skuša vtihotapiti »Ljudski tednik« ali ^Ljudski dnevnik«, no dejaj ma prostora v hiši. Jeseni leta 1920 pred volitvami v usta-votvorno skupščino je »Domoljub« dovolj nazorno svaril ljudi pred zapeljive! in slikal posledice centralizma. Takrat ljudstvo nI ubogalo svojega preizkušenega vodnika — pač pa »Domovino« na eni strani in »Kmetijski list« na drugi. Posledice so iri-šle hujše, kot jih jo zdomoljub« sn: pričakoval. Ti.1 ratna zaslepljenost je stala naš« ljudstvo na stotine milijonov. Danes »Domoljub« zopet svari. Ali naj se zaslepljenost ponovi? Kadar se pa bolezen ponovi, pa pravijo, da je smrt Zato pozor na krive prerokef Re slišijo našega gesla. Smo v državi, ki je agrarna ali poljedelska, v kateri se ljudje pretežno živijo s poljedelstvom in živinorejo. Večina prebivalcev je torej poljedelcev, in sicer največ malih in srednjih kmetov. Vsak bi iz tega sklepal, da bo poljedelec, kmet kot najštevilnejši st«w imel odločilen vpliv v javnem življenju, da vlada ne bo delala proti interesom kmetskega stanu, zato p& za prof it špekulantov, velikih trgovcev, uvozničarjev in izvozničar-jev, bankirjev itd. Pa je vendar tako vsak kmet lahko čuti na svojem žepu in prav neprijetno občuti, da je gospodarska politika vlade — radikalsko-demokratske tako kakor radikalske — kmetom škodljiva, celo naravnost pogubna. Vprašate se, kako je to mogoče v državi, v kateri je menda nad 80 odstoir kov kmetskega prebivalstva. — To je mogoče vsled tega, ker ne slišijo našega glasu, ker ga nočejo slišati, ker kmeta naravnost omalovažujejo. In žalostno je to, da je kmet sam kriv, da ga ne poslušajo, da ga prezirajo. Dobro veste, da poslušajo najbolj tistega, Id s« ga najbolj bojijo. Bojijo se pa tistega, ki je močan. Čim bolj močan je, tembolj se ga bojijo, tembolj ga poslušajo. In vprašate me: »Kaj, ali kmetje nismo močni?« — Ne, nismol Vsak zase, da, vsak zase je orjaki Toda tu ne gre za moč posameznika, ampak za moč stanu. Te moči pa kmetje nimamo, ker nismo organizirani, ker nismo zvezani kakor veriga, ker ne stojimo eden za vse, vsi za enega. Veliko premalo se zavedamo, da je moč v edinosti. In to se nad nami maščuje, zelo maščuje. Prihajajo težki časi za kmete. Težko bo gospodariti. Visoki davki, draga obleka, gospodarske in gospodinjske potrebščine, dragi delavci in posli, za vse te stvari veliki izdatld, dehodkov pa malo, zelo — malo. In ko bo beda že dosti velika, bo pa zopet vlada prišla s svojo nesrečno carinsko politiko in bo še hujše udarila. Ni mi treba pripovedovati, sami čutite, kako gre vedno na slabšel In ali bomo stali prekrižanih rok, ko voda narašča, ko nam odnaša naše premoženje in nam že prihaja do grla? Sami si moramo pomagati V združenju je moč. Zadruga je tista, ki je že rešila pred nekako tridesetimi leti iz klešč oderuhov in ki mu je pomagala k boljšemu, k naprednemu gospodarstvu marsikaterega kmeta. Zadruga je tista, ki nam bo tudi danes lahko pomagala: Hranilnica in posojilnica s tem, da navaja k varčevanju in daje posojila za zboljšanje gospodarstva sposobnim in naprednim posestnikom; živinorejska zadruga s tem, da bo skrbela za dobro pleme; mlekarska zadruga, nabavna in prodajna zadruga, elektrarna, strojna zadruga itd., vsaka na svoj način. In stotisoči kmetovalcev, združenih v zadrugah, in stotine zadrug, združenih v Zadružni zvezi bo dalo gospodarsko moč, ki bo imela vpliv, da bo beseda kmeta kaj zalegla. Se eno pa je potrebno. Tista organizacija, katere glavno sredstvo je sila, moč, število, je politika. Gospodarstvo in politika sta pa danes ozko zvezana; v taki zvezi in medsebojni odvisnosti sta tudi politična in gospodarska organizacija. Ena mora pomagati drugI Po državi se vrši mrzlična politična priprava na veliko bitko: na volitve dne 18. marca. Ko pripravljamo to bitko, ko vežbamo, ko zbiramo, ko štejemo, ko urejamo, ko razlagamo položaj, ko navdušujemo, ne pozabimo pri tem na eno, da moramo našo armado tudi gospodarsko pripravljati in da je dobra zadružna organizacija tisti temelj, na katerega mora biti postavljena politična organizacija. Ustvarimo ti dne temelje, da bodo v odločilnem trenutku naši topovi sigurno merili in bo njih glas gromel na strah sovražnikom. Združujmo vse sile ▼ eno mogočno pest, ki bo udarila, da se bo zabliskalo in pokadilo, da bodo odleteli koristolovci in lažniki na vse strani. Zavpimo vsi eno ia naenkrat, da bo nai glas kot grom. Kmetje, zbirajte se v zadrugah, poživite delo. pripeljite v zadruge vse kakor je vsak delavec v svoji strokovni organi* zaciji, potem se nas bodo bali in nas bod« poslušali Gospodarski obzornik. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denurja. Denar 29. jan. K v 2. lebr. i. febr. K v K v m — ameriški dolarji (eden) 440 — 400 avstrijske krone (sto) — 64---- Češko slo v. krone (ena) — — — — — — angleški funti (eden) 3200 — 2040 — — — francoski franki (eden)----25 20 -- Italijanske lire (ena) 20 80 ----40 bolgarski levi (eden)------ earski rubl',1 (sto) — — — —-- nemške marke (sto) — — — — — — rutnunski ieji (eden) — —--— — Švicarski franki (eden) — — — — — — poljske marke (sto)--— —-- maierske krone (sto) — —--— - g Žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic. uradno: Z odlokom finančnega ministra (Uradni list it. 118 z dne 17. nor. 1922) je bU določen rok za naknadno žigosanje obveznic predvojnih dulguv bivše Avstrije do dne 15. decembra 1922. Ker se vzlic temu, da se žigosanje vrši tako dolgo, nahajajo na naiem ozemlju i« vedno ne-žigusane obveznice avstrijskih predvojnih posojil, objavlja ministrstvo financ, generalna direkcija drž, dolgov v Belgradu, da bo sprememba prošnje za naknadno žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic ie do 20. februarja 1923. CENE. g Žitni trg. Zagreb, dne 20. januarja. Postavljeno na baško oziroma vojvodinsko postu jo stane: pšenica 473 <'.o 487 IX), koruza rumena nova 237.50 do 245, rž 362.50 do 875, ječmen za pivovarne 812.50 do 337.,10, za krmo 800 do 310, oves 200 do 805, fiiol pisani 375, beli 370 do 880; pšeničua moka >tk 745 do 756, >2< 715 do 725, >4« 680 do 690, u kmo 250 do 275, otrobi drobni 200, debeli '250. Zagreb, dne 1. februarja. Pšenica 475 do 480, koriusa rumena nova 250 do 255, umetno posušena 205 do 305, rž 375 do 885, ječmen za pivovarne 840 do 355. za krmo 800 do 307.50, oyea 800 do 805, iiiol pisani 875 do 380, beli 870 do 885, moka t>5e-ttifcna Oi 725 do 750, >2< 700 do 725, »6< 675 do 700, za krmo 250 do 275, otrobi drobni 200, debeli 250. .Novi Sad, dne 1. februarja: Pšenica baška 470; ječmen baški 812.50; oves baški 200; koruza baška nova 220 do 275, fižol beli baaki 400; moka pšeaična >0« 605; >2< «70; »5« 600; »tk 575; »8< 276; otrobi 175. Cene so v dinarjih. ŽIVINA. g Živinski sejmi v Maribora prepovedani. V smislu odloka pokrajinske uprave za Slovenijo so do nadaljnjega prepovedani živinski sejnd v mestu Maribor. g Cene iivini. Ii Zagreba poročajo, da je sejem dne 31. januarja uspel prav dobro. Živine so prignali veliko. Zelo veliko je bilo kupcev iz inozemstva. Cene ia kg žive teže: teletu 1. 12.50 do 14, 11. 11 do 11.50, voli 1. 10.75 do 12, H. 8.50 do 9.50, 111. 5.50 do 7, mlada živina 10 do 10.60, krave II. 6.50 do 7.50, III. 6.50 do 6.50, svinje sremske debele 25 do 28.25, domače 24.50 do 25, srednje 21.25 do 22.50. Seno se je tržilo po 175 do 212.50, detelja 225 do 250, otava 200 do 225, slama 137.50 do 162.50. Par lahkih konj 6000 do 6500 Din, sred-nji_7000 do 8000 Din in teiki kmečki po 8000 do 11.500 Din. — Vsled velikega izvoza svinj po mita ni h izvoznih carinah so ogromno narasle cene avinjam v Vojvodini, Slavoniji in Hrvatski. Na zadnjem sejmu v Vrbovcu so plačevali izvozniki mesnate svinje do 23.76 Din za kg iive teže. — Ia Osjeka poročajo, da so na zadnjem semnju poskočile cene teletom na 13.50 do 14 Din ta kg Hve leže. Svinje ao se tudi podražile In ao prodajali ■ Din za lig žive teže. Na naših sejmih se opaža, da ; je na njih vedno več Lahov in ni dvoma, da bodo i cene iivini ie zrasle. IZVOZ LN UVOZ. g Vprašanje izvoznih caric na žito, koruzo ia hrastov« prage. Iz Belgrada poročajo, da fin. ministrstvo ie ne namerava za enkrat znižati izvozne carin« na žito, čei, da je zaradi nizke vrednosti dinarja izvoz pri sedanjih carinskih postavkah mogoč. Čim sc dinar zopet popravi, s« bo izvršila revizija vseh carin. Nadalje i« finančni minister izjavil, da se bo izvozna carina na hrastove prage znižala na 23 odstotkov, ker s« je pokazalo, da je izvoz pri 35 in tretjini odstotni carinski postavki nemogoč. g Izvozna carina na korazo znižana. Ministrski svet je znižal izvozno carino na koruzo, ki bo znašala odslej za 100 kg 40 Din. PROMET. g Železniški material na račun vojna odškodnine. Po najnovejiih podatkih železniškega ministrstva je naša država prejela dosedaj skoro i vse vagone, ki jih jc naročila preteklo leto v ! Nemčiji na račun vojne odškodnine. Tako smo prejeli od 4000 zaprtih vozov 3980, od 5000 odprtih 4983, od 500 sanitetnih 428, od 200 cistern za petrolej 150, od 400 lokomotiv 331 in od 30 ozkotirnih lokomotiv 28. Kar se tiče potniških vagonov, naročenih r preteklem letu, se prične dobavljanje istih šele maja meseca. Razen vozov in drugega železniškega materiala, je dobilo železniško ministrstvo na račun vojne odškodnine tudi dve popotni dclavnict za popravljanje lokomotiv in vagonov. g Vpraianje Južne železnice. Dne 7. ali 8. februarja se bo vršila v Belgradu predkonltrenca zastopnikov naše in italijanske vlade, na kateri se bo razpravljalo o najugodnejši ureditvi bodočega režima Južne želcznice. Naša vlada zastopa mišljenje, da naša država vzame na svojem ozemlju se nahajajoče omrežje Južne železnice v zakup in ga sama eksptoatira, dokler Južna železnica ne preide v popolno last države po poteku koncesije, t. j. leta 19e0. RAZNO. g Belgrad nas gospodarsko ubija naprej. Po došlih vesteh so pogajanja med našo vlado in med avstrijsko glec.e medsebojnih privatno-pravnih terjatev in glede dvij,. sekvestrov neposredno pred zaključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za poravnavo teh terjatev ključ: Za 1 staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi naši državljani dobili za svoje stare terjatve v naših kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Zgled: če ima kdo pri avstrijskem trgovcu še n. pr. iz leta 1917 terjati 10.000 kron, dobi danes zanje 200.000 avstrijskih kron, torej 280.dinarjev. Če pa je naš trgovec dolžan Avstrijcu 10.000 kron, tnora danes plačati 1000 naših kron, ozir, 1,700.000 avstrijskih kron. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse prizadete kroge Slovenije in Dalmacije gospodarsko nesrečo. S tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne 1. februarja 1919 vsled žigosanja staro-avstrijskih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron Iz Avstrije, bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in e tem zavodom onemogočila, da pridejo do svojih terjatev. — V primera zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa, bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na južnem Sta. > jertkem, ki so po svojih pravilih morale ves odvišoi denar nalagati pri »Verbandu* v Gradcu, pri katerem so bili že v novembru 1918 vpeljani odpovedni roki, vsled katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri »Verbandu« čez 6,000.000 kron naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela a takim sporazumom ogromna moralna in materialna škoda. V isti meri kakor zadruge so prizadete tudi regulativne hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po številu, ki so istotako nalagale svoj denar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in vsled imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 kron. Kreditne zadruge kakor tudi regulativne hranilnice imajo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obremenjene z vojnimi pofeojili. Tudi drugi gospodarski krogi, zlasti pa banke, imajo napram Avstriji jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku generalnem inšpektorju dr. M. Nedeljkoviču, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih naložb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovske in obrtniške zbornice v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja in dr. Fr. Černeta se je po izčrpni debati, katere so se udeležili gg. dr. Fran Paulin, dr. Basaj, dr. Kersnik, Avgust Tosti in dr. Kisovec sklenilo, da se protestira proti zaključitvi uvodoma navedenih pogajanj na temelju nesprejemljivega ključi 1 : 20. Temu sporazumu je tem bolj ugovarjati, ker so še leta 1922 ponujali avstrijski delegati ravnavo na podlagi ključa 100 starih kron proti 60 našim kronam. Protest se je poslal pravosodnemu ministrstvu. Obenem so se naprosili gospodje minister dr. 2upa-nič, dr. Ribar in pokrajinski namestnik Ivan Hribar, da podpirajo gospodarske organizacije v upravičenih zahtevah. g Koliko fe delavcev ▼ Bosni in Hercegovini. Preteklo leto je bilo v Bosni in Hercegovini vsega skupaj 64 tisoč 715 delavcev, in sicer 57 tisoč 815 moških in 6900 ženskih, ki so bili zaposleni največ v lesni industriji, v rudarstvu in na železnicah. K Gospodarski parlament ▼ Italiji. Fa- Slstovska vlada namerava ustanoviti gospodarski parlamenf, ki naj bi se Imvil Izključno e z gospodarskimi vprašanji, dosedanji parlament pa bi se bavtl le s političnimi vprašanji. g Boj ia petrolej v Ameriki. Tekom meseca novembra je bilo ustanovljenih v Združenih državah 67 novih petrolejskih družb ■ delniško glavnico 61 milijonov 780 tiso« dolarjev,v mesecu oktobra pa 71 družb, a delniško glavnico 80 milijonov, 982 tlsoi dolarjev. g Bolgarija kupuje poljedelske »troje aa Ce-gk»«lovaškeii.. S posredovanjem Gospodarske ban-ko v Soliji ie naročila Bolgarija nn Češkoslovaškem večjo množino poljedelskih strojev. g Koliko pokadijo na CeSkem. V češkoslovaški republiki so leta 1922. pokadili tobaka za 705 češkoslovaških kron. g Za naše sadjarstvo in vrtnarstvo. Dne 2. februarja se je vršil redni občni zbor. Sadjarskega društva aa Slovenijo ob častni udeležbi članov. Poročila odbornikov so bila z odobravanjem sprejeta posebno 60 poročilo blagajnika, ki je povedal,' da ima društvo prebitek in nobenib dolgov. Nadučitelj Levstik jo poročal o sadni razstavi v Celju, ki so je obnesla nad vse pričakovanje Vse sadje, kar ga je bilo razstavljenega, so pokupili trgovci in to naše sadje je romalo celo v Egipt Priporoča, naj bi so tako sadne razstave vršile ludi v drugih krajih Nato so se spremenila pravila in se sedaj imenuje društvo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«. Za letno članarino jo bil soglasno določen znesek 25 Din z ozirom na to. ker bo Ust najbržo izb. jal redno mesečno in ker bo treba del tega zneska (5 Din od vsakega člana) prepustiti podružnicam v svrho lastnega poslovanja. Nato je bil izvolji n nov pdbor. Sclež društva je odslej v Ljubljani. Nato jo viš. nadzornik Humek poročal o načrtu za organizacijo podružnic in je izjavil, da bomo v dveh mesecih že lahko imeli znatno število podružnic po deželi. Za tem so sledili še razni samostojni predlogi, na kar jo predsednik zaključil zborovanje. — Vsem umnim sadjarjem in vrtnarjem naitopleje priporočamo to društvo. Članarina ni ravno visoka, če so vpo-števa, da dobiva vsak član lep list, ki je sam vreden tega denarja. g Prodajanje rib t Ljubljani. Hotelirji in gostilničarji v Ljubljani smejo kupiti ribe od ljudi, ki sc bodo izkazali z legitimacijo, oziroma potrdilom ribarskega upravičenca, da smejo take ribe prodajali. Gostilničar je primoran, da si ali pridrži potrdilo, ali pa zapiše ime onega, od katerega je ribe kupil. Ako tega ne stori, bo naznanjen sotišču zaradi nakupa sumljivega (ukradenega) blaga. Začno bodo trošarinski pazniki legitimirali vsakogar, kdor nosi v mesto ribe in mu jih bodo zaplenili, ako se ne izkaže z ribar-sko knjižico, ali s potrdilom ribarskega upravičenca, da sme ribe loviti, oziroma prodajati. g Nabava boljših vrst tobaka. Uprava drž. monopolov namerava nabaviti na Grškem 100 tisoč kilogramov tobaka, imenovane »Smirna« in 50 tisoč kg traškega tobaka. Iz tega tobaka bodo narejene najfinejše cigaretc, katere bodo seveda lahko kadili samo tisti, ki imajo kaj pod palcem. Za nas navadne Zemljane pa ostane sedanji izmeček tobaka. g Vinski trg. Položaj jc neizpremenjen in ni nobenega upanja na zboljšanje. Vlada, ki bi se morala za to vprašanje v prvi vrsti brigati, ji je to deveta briga. Kmetje v zagrebški okolici ponujajo vino liter po 2.50 do 3 Din, postavljenega na dom, ker se boje, da bi se jim vino ne pokvarilo. Izvoz je popolnoma onemogočen, vslcd znanih razmer, kljub nizki vrednosti našega denarja in nizkim vinskim cenam. Dalmatinska vina so po 3 do 3.5 Din liter. g Za propagando naših vin. Vinarski in sad-jurski odsek kmetijske družbe v Mariboru je izvolil pododsek, ki ima nalogo, širiti sloves naših vin. Ta propagandni pododsek ima predvsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznamenitejših vinskih trgov ter najznamenitejših vrst naših vin, ■ slikami glavnih krajev naše vinorodrc pokrajine in posameznih najlepših objektov, vriskih kleti, vinskih stiskalnic itd. Brošurica, namenjena tujcem, pred vsem vinskim kupcem in drugim vinskim interesentom, bi naj bila nekak vodnik po našem vinogorju in bo morala torej vsebovati vse, kar bi zamoglo služiti v propagando naših vin, torej tudi natančne naslove vseh znamenitejših vinogradnikov, vinarskih društev in zadrug ter vinskih trgovcev, in se bo tedaj morala dati tiskati v večih jezikih, pred vsem v nemškem in češkem in v večji nakladi. Nadalje je odsek prepustiti sklenil kot temelj imenovanemu propagandnemu iondu iz svoje imovine znesek 20.000 dinarjev. Ker se pa s tem zneskom nikakor ne bo dal doseči postavljeni cilj, «e odsek obrača tem potom na vse p. n. korporacljc in društva, kakor tudi na posamezne gg. vinogradnike in druge osebnosti, ki jim je prospeh in procvit na- šega vinogradništva na srcu, t prošnjo, da prispevajo po svojih močeh z* ustanovljeni propagandni (oad. Naloga propagandnega odseka bo nadalje, da skrbi tudi drugače za reklamo za naša vina. potom reklamnih člankov po tu- in inozemskih časopisih, potom lepakov itd., sploh, da podvzame vs« korake, ki bi zamogU slutiti v svrho boljšega spoznavanja naših vin in nam dovesti novih kupcev za naše vinske produkte. Čim večji bo propagandni fond, tem več te bo lahko storilo na tem polju. g Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 18. svečana ob 4. uri popoldne v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. poročilo nadzorstvo; 3. odobrenje rač. zaključka za leto 1922; 4. volitev načelstva; 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. DOMA. Protič vedno bolj meša štreno Paši-čevi radikalni stranki. 31. januarja je sklical v Belgrad zborovanje svojih zaupnikov in ob tej priliki ustanovil »stranko neodvisnih radikalov*. V svojem poročilu ie zlasti naglašal, da je treba doseči sporazum s Hrvati in Slovenci in da se to ne more zgoditi brez izpremembe ustave. »V ustavi,« tako je dejal, »ni rešeno niti hrvatsko niti slovensko vprašanje in ustava nam Hr. ate in Slovence naravnost odtujuje. Obstajala je težnja, da se osnuje Velika Srbija brez Hrvatov in brez Slovencev. Toda ta Velika Srbija ne bi imela vseh pogojev za samostojno in intenzivno državno življenje. Taka Srbija ne bi imela izhoda na morje, oziroma bi imela lc skromen dostop do njega. Samo skupno s Hrvati in Slovenci moremo imeti pravi izhod na morje. Neodvisna Hrvatska in neodvisna Slovenija bi stala pod vplivom Italije in Mažarske. V tem slučaju bi imeli mi v Hrvatih in Slovencih nasprotnike, ki bi nam bili mnogo neprijetnejši kot so danes, ko živimo ž njimi skupno. Vse okol-nosti govore za to, da ostanemo s Hrvati in s Slovenci skupaj. Če pa je temu tako, potem moramo stvoriti državo sporazumno. Brez sporazuma s Hrvati in Slovenci mi nismo prava narodna država, ampak smo nova Avstrija, kjer en del vlada, drugi pa se mora pokoriti. Tak red pa se da aržati samo z bajoneti. Mi Srbi bi morali prevzeti v tem slučaju vlogo žan-darjev, kar pa ni dostojno za nas, če igramo lahko vlogo »domačinov«. Posebno v Južni Srbiji Protič pridobiva vedno več tal. Ko je pretekli teden Pašič sklical shod v Skoplju, je kljub silni agitaciji in vladnemu pritisku prišlo zelo malo ljudi na shod, čeprav je Pašič sam govoril in pripeljal s sabo tri ministre. Ta neuspeh je Pašiču tako Sel k srcu, da je domov prišedši »zbolel«, radikalni ministri pa razmišljajo, kako bi s Protičem dosegli sporazum. Pašičevcem tudi ne gre v račun, ker so jih muslimani v južni Srbiji tako grdo potegnili. Najnrvo so se delali, kot da bi šli z radikali, sedaj pa so izjavili, da ne gredo z nikomer, temveč da bodo samostojno nastopili. Radi teh neugodnih poročil radikali mislijo na to, da bi se vezali s Pribičevičem in z njegovo strujo, ki je edina še proti vsaki izpremembi ustave. V Črni gori ima največ upanja na uspeh federalistična stranka, ki zahteva čim večjo samostojnost Črne gore v okviru Jugoslavije. Če pomislimo na to, da io imeli Črnogorci lastno državo, se ni čuditi, da hočejo tudi zanaprej biti čimbolj neodvisni. Pašičeva srbska radikalna stranka zato po vseh pokrajinah države z vladno močjo pritiska, da dobe radikali čim ugodnejša tla. Macedonskim žaudarjem je vlada naročila, da morajo agitirati za radikale, v Slovenijo pa je poslala ministra 2upa« niča, ki se vozi po občinah, sprejema župane in svetovalce, prireja kosila na občinske stroške, si ukazuje izobešati zastave ter išče čuvajev za srbsko volivne skrinjico. Nemci bodo v mariborskem volivnem okraju volili radikalno, drugod bodo menda nastopili samostojno. V Dalmaciji se vrše veliki shodi Hrvatske ljudske stranke. Vsa znamenja kažejo, da si bc Ljudska stranka v Dalmaciji priborila večino. DRUGOD. Turki si manejo roke. Francoz in Anglež se kregata in Turek oba previdno izrablja. Francozi so naznanili Turkom, da se bodo pogajali z njimi, tudi če Angleži prekinejo pogajanja. Francozi mislijo na ta način pritiskati na Angleže, da bi jim le-ti proti Nemcem bolj na roko šli. Turki si pa mislijo: zdaj bodo pa Angleži že bolj popustljivi, ko nimajo Francozov za sabo. In tako krava sama sebe za rep lovi, Turek jo pa molze. Vendar pa so Angleži zbrali v Mosulu precejšnjo armado, da udarijo na Turka, če bi si drznil stegniti svoje kremplje čez mejo. Litvanci, ki so se na fašistovski način polastili obmorskega pasu »Memel«, so proglasili, da je Memel del njihove države. Velika antanta pa je poslala litvanski vladi papir, v katerem zahteva, da se Memel izprazni Memel bo seveda ostal litvanski, ker ima antanta hujše skrbi kot pa me-melske brige. V rursko ozemlje, ki so ga zasedli Francozi, se polagoma vrača mir in red. Francozi so potegnili kroginkrog mejo ter obrnejo vsak vagon premoga, ki ie namenjen v nezasedeno nemško ozemlje. Promet se boljša in se zdi, da so dobili Francozi sigurnejšo roko, ko so nekoliko spoznali razmere. Tudi nemška vlada je po-* stala mehkejša. Gospodarsko pa vedno bolj propada, kar se da posebno iz tega sklepati, da je nemška vlada proglasila, da bankovcev več ne izplačuje v zlatu. Turki in Rusi so v Lozani skleniti tajn<~ vojaško pogodbo, glasom katere se bodo v slučaju vojne medsebojno podpirali Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je v zbornici govoril o zunanje političnih razmerah. Vsebina njegovega govora 5* je bilo trdno upanje, da se kljub zapletenim odnošajem med Francozi ta Nemci ter med Turki in veliko antanto ohrani mir. Tudi češkoslovaško razmerje z Ma-žarsko se boljša. Najboljša in na sigurne.ša prilika za šteden e! Ljudska posojilnica v Ljublanl. Miklošičeva cesta St. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuie hrani ne viote ia vloge v tekočem raCuau po 5% brez od itka reutnega nt invaHdiieea davka. Ljud ka po8oji na občinskem uradu. d Odkritosrčno. Radikalni minister i.i priganiač srbske Pašičeve tranke, Župan e je v Cerkljah pri Kranju sprejel tudi župana in občinske svetovalce* Le-ti so ritiv izrazili željo, naj bi deloval na to, da bi naši vojaki službovali v domačih kraji.';, « Nemogoče, nemogoče!* jc vzkliknil nc-rodni agitator Pašičeve stranke. Zato naj pa g. minister ne bo tako otročji, da 1; . _ _* I - » .... I 1 • n ■ rti n r rtf in žalostne resnice o slovenskem alkoholizmu, ki je naš hujši sovražnik kot vsi samostojne?!, frainasoni in centralisti. Nekateri ljudje pa tudi številkam ne ver; .-mejo. Na Svečnico sem čakal v Ormo » na. vlak. Trije možakarji modrujejo oh • protialkoholnem lepaku tole: prvi: morda je bil ta, ki jc to pisal, večkrat pijan, kot mi; — drugi: kaj mislite, da je zastonj io pisal; tretji: e, na popir gre vse; — zopet prvi: zakaj pa ga gospoda, ki to pi>>, bolj pije kot mi? — Pa so drug za dru.jiu zamahnili z roko in odšli. Ko bi možje vedeli, da dotični, ki jc lepak pisal, ne pokusi nikda/ alkoholne pijače, tla a svoje pisanje še nikdar ni grošu prejel, p« * pa veliko doplačal, ne bi tako govcrilr. Radi gospode, imajo pa prav. Le da tega lepaka ni pisala gospoda, ampak človek, ki vidi, da se v alkoholizmu naše ljucstvo duševno ta telesno v laplja, d Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja preskrbuje hrano 79 dijakom-srednje-Solcem ta 200 drugim revnim ljudem. Ker je proračun samo pri dijakih pokazal 30 tisoč dinarjev primanjkljaja, dijakom pa se cene ne morejo zvišati, se dobrotniki naprošajo, naj po možnosti pomagajo, kakor so jeseni pomagali s svojimi zbirkami *.a visokošolske dijake. Darovi naj se pošiljajo na Dr, Iv. Svetina, Vodnikov trg 4, d V telefonski govorilnici. V Lisa-boni, glavnem mestu Portugalske, je pri osrednjem telefonskem uradu močno pozvonilo. Gospodična - telefonistka je raz-odela naslednji razgovor: Brrrr! Tukaj pekel Kdo tam? Tukaj vrag »Legija«, S kom imam čast? Lucifer! — Od tebe že zdavnaj nisem dobil nič poročila. Kaj pa počenjaš. Imaš mnogo uspeha? Obupal sem. Pred revolucijo je Šlo vse gladko. Vse je godlo in plesalo po našem predpisu; nič drugega mi ni bilo treba delati, kakor samo takt dajati. Zdaj pa ,, .1 Kaj slišim I Zvoki naše koračnice so utihnili; ljudje se povračajo zopet k prvotnemu načinu življenja. Vem. Brez dvoma so tega krivi katoliški duhovniki. Ali tudi kancelparagraf? Ta je zanič in brez uspeha iz treh razlogov: 1. Če bi vrgli vse duhovnike v ječe, bi jih ljudstvo čakalo ter sijajno sprejelo in še rajo poslušalo. 2, Versko-mlačnih oseb je na Portugalskem dovolj; a ogromni del bi sc odločil za katoličan-stvo, če bi 6e začelo preganjanje. 3. S kancelparagrafom naši pristaši niso postali nikjer popularni, zato so ga Bismar-kovci na Nemškem že zdavnaj preklicali. Hm. Kaj pa delajo svečeniki — odpadniki? Malo jih je. Gibljejo se, dokler jih ne uspava zakon ali pa državna služba brez-deliiosti. •' In prostožidarstvo? Loža? E, s samimi udrihnicami se želodec ne nasiti; zato sc člani framasonskih družb radi lotevajo snovanja bank in menjalnic, trgovanja in barantanja z izvoznicami izrabljanja državnih gozdov in šum; zasedejo tudi radi mastna mesta (ali kakor pravijo tam na Balkanu: korita) pri agrai-ni reformi, uvažajo tudi veluto, organizirajo policijo in žandarmerijo, fašiste; v narodni skupščini se malo oglašajo .. Kapitalisti ne morejo zatajiti svoje narave. Vse je »kšeft«. Za naše ciljc nimajo kaj smisla. Uhl Ti mi tamkaj preveč časa po-tratiš. Takoj sc mi povrni v pekel I Nazaj domovi Nikar, ljubi poglavar. Pusti me še nekoliko. V glavi imam že nove načrte. Kakšne? Na Balkan nameravam iti. Pripovedujejo, da so tam zelo ugodna tla. Dobrol Skušaj tam uvesti: ločitev Cerkve od države, kancelparagraf, civilni zakon in razporoko, brezversko šolo, prepoved Marijinih družb in drugih katoliških organizaciji Predvsem pa širi gibanje »žu-tili popova«. Veš, kaj je to? Vem. Dobro. Idil d Pomiloščenje obsojenih vojakov. Vojni minister je podpisal odlok, s katerim sc poplnoma odpušča kazen vojakom, ki so bili obsojeni od vojaškega sodišča do 6 mesecev zapora, delno (polovico) se pa odpušča kazen vojakom, ki so bili obsojeni od 6 mesecev do 1 leta zapora. d Za stradajoče Slovence v Macedo-niji je došlo nekaj darov v denarju in nekaj več v obleki, a spričo velike bede, v kateri živijo in trpijo naši rojaki, vse-kako nremalo. Zato se še enkrat obračamo do usmiljenih in radodarnih ljudi z nujno prošnjo, naj toliki bedi po svoji moči priskočijo na pomč. Darove sprejema Dobrodelna pisarna. Nabrani darovi se bodo kar najhitreje odposlali. d Za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani. Pravoslavni sveti sinod je znova naročil svojim vernikom, naj pridno nabirajo prispevke za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani. d Na vprašanja glede inseratov odgovarja oziroma daje naslove in poj'asnila uprava našega lista samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. To sporočamo posebno onim, katerih pisma oziroma dopisnico so romale v koš, ker ni bilo priloženih znamk. Poštnina je predraga, da bi jo morala uprava plačevati polog kuverto in papirja. d Oglas. Opazilo se je, da so nekateri trgovci povodom zadnjega padca naše valute zvišali cene blaga, vzevši za podlago svoje kalkulacije najnižje stanje naše valute. Ko se je naša valuta zopet dvignila, pa niso sorazmerno znižali ccn, temveč prodajajo še naprej po istih pretiranih cenah. Ker je tako izvabljanje sedanje nestabilnosti valute nedopustno in kaznjivo, opozarja policijska direkcija, da bo uvedla obširno preiskavo v tem pravcu in proti prestopnikom najstrožje postopala v smislu zakona o pobijanju draginje. d Kako Novačan zabava svoje bralce. V s Republikancu« beremo tele ocvirke: Klerikalci so noč, mi republikanci smo dan. Noč se umika dnevu. Noč je polna greha in pošasti, dan je čist in očiten. Da, oni so noč in mi smo dan! To jih boli I To jih po ledvicah žegeta. To jim nieša gla ve I To jim napihuje trebuheJ To jih goni v zločinske lazit In resnično, resnično vam povem: To jih bo tudi pogubilo! Prej ali slejl Mi smo stranka ubogih, ponižanih in razžaljenih, ki edino slutijo in vedo, kje je rešitev slovenske zemlje in slovenskega narodal Otvori vsako zborovanje in zaitlj iči ga s klicem: Živio Radič, živio Novačan, živela republika! d Klerikalci podkupljeni! Halo — velika iznajdba še večjega republikanca No-vačana. Klerikalci so dobili iz Belgrada 12 milijonov kron za volitve dne 18. marca. Sam g, Pašič jih jc šteo. Ne verjamete? Vprašajte g. Novačana, ki je to na široko oznanio v Republikancu. — G. Novačan, saj se marsikatera laž verjame v življenju, celo neumna laž, toda take bedastoče so pa predebele. Čemu hodite med liberalne agitatorje, ko niti spodobno lagati ne znate. d Postne pesmi. Uglasbil Janko Grud-nik. 6 postnih pesmi za mešan zbor v zelo lahkem in preprostem slogu, tako da jih bodo tudi šibkejši zbori (razen št. 4, ki ima v srednjem delu za petje zelo prisiljene in zato težke postope) lahko zmagali. Sklad- be je potrdil in priporočil kn, šk. lavantin-ski ordinariat. Partitura v najlepšem lito-grafičnem tisku stane 8 Din brez poštnine in se dobiva pri Josipu Baumanu, Maribor, Cafova ulica 9 in v ugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Zobozdravnik Specijalist M. U. dr. Ivan Oblak se je naselil v Ljubljani, Ordiuira na Starem trgu 34, nasproti šentjakobske dekliške šole, od 8. do 12. dop. in od 2, do 5. popoldne. d Pepelnično sredo, na sv, Valentina dan, 14. februarja 1923, bo na Ovsišah pri Podnarlu vsakoletni shod. Sv. maše bodo ob 7., 9. in 10. uri, pridiga pa ob pol 10. Povabljeni ste vsi častivci in častivke sv. Valentina. d Shod sv. Valentina na Kremenci. Ker pade letos god sv. Valentina na pe-pelnico, bo shod na četrtek po pepelnici ob 9. uri. — Župni urad na Igu.: . <1 Dramatični odsek t ztuotta sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo 11. februarja in'v torek 13 febrifarja vsakokrat ob'4. uri predstavo: Gogolj: Revizor — ruska žaloigra v 5 dejanjih. Zraven igre je na programu nekaj Šaljivih točk, kupiti, šaljiv dvospev. Ob odmoru igra dijaški orkester po-J vodstvom Vojteha iijrbasku. Dobiček je namenjen za dijaški list Mentor Odsek prosi obiine udeležbe. Vstopnico so v predprodaji pri gdč. Ivanki Zakotni!;. d V nedeljo dno 18. t. m. popoldne ob 8. uri se vršijo v Rokodelskem domu občni zbori Hranilnice in posojilnico, Gospodarskega društva in Mlekarsko zadruge na Vrhniki, fclani pridite na občni zbor in prcpričajto so sanji, da jo v zadružništvu uio? in da more kmet in delavcc računati na boljšo bodočnost le, če se bo združil v zadružništvu. d Izobraževalno društvo v Ratečah pri Akotii Loki. vabi na izberno predpustuo zabavo, hI eo bo vršita na pustno nedeljo dne 11. februarja ob 16, uri v Društvenem domu. ln sicer vprizore. na$l igralci 2 burki: j Davek na samce« in. >Z» leta« viščez. Pridite, da sc bosto enkrat pošteno nasmejali. d Jeiit* pri Ljubljani. V sobot o, 10. L tu. ob pol 8. uri zvečer se vrši v društvenem domu javno predavanje: O davkih. Vsi, posebno £a davkoplačevalci, ki čutite na lastni koži davčno breme, udeležite i=e polnoštevilno. predavanja. d Črnuče pri Ljubljani. V nedeljo, 11. t. m. ob 3. uri popoldno se vrši v tukajšnjem društvenem domu telovadna akademija s prav zanimivim sporedom. Poleg domačih Origv nastopijo še Orli in Orlico iz Jožice. Vse prijatelje mladinske organizacije vabimo, da oe v bogatem številu udeleže te prireditve, ki jo diiiga te vfete po vojski. svidenje! d Vodice. Na pustno nedeljo, dne 11« februarja, ponovi tuk. izobr. društvo y Katoliškem domu ljudsko igro »Gruda«« Začetek ob pot 3. popoldne. d Smrt alkoholikov. Ignac Subel v, Velnuji prej Skalah se je vinjen vračal na svoj tričetrt ure odaljeni dom. Alkohol 'ga je na potu vrgel in Subel jc na mestu obležal. Zjutraj so ga našli zmrznjenega. —» Hlapec Miha Uršič iz Plesa pri Kozjem je 22. m. m. ponoči pijan zašel v majhen po-, tok in tam utonil. d Žrtev alkohola. Zagrebška policija je 1. t. m, pobrala na ulici nekega do ne« zavesti pijanega človeka in ga z vozom prepeljala v policijske zapore, da bi •• Erespal. Ko so prišli čez ave uri moškega udit, so ga našli mrtvega. Zdravnik ie ugotovil smrt vsled alkohola. Nesrečnik j« bil 20 letni kurjač državne železnice M a* tija Dulc, d Alkohol. Oman Leopold iz Devica Marije vPolju je udan Pijači. Doina pr«» tepa avoje ljudi. Dne 21. januarja je bfres povoda zgrabil svojo mater za lase, in j« na obrazu poškodoval. Dne 29. januarja je zopet zdivjal. Njegova žena in njegov oče sta zbežala iz hiSe, 64 letna njegova mati je pa ostala doma. Sin je pričel nad njo kričati, jo udaril s stolom po obrazu, da se je kar zgrudila na tla. Sin je skočil nato po sekiro; mati je medtem zbežala k sosedu, sin jc pa s sekiro divjal okoli hiše in kričal, da bo koga ubil ali pa vas po-žgal. Omana so zaprli. d Kralj alkohol. Na Laznici pri Lira-bušu so se fantje v gostilni sprli in se nato na potu domov stepli. Pri tem jc dobil delavec Anton Kokol s kolom po glavi, da je že naslednje jutro umrl. Zaprli so več fantov. d Rop na Polšici. Dne 26. januarja t. 1. je prišel v hišo posestnice Marije Poklukar na Polšici št. 1 pri Gorjah neznan mož, kateri je potegnil samokres, ga nameril proti Poklukarjevi in zakričal: «Če ne prineseš hitro denarja, te precej ustrelim!« Ko je hotela Poklukarjeva zbežati iz hiše, ji je zastavil pot in zakričal: cče se oglasiš, ti zamašim usta!« Roparju je nato Poklukarjeva izročila 1600 kron denarja. d Volkovi. Naši vrli lovci so ubili 28. januarja štiri močne volkove v enem dnevu, in sicer: logar Almayer 1 odraslega volka in 1 odraslo volčico, Iogai Kočevar 1 staro volčico in logar Razdrih ! odraslega volka. — Graščinsko Snežniški gozd »Kačji panj«. Mm gospodinja skrbi, da ima njena hišo pri najmanjših izdatk h v-ecao snež oiielo perilo. Zato vporablju ona lo MILO z znamko ,.GAZELA" Sirom domovine. ^Mo,- uocoojoooojcoooSOŽOOGO XOOOOCODOOC4 SMLEDNIK. Na predpualno nedeljo, dne 11. t m. ob 3. uri popoldne priredi Katoliško izobraževalno društvo \ društveni dvorani burko t Štirih dejanjih i Ulica .-t. 15i. Kdor hoče od srca nasmejati, naj no zamudi ugodne prilike. Predprodaja vstopnic pri g. kaplanu, na dan prireditve » društvenem prostoru. NA BUČKO je Raj ar pri raj nI. Pri zaupnem sestanku ni iinel niti 20 volivcev. Vprašan, kaj je doslej storil za Ji neko, je rekel: — i-Ničk Eden navzočih mu je stavil toliko vprašanj, da je prišel v veliko zadrego. Ves nevoljen je rekel: :-Jaz sploh nikogar no prosim, kako naj voli!« Mar Rajar misli, da ga bomo Bučkljani volili po sili? Sicer pa. čo bi IUjar res imel srco za kmeta, bi sc rajši brigal za zdravje pri njegovi živini kakor pa za svoi — zep.,. r 4 KRaKOPOLJSKI NOVICAH. Potniki, ki prihajajo t lašo ravnino, povedo, tiake prijetno zimo imajo drugod: brez snega, kar prašna cesta. Našo polje pa pokriva sneženo-ledena skorja, ki ni ni« prida za pozne jesenske selve. — Francetu Pavloviču iz Bučoče vasi je bila »inaknjena urna verižica. Tatu je spravil pred ko-stanjeviškega sodnik* Ko so šli od sodne razprave domov, sta o te in sin Kaver napadla Pavloviča s koli in i nožem. Pavlovi« je dobil težke poškodbe, posebno na glavi. Nezavestnega so prepeljali v brežiško bolnico. — V Novem mestu se je poroti] poslovodja ccrklj. konsum. trgovino Frane Hrvat g Cerkljanke Mico Butara-Simonči-eevo. Čestitamo! - Šolski vodja Ivan Baškovič U Zameškega je pa poročil Tončko Bostaharievo 1» Bregov. Obilo blagoslov« božjega! 5* GASILSKA DRUŠTVA V BLEJSKEM KOTU. U mnogih krajev se čujejo pritožbe, da so gasilska društva pozabila tvoj pravi namen. To velja tudi za blejski kot. Namen vsakega gasilskega društva je. da se udje vadijo v gasilski stroki, da so spretni gasilci ob času požara. Pa te gasilske vaje so redke in kratke. Tem pogostnejše ia daljše so pa veselica s plesom in popivanjem. To popivanje in noronje tudi Gasilski zvezi ni všeč, kakor je pozitivno znano. Pri takem vescličenju »e zgode pogostokrat pretepi in poboji. Pred letom so na Bledu na gasilski veselici ubiti poštenega in mladega gospodarja. Pred kratkim so p« v Uib-uem v dvorani gasilskega društva obklali mirnega fanta, da so ga morali peljati v ljubljansko bolnico. Ml cenimo potrebno gasilsko društvo, če Trii ovsjo dolžnost. Pod streho človekoljubnega društva mladino kvariti s pijačo in plesom, pu ni častno Sadovi pijančevanja in od brezverskega ttči-teljstva tako zasoljene sokolsko vzgojo so vedno ialostai. TRATA V POIJANSKI DOLINI. 2e dolge mesece hvali demokratski berač t »Domovini« svojo politično malno, zraven pa udriha z robato gorjačo po »sem, kar je našega. Stokrat je že prenvatil vse demokrate od ruujkega Potaleceljna s Trate pa do žerjava v Ljubljani, stokrat je nam že naštel vse nag.avne gieue, kar si jin je pri svojih počasnni možganih mogel izmisliti, pa se mu zdi še zmeraj premalo, vselej začne spet od začetka in gode eno in isto, kot Mrilikarjer gramolon Le totiKo so razi i Kujejo njegove »me«, da pravi enKrat lu.roi ski podrep-nik«, drugič pa »tarski podrepmK«. Scvcua ima nabasanih v svoji sokolski malhi še obilo drugui, tudi tako lepih m prijaznih krepel.ic, s katerimi nas obmetava. No, pa tega mu ne zamerimo, ker sedaj nima časa. da oi izu.ral izraze. V svojem prostem času piše namreč knjigo »o lepem vedenju«, ki izide prihodnji teden v zntozbi flieznarjevega Janeza iz Poljan. V vseh njegovih dopisiii pa so mu je dosotuij so zmeraj pripetila mata noiocuost, ki pu je gotovo zmeraj slučajna. Pozabi namreč vsciej doivazati, kar trdi. V znanjem uoptsu n. pr., kjer nam poleg drugih »lepin« lastnosti očita zagrizenost, zabuost. pretepasivo, surovost, sovražnost, podrepnistvo itd. itu., ne navede niti enega zg.cila v dokaz. Zato hočemo mi zbirko njegovih uopisov malo izpopolniti tn mu postreči s par zgiedi, ki jm naj izvoli dopisnik spravili v sokolsko muljio v predal za ;iiiitturo in napredek«, »lsoinovma < prti vi, da so pi^api in druge surovosti v poljanski dolini rctiKo pripete, in ce se, ge meti pripadniki i Domoljuba«. ZigiOrt: Zadnja, a najbolje izvnjana točka »sen sokolsuih prireditev v liorenji vasi, jc SuOiaj redno — pretep, 'ioda preuno so brane Sokoii spuste v junaški boj. pre-bero zmeraj ^Domoljubu« lako so ga do zamije črke prebrati jeseni, ko so svoj dnevni red okrasili s sireljan,em skozi strop, i;o so nato suoro ubili nekega »Vriuiglovca in metali neljube gosto v cestno binto. Dalje jo om goronjcvaški Sokol, ki je zahrbtno napadel svojega tovanša r. nožem, da sc je ia mesece boril s srnico, najbrž fanatičen pripadnik »Domoljuba«. Drugiti večjih pretepov res ni bito, če izvzamemo manjše prasne o priinti sokolskih zimskih plesov, j/usje hvali ista ..Domovina?. Sokole tako-to: aOd naše (t. j. sokolske) strani se obsoja vsaka surovost in nevednost tudi napram nasprotniku.« Zgled: Vodja demokratov in Sokolov v liorenji vasi je bil sodnijsko obsojen, ker je turovo zmerjal l«rle s »čuki«, Uemo-kratje so ga za ta čin /obsojali« s tem, da so — plačali globo zuuj. Očiviano je, da ta voditelj L-ilno 3 obsoja« svoje ljudi, ki po njegovem zgledu pridno zmerjajo mu>o iante in uckieiu s šo lepšimi priiumi. — Norednost pa »obsojajo« ua ta način, ua ob naših prireditvah po.rgujo vso naše plakate, do katerih le morejo pr>li, dočim naši člani v vseh ozirih dobro vedo, kaj zahteva taktnost. .»Domovina tptšc: »Mož klerikalcev obstoji le še v savraštvu do nas.« Sami pa pravijo, da so strpni in pripravljeni dati roko v prijateljstvo.« Zgled: Da dokažejo svojo »kravljivost« so na Novo leto Sokoli nam v nagajanje napravili priredite« ob isti uri kol mi. Njih »spravljivoatt pa se je obnesla tako, da so s težavo »spravilu celih 24 ljudi z otroci vred skupaj, ko smo imeli mi polno dvorano. Daljo se kaze njih strpnost v tem, da nas obkladajo v »Domovini« g prekrasnimi naslovi. Naj bo dovolj! Seveda, čo gospod »pisatelj« poljanskih dopisov želi, postrežemo še. 2>,e iz tega se pa vidi, da so njegovi dopisi čisto resnični in sploh prvovrstni, da demokratsko časopisje ait no obrekuje ia fie manj lato, aa glavo pa spi«), .. bene stvari postavi. Zato se pa vas boni slavna demokratska gospoda, na primeren ia «2 sluten način spomnili — 18. marca. PLANINA PRI RAKEKU. V nedelj«, dne 88. januarja zvečer jo gorela gospodarsko poslopje kneza Windischgraetza. Prej dobrim letom je bil uničen po požaru ea del »„. spodar.-kih poslopij, sedaj drugi. Graščina je s«! kvestrirana. Kneza in njegovo rodbino ni že ^ moser«v v gradu. Vsled premnogih šikan od strani tukajšnih »državotvornih elementov« se je umaknil v svojo rilo ob Vrbskem jezeru ua Koroškem, Prej tako prelostno življenje pri graščini je dane« res podobno velikemu pogorišču. Trdovratno vzdržuje govorica. da je pri tein požaru udeležena ona zločinska roka kakor pri napadu, izvršenem nedavno aa tukajšnje žnpnišče. Ure vse naprej po fušistovsko! Kdo je še varen v Planini? Do skrajnosti je ogrožena življei.ska varnost — treba lio kmalu, da no vse oboroži 8 8uniokr6?i, — kaj šele varnost imetju! Le čudno, da pri nas zločinri tako lahko varno odnesejo pete. Radovedni smo tudi, če se s tolikimi zločini rešujejo uaši bratje onstran meje? — Planina jo osrečenu s Sokolom, Njegovi voditelji in voditeljice trdijo, da je to društvo samo narodno in čist« nič politično. Kako s« pravi takim ljudem, ki drugačo govore, drugače pa delajo? Poglejmo! Voditelji Sokola so dali svojim zvestim ukaz, storiti vse, da sicer skrahi-rana liberalna stranka ob volitvah vsuj v Planini pokaže še svojo živijensko moč. V nedeljo, Une 28. januarju so odšli izvrsoialni člani planinskega Sokola ua agitacijsko delo v okoliške vasi. Ure govorica, da se je cu »vzornec član »difnega - našega Sokola, kateri se tudi sicer rad skrega s kraljem alkoholom, tudi ob tej priliki takoj v prvi gosntni tako skregal, da ni mogel daljo in so morali da.je krevsati v vas Jukovico, kjer so jim naši umije tako pravili, da ho brž plačali svojo ne malo trn o in odkurili proti Planini. Grozdje je bilo kislo, pa še bolj ob priliki prihodnjega agitacijskega souol-skega pohoda, .lakovčani, prav s.e storili, po>ne. utajo nuj vas tudi Planinci iu 1.o/ani. Sokol priredi m as k n rado, pa pravijo, da se mu ne bo Ueoa maskirnti. Kaj ne: Mi smo juuaki korenjaki... šo za nekaj mesecev. — 1'inninci, dobro s f-irravii« ua volitve, da boste pokazali, kako falir^ua liberalna stranka tudi v Planini zasionj išče živijensko moč. Ako se pokaže nasprotn.k slovenske ljudske stranke v hiši, takoj mu pokažite, kod se pride na cesto. IZ IGA. To nedeljo, dne 11. t. ui. po prvi sv. masi bo v dvorani Nas dum predaval g. dr Adlešič o atlu-nomiji. Ist« predavanje bo imenovano ne.deijo tudi v Tomišljti po sv. maši v gostilni g. Hvct"ia. \ sak, kdor lioie slišati, kakšna bi ne i-mela biti iiusa država iu kakšna uoru postati, nuj no udeleži tega predavanja. KRIŽE PRI TRŽIČU. Na razna vprašanja glede dobave peska in vsled zadnje tozuo odgovarjamo sledeče: Obuna '1'mo jc to«.bo uuo 27. pi. ui. umaknila in vso umske oua prevzela in plačala Zatorej bo dobro, da bi to stvar vzel v rono obtaiski agrarni odbor in to stvar na pristojno uiesto poslat. Zategadelj so liotio visita imenovanega ouliora seja, na kar bodo odborniki osebno opozorjeni. KOVOR-MUŽK. V nedeljo, t j. 11. t. m. so vrši javni shod SLS zjutraj jki prvi hv. inaši v Kovorju, popoldne pa v Krizah v stari šoli, na kar »e vabi.o vsi volivci. Pride naš bivši narodni poslanec g. Brodar. SENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Dno 25. januarja se je vršil tu zelo dnbr« obiskan shod zaupnikov SGS. Poslaucc Sušnik j« v 2. in pol ure uoigem govoru s številkami pokazal, kako pogubno so vladali samostojneži z njihov itn Puctjem v demokratski vudi. Udciezeuci so pazljivo sledili njegovim izvajanjem ter docela spoznali gnilobo samostojne stranke. — Točno če« mesec dni, 31. januarja je Rajer zopet obiskal St. Jernej. Pripeljal ga jc iz ftkocijuna Gornikov lant V st. Jerneju topot ni bilo slovesnega sprejem«. General samostojne/,ev in šulski »ogloda« Vale ga jc sprejel t. globokim pokionom kar med vratiui svoje trgovine. »Shod« so je vršil zopet pri Jušcu. Vseh udeležencev je bilo z domačimi vred in p» ko je proti koncu še Kocijan prisopihal, štirinajst. Pvlanc, IU je topot kar od zadaj za potokom pri- tel, je predlagal, aaj bo itrir tajna, da a« bo topel r »Domoljubu«. Poleg Strojinovega »U moramo posebej ie omeniti kmetijam Brulčovega Pepela iu na Kovačija vulgo Pelrička li Vrha. Civilno porojeni tlvinski zdravnik in Pire »1» »vojo odsotni opravičilu. Kajar je poročjU, da ni pričakoval tolike udeležbo, ljudje imajo dosti dela. Podporo ta un>st pri Cerkljah je izprosil poslance Sušuik. Se ve, da bi Jo mi lahko preprečili. Ker pa jo šlo ■a Slovence, nismo ugovarjali. Kandidiral bom, a izvoljen ne bom. Na Šentjernejsko občino »e ni dosti zanestf, bo skoro gotovo še slabše, kakor jo bilo. »Hudiinarčka«! se pri leui oglasi starostu ■anuistojnežev. Stroji bo v ata pa pristavijo: »Za Ostroiane jaz garantiram, vsi bodo i menoj, samo H, ul ga nekaj špila« Shod je bil > tem končan, ker se jo Rajarju mudilo. L« t Strojinovim alam ■ta se ie nekaj pomenila, da bo Stroji* dobil nekaj kšefta pri nekakšnih mostovih. General Vale je spremil Rajurja k auto. Ostali (borovnici so pa ostali, pili vino in preste jedli. Plačati ni bilo treba nič. Kdo Je plačal, je biitova stvar. Okrog pete (o še »zapeli tisto*: »Zahvalmo moža, ki vina in preste nam da, potem so pa šli navdušeni narazen. IA> Strojinov ata so šli še k Valetu na en glaiek tn boljšega. -- Prejšnji ponedeljek je pa neki Mlakar iz Rake lovil ljudi *a JDS. Trda mu je šla. Za rsuta kroglico jo ponujal po 10 kron. Dobil seveda ni nič. — Kaj ni rc» fletno v Št. Jerneju. LR.ŠNA SRLA. Shod SIJ9, ki se j« vraii aa Svečniro v Za-midetovi gostilni, je pokazal, da pridobiva naša misel vedno več tal. Z zanimanjem so sledili zbo-rovalci poročilom govornikov. .Nek železniški pod-uradnik je govoril o slabem državnem gospodarstvu, tajnik SLS iz Novega mesta o volitvah, kaplan Kapi pa e razrednem boju. Podnačelnik postaje g. Molan, ki je spretno vodil »borovauje, je vzpodbujn! navzoče, naj se 18. marca vsi volivci do zadnjega udeloiijo volitev, nakar bo je soglasno izrekla zaupnica in zalivala Jugoslovanskemu klubu. ŠT. VID NA i) LJUBLJANO. Obrtna zveza v f;t Vidu priredi to nedeljo, dno 11. t. m po krščanskem nauku v cerkveni dvorani zelo važno predavanje o davkih in o napovedi dohodnine. Omenjamo, da jo rok za napoved dohodnino (a I. 1923 podaljšan do koma t. m. Oosp. predavatelj računski svetnik ložo Pire iz Ljubljane, bo podal natančno navodilo o dohodnini iu o raznih davkih, ter odgovarjal na evouL tozadevna vprašanja. Ker jc to predavanje izredno važno, vabimo obrtnike iu kmetovalce k obilni udeležbi. — Obrtna zveza jo pravkar storila v šoli knjigovodski tečaj, katerega zelo požrtvovalno vodi Kramberger. Obilna udeležba (35) in zanimanje, s katerim sledijo mladi mojstri in učenci pouku, nam je dokaz, da bo Obrtna zveza « tem tečajem dosegla popoln uspeh. — Tukajšnji obrtniki, ki so združeni v Obrtnem društvu, so nedavno sklenili, da letos ne bodo volili Puclja in njegovih podrepnikov. ampak da so bodo oklenili SLS ter svoje zahtevo in želje poslej naslavljali na poslanca Skulja, kateri jo ie neštetokrat pokazal, da pravilno zastopa obrtne interese. Tak ■klop Je treba z veseljem pozdraviti, ker je to prvi korak k skupnemu in uspešnemu delu mod obrtniki. V STAREM TRGU PRI ČRNOMLJU Je SLS priredila 28. januarja t. I. ob 11. uri dopoldne volivni shod, ki je bil za nas ne le zadovoljiv, ampak tudi zelo poučljiv. Na shod je prišlo kakih 15—20 »borcev« 1'nceljnove častne garde pod vodstvom obergardista Kapša, l.atcri so se očividno zavedali, da jo njih vest obložena z raznovrstnimi pregrehami, ki so jih samostojneži iz-rršovali v družbi belgrajskih centralistov nad našim lindstvom. Kapi in ostali so so — baje — 14 dni in noči učili na pamet vso to kar ljubljanska Irakarija producira — po njenem mnenja — za nevednega kmeta v »Kmetijskem listu«. Ves ta trud pa jo bil zaman prikriti ljudstvu resnico, kajti naša govornika iz Novega mesta sta temeljito izprašala kosmato vest snmostnjnežev, tako, da so bili končno vsi zbegani In so se v tej zmedenosti prav odkritosrčno izjavili za centralizem. Veseli nas ta odkritosrčnost, da so prav na tem »hodu stnrotrški samostojneži dokumentirali to, kar smo m) vedno pripovedovali našemu ljudstvu, t j., da so »samostojneži« t službi bolgrajsko porodite, da m izdajiee slovenskega ljudstva in da to hočejo tuiH •stati. Nale ljudstvo naj t* dobre zapomni, da •• se zastopniki SK."j na javnem shoda Izjavili za centralizem In da zahtevajo, da še nadalje no« vlada bolgrajska porndica. Čudili smo •e pa Kapševi družbi, da ni znala povedati, da »tovurlš< Purelj gradi te nad pol lata kočevsko železnico po poljanski dolini in da so mu za to »naporno delo« hvaležni poljanri podarili diplomo, ki bo — baje — pri slovesni otvoritvi nov* kočevske železnice leta 2025 obešena na čelo prve lokomotive, ki bo peljala po poljanski dolini. In takrat se bodo tudi »samostojneži« (e toliko naučili, da bodo sposobni — za avtonomijo. GORICE NAD KRANJEM. Povodom smrti mojega drugega aina Petra, ki je poslal žrtev zločinske roke, se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so nietvp in mojo družino tolažili ob toliki izgubi. Posebno se pa zahvaljujem kat. prosvet. društvu v Goricah, ki ga jc polnostcvilno spremilo na zadnji poti, pev-eem pa za gonljive pesmi. — Peter Rotar, oče. IZ BUKOVSICE. Sprejmi, dragi »Domoljube, tudi od nas pur vrstic. Saj do sedaj nismo bili nadležni, enkrat bi pa radi tudi kaj povedali. Vojska nam je vzel« lepo naše zvonenje in tndi orgle opustošila. t Mireč je bil za nas tem hujši, ker je župnija majhna. Pa večja je bila požrtvovalnost faranov. Zvonovi ie dolgo zopet done iz zvonika- Jeseni Je pa g. Anton Dcroič ii Radovljice popravil in izpopolnil tudi orgle. Tako imamo tudi to rtino zaeeljeno, v cerkvi pt dostojno glasbo. Ustanovili smo tudi ka-tol. prosvetno društvo, katerega so zlasti fantje težko čakali. Po zimi so se to naučili igro. s katero so bodo ob ugodni priliki postavili, tfa Sveč-nico je bil ustanovni občni sbor. Vpisalo se jo 48 članov in Članic. Prostora aain >o manjka, a navdušenje za dobro stvar so tudi lega no straši in obeta se, da se bo spomladi že moglo začeti s pripravami za dom. Pomoč je obljubljena že od več strani. Le čvrsto naprej in ilog da.) usgciia! Tudi za volitve se zanimamo. IJsilju.jcjo nam »Kmetijski list«, glasilo samostojne kmetijsko stranko, ki je pred zadnjimi volitvami obetala, da bo branila avtonomijo Slovenijo in da so bo potegovala za kmeta, « jo zavrgla in izdala eno iu drugo in so borila z demokratsko stranko za centralistično politiko, i mi se ne daaio larhati. Cen-tralistom nihče nič no veruje in »Kmetijskemu listu« tudi ne; ga nihče ne mara več brali ali pa roma nazaj. Vsi kot en mož bi.mo vrgli pri volitvah kroglico za SDS, ki sc ravno zato bori, da bi sc vsaka pokrajina samostojno razvijala na političnem. gospodarskem in kulturnem polju. Zdi so, da so te volitve tako odločilne, kot morda nobeno več ne bodo, in vsaka omahljivost ali iz-osiajanjo od volitev bi bilo naravnost izdajstvo. Kako radi imamo »Domoljuba«, uai priča to, da so je število naročnikov letos za toliko pomnožilo, da ga ima naročenega več kot polovica vseh hiš v župniji. To je obenem najboljši odgovor na vsiljevanje »Kmetijskega listn«. Pod Urno jelko. Poveš* iz Melemikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec IV. V Kranju pri Jelenu je sedelo nekaj zapoznelih pivcev. Pri mizi v kolu sla sedola kmeta Tempiav in Cvet iz Šenčurja, na oglu mize se je vrtel možiček z rdečim nosom in dolgimi losmi. Bil je majhne postave, črnikastega obraza in šepasi, kranjski podobar Karol Gecelj. Poleg njega je sedel sodni sluga Anton More. Druge mize, polile z vinom, so siale prazne, zakaj kramarji so že po večini oditi m solncc je zahajalo za gorami. Lc lam pri peči jc sedelo nekaj pivcev z razkuštrano brado in zanemarjeno obleko. »Veš, Gccetj, midva s Templavom imava vsak svojega konja in voziva koče v Scngar-s jevo vatjavnico. Oni dan, ko je bilo prav deževno vreme, sta se oba konja prehladila in sklenila sva, da prmeseva na Stefanjl dan v Srednjo vas vsak po enega konja in ju postaviva na oltar. Kaj ko bi ii izreza! dva lepa konja iz lipovega lesa?« »Bomo že naredili, oče. samo do kdaj?« popraša podobar. »1 no, do Božiča gotovo. Koliko boš pa zahteval za to?« popraša Templov in naloči podobarju prazni kozarec. »I, kaj bomo? li, Cvet, mi boš zo to i pripeljal voz drv, da se bom grel po zimi, i ti pa, Templov, mi boš prinesel cn koc. Mojo ! staro rado zebe po zimi.« »To se bo že zgodilo,« potrjuje Tem-« plav, »samo da boš dobro napravil. Saj po* znaš najina konja ali pa jih poglej v hlevu. Ravno taka morala biti.« »Take velikosti ne,« se vtakne vmes sodni sluga, »pač po take podoba.« »Na vsako pesi visokosti en bokal vina,« pristavi Tempiav in »e ozira na pivca ob peči. »Gecelj zna samo pajace delati, svetni* kov pa že ne, še manj pa konje.« se oglasi pri peči pivec visoke postave in odprtega | čela. »Kaj boš fi govoril, Janez Travnov, ki ne razumeš te slvari. Kaj meniš, da si že izučen podobar, če si nekaj časa pri zaloškem Janežiču barve mešat?« ugovarja uža* Ijeni Gecelj in se obrne proti peči. »Jaz napravim takega konja o Dolnoči, kakršnega boš ti napravil. Le poglej, Tempiav, v Šenčurju sv. Jurja v velikem oltarju! Konjska glava je skoro večja kakor život in sv. iurij ima lako dolge noge, da bi jih bilo treba enkrat ovili, da bi se ne vlekle po' tleti,« ugovarja dolgi Janez pri peči. Podobar Gecelj jezno vstane in se raz* korači sredi izbe. Drugi so se smejali. Kupim sufte OREHOVE PLCHE od 30 mm debelosti naprej, istotako OREHOVA DEBLA od Zr^r čist, zdrav les. — Ponudbe na naslov: AVGUST ČERNE, mizar. Zgornja Sifka štev. 122. Redna zveza it Bremena preko Soutbamptona, Cherbourga ▼ New Tork potom prekrasnih amerikanskih fiadnlh parobrodov United Statej Lines. PRIHODNJI ODHODI: President ilarding i 4. tebi.,ai.mar. George Wastiingt. 21. febr., 28.mar. i'res ident Hoosevelt 28. febr., 4.apr. America ... 11. aprila, 10. maja g 2at»wa)l6 prospekie In plma listini »I«. 146, UNiTEP STATESlfNES «nHU»K. O, Travnlcka ulic* t. in v m V6Č}o potno pioarn* »No, Traven, pa ti naredi, ki znaš To ti bo več neslo, kakor pa ivoja rokovnjaška malha.« Pri teh besedah se drugi pivci ob peči vzdignejo in eden skoči pred podobarja: »Kaj govoriš, mojster skaza? Pri ie| priči preklici besedo, drugače ti raztegnem Čeljusti, da ne boš nikoli več odprl ust.« Sodni sluga pogovarja, podobaiček sede na stol, dolgin pri peči pa nadaljuie: »Polonjek, pusti gal Ni vredno, da bi se prepiral z njim. Mu bom že jaz eno zagodel, kakršna se mu prilega.« »Kaj boš zagodel, Janez?« začne spel podobar. »Tebi nič hudega, ker si revček) Revček pa si, ker si malo prismojen, kakor vsi tna-larčki, Gecelj! Povej rajši, kako bo z vojsko, ker menda iudi »Novice« bereš, se oglasi drugi pivec pri peči z brazgotino na licu. »Naš dobri cesar Franc je že davno umrl. Tacega cesarja še ni imela avstrijska država. Zalo mu je Bog dal dolgo in mirno življenje. Celo roparji in iaije so dobro živeli pod njegovo vlado. Ali Ferdinand, naš sedanji cesar, je napel druge vajele. Znižal je vojaška leta od štirinajst na osem let, toda gorje begunom, ki se bodo odtegnili vojaški dolžnosli,« modruje podobar. »Kaj lažeš, Geceljl 2e cesar Franc je lela 1835. znižal vojaška lela na deset let, Ferdinand jih pa doslej še ni. Pravijo pa, da jih bo še za dve leti. »Hudimane, ii ljudje pa res vse vedo,« tzpregovori sodni sluga proti kmeloma. »Kaj bo res vojska'/« popraša Cvet podobarja z zalegnjenim glasom. »Lah se lako zmirom upira. Ne bo dolgo, da mu bode treba napovedati vojsko,« nadaljuje Gecelj. »Ej, se ni zaslonj 1. septembra naš cesar Ferdinand peljal skozi Kranj v Ljubljano. Nekaj se kuha,« pristavi sodni sluga. »Moj oče so dejali: Kdor ima za soseda Laha, nima nikoli gmaha!« izusli Cvel. »Gecelj in More sta plačala in odšlo, Cula slo grede mimo lilcva besede: »nihlo ne Vnemaj«* — pa jih nisla razumela. Kmeta v kotu pa sla dobila novega pivca, ki je vstopil, prisedel in govoril: »Vse bi vama lahko pokradli z voza in $e konja povrhu. A ne bojta se, vidva sta poštenjaka in nihče vama ne bo skrivil lasu.« Voznikoma se je čelo pomračilo in ne-voljno sla olresala glavo. Plačala sia in odšla. Novi prišlec pa se obrne proti peči in majaje z glavo govori: ! »Kako sie brez skrbi! Ali ne vesle, da je podobar odšel?« »E, Fundež, li maš preveč skrbil Ne boj se lega človeka, da bi komu lase skrivil. Ker je bil danes nekaj objesten, mu bomo že poskrbeli nedolžno šalo. Toliko, da ne bo pozabil, s kom je govoril,« odvrne Travnov in pokliče krčmarja. »Kaj Gecelj? Ali More, to je Pajkov pa-j£c,« prisiavi Tacman in plačo račun vslo-pivšemu krčmarju. Odrinili so v jasno noč. Zvezde so sijale no nebu in lahek vefer je pihol čez polje. Jh, te bolečine!" Mafo Fe£*e«; jevega pravega Elsca-!ln'tia —• in proč so bolečine. Drgnenje s Fellerjevlm Rlra-fluidom ie nriiva dobrodejn »ti Umivanje s Fellerjevim Kl/aflul-dom jači mišičevje tu iivcel Deluje antiseptično in osvežujoče I Piežone nsliod ln naredi neobčutljivega proti mrzlemu /raku I Za oči in uSeSRl Zobe in glavo I Za vrat ln usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikuin. Felieijev Eirnfluid je veliko močnejši tn izdatuejšl kakor francosko žganje. En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete i TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KEPAJ OKUŠALI V vseh dotičnih pr.slovnlcah zahtevajte sorno pravi Elzafluid od ieliarn-sria Felier. Pri naravnih naročilih sfaue s paicovun em !n poštnino če se pošlje denar naprej nii pa po povzetiu: 3dvojnate ali 1 Specialna sieklenica Ž4 Din tadvojnatih „ 4 Specialne steklenice 84 Din i!4 dvojnatih ,, 8 Sjiecialuih steklenic 14t> Din 3ti dvojnatih „ 12 Specialnih steklenic S!08 Din KOT PRIMOT: Eiza-oblii zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtnikl 4 Din-Elza-posipalni prašek 8 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 l>in; Klza-kolonska voda 15 Din; Etza-šumskt miriš za sobo 16 Din; G!ycerin 4 Din In 16 Din; Lysol, Lysoform 12 Din: Kitajski čaj od 1 Din dalje; originalno Radikom francosko žganje 13 Din (velika steklenica); Elza-mrčesni prafiek 7 Din; strup za podgane in raiSi 7 Din. — Za piimot se i ako-vauje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj Se B'/„ doplačila. Adresirati natančno: Engen V. Feiler, lekarnar, Sfubtca Donja. Elzatrg St. l(i, Hrvatsko. * Nikar ne kradil (Dalj*.) * PRODAM LESENO POSLOPJE, POD, 2 SUPI, ie v dobrem stanju. — IVAN BITENC. TACEN Kev. 14, P. št. Vid n. Lj. Zahvala. Vam vsem, ki ate spremljali na5o nepozabno Reziko čudovan omož. SIRK na njeni zadnji poti, se tem potom presrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Jožefu Anžič in g. kaplanu Francetu Golob, za vodstvo žalnega sprevoda, d. županu Antonu Činkole, vsem daroval-kam za lepe vence ter pevskemu zboru za genljive žalostinke. Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v aoboto po Svečnici, 3. februarja 1923. Skocljan pri Mokronogu, dne 29. Januarja 1923. ŽALUJOČI OSTALI. VABILO na OBČNI ZBOR »Kmetijske nabavn* ln prodajn« radruge« ▼ šmartnem pri Litiji, r. z. t o. ki «e vrli dn« 18. februarja 1923 ob pol 8. b^ dopoldne v prostorih drultvenega Doma ■ il^J,. čim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva it, na(j_ zorstva. — 2. Odobritev reč. zaključka r. 1 jg^i — 3. Volitev načelstva. — 4. Volitev nadzorstva, — 5 Slučajnosti. — Ako M občni zbor oh n«ve.! denem času n* bil sklepčen, se vrii pol ure kasm-j« na istem mestu in z istim dnevnim redom nrug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na Itevilo navzočih ali zastopanih članov ženltna ponudba. Mladenič s premoženjem, srednjih let, s« lel| poročiti s mladenko ali vdovo br«» otrok t »t». rosti do 35 let. Prednost imajo posestnicc i malim posestvom. Resne ponudbe je poslati na upravo .Domoljuba, pod šifro .NEDOLŽNOST 683., RAZPISANA JE SLUŽBA ornanista in cerkvenika v BOŠTANJU ob Savi. Prednost imajo organisti, ki so vajeni kakega rokodelstva, _______ CERKVENO PREDSTOJNIŠTVO, tranp kupuje za visoke cenei I IfHHO kostanjeva, taninska drva i/ n p f k hrastov« debel* hlode, ja-vor, jasen, hn.Hk«, bukve, Pnrjnlof oglje, DRVA Itd. — isč« I UU|JICI& se la vstop meseca marcai SLOVENIJA VRTNAR, VIN1ČAR In VO-(ŠTAJERSKO) LAR za LETNO SLUŽBO. ZOBOZDRAVNIK-ŠPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK JE OTVORIL PRAKSO V LJUBLJANI, stari trg It 54 (nasproti lent-(akobske dekliSk. iole). — ORDINIRA od 8.-12. ar* dopoldne in od 2,—5. ar* popoldn«. Najhitro.iSI pnrniki sveta. Dinktna potniška in tovorna vožnja od Hamburga inCherbourga za Ameriko In Kanado 4 dimniki, 61/, dneva, lastne kabine ze potnike III. razr. Potnike odvedo Izkušeni uradniki od lul