Castitljiv, sivolas storoek, cerkven (losto|;i|ist-venik, že s trudno hojo, a še živim očesom in 721et-nim delapolnim,, eednostnim in pobožuira življenjeinje izginil izmed nas. Dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer,je nehal mil. g. kanonik Jernej Voh živeti svoje le-po, Bogu dopajfdljivo življenje. Njegova duša si je šlapo plaeilo ra svoja dcla k Bogu, njegovo telo po mir k materi zemlji. Dolgo ga je že razkrajajoča bolezen držala » svojo neusmiljeno, trdo roko. Toda boril se je ž njo za svoje življenje. Niazadnje ji je podlegel, smrt je zmagala. Cepro.v nas izid tega boja ni presenetil, a yendar je postnlo marsikatero oko rosno, ko se je zaznalo, da je blag in plemenit mož končal svojo zemeljsko pot. Kdor ga je poznal, ga }e ljubil, nihče pa ni imel povoda, da bi ga sovražil. In kdo bi ne zajokal, ko izve, da je lep in Sist značaj izginil izmed nas, dandanes, ko je toliko-sovrai&tva, ošabnosti, samopašnosti in neplemenitosti med svetom! Z g. kajnonikom Vohoin je zopet uzorit, odličen in kreposten mož manj med nami. Katoliška cerkev žaluje ob njegovem svežem grobu za zviestim služabniktom, slovenski narod za udanim sinom, znanci za rgvojim plemenitem prijateljem, pobožne duše za svojim modrim yoditeljem, ulfožci za svojim usmiljenim dobrotnikom. Tecite, solze, kajti mož, ki je preminui izmed vas, vas je bil Vreden! Zivljenjepis. Rodil se je dne 24. avgusta 1844 v Št. Ilju- pri Gradiču \z veleugledne Krulejeve hiše. Njegqv oče, stari Krulej, še je dolgo čas!a živel pri njem v Konjicah, kjer je ob Ijubezni svojega sina Jerneja užival dobro zasluženi pokoj od svojega dela in trpljenja. Jernej je bil dober isin, njegova ljubezen do očeta je bila nenavadno nežna. Za to se mu je tudi dobro godilo na svetu in dočafcal je visoko siarost. Seslra pokojnikova je redovnica pri eS, šolskih sestrah v Mariboru, s. Stanislava, ponovno prednica in sedaj voditeljica samostanskih šolgkih zavodov v Maribom, Brat Martin je nadkomijsar finančne straže v Mariboru. Gimnazijske študije je dovršil v Oelju, koder je bil sošolec prelata dr. Soheiclierja, kfa;teri se je rad spominjal živahnega sošolca. Kadar je kanonik Voh bival na Dunaju, ni zamudil, obiskati tudi dr. Scheicher,j,a. Bogosloyje je študiral v Mariboru, kjer je bil že iz tretjega letnika leta 1867 posvefien v duhovnika. Kaplanoval je na Vranskem, v Slov. Bistrici, Konjicah in pri Novicerkvi, Leta 1882 je bil imenovan za župnika v Smartnem v Rožni dolini, kjer še sedaj živi v dobrem spominn. Cez deset let,( leta 1892, pa je tfil imenovan za nadžupnika in dekana v Konjica.lu Tukaj so vse njegove duSnopastirske zmožnosti in sile kakor nanovn razcvetele. Njegov trud je bil venčan z lo;«imi uspehi in tako so mu Konjice ostale nepozabljive. Leta 1001 je bil imenovan za kanonika v Mariboru, kjer mu je bilo izročeno škofijsko knjigovodstvn in poverjena služba kn.-šk, komornika. Odlikovanj ni dobil nobenili,"a odliko^al se je pred Bogom in pred ljudmi s svojo po&teno «jo, pobožnostjo in triitlaljnbSvnostjo. Kot duhovnik. Resno je bilo j o,;moKranje rajnoga gospoda o duhovniSkpm zvanjn. \'soga so je posvetil svojemu visokomu poklicu. V tem ozi.ru ni bil drugačen ne kot kaplati. ne kot župnik, no kot dekan in kanonik. In Bog je njegovo delo blagoslavljal in mu že tukaj na zemlji deioma poplačoval njogov tnid z ljnbeznijo, ki so mn jo povsod izkfiizovnli vprniki. V spovodnici jih >e z milobo vodil k Bogu, i-a prižnici ucil z vnetostjo in gorečnostjo, z lastnim življienjera jim je dajal lep ^zgled, s strijaznim očetoyskim občevanjem si je tucli izven cerkve pridobival njili srca, Ko je bil pokojni gospod župnik v ŠmartiRU v Rožni dolini in na to nadžupnik in dekan v iKonjicah, je na obeh krajih sk,rbel za lepoto hiše božje. fte bolj ])Y\ si*cu pa mu jo seveda bilo globoko verno dii1hovno življeiije župljanov. Kot najboljši pripomoček v to je razven pogostega sprejeraanja sv. zakramentov smatral negovnjn.je cerkvienih družb i'n bratovščio. S takim delom je prišlo med vernike tudi veseije za duhovno življenje. Posebno krasno je znal v Konjicali izpopolniti organizacijo cerkvenih družb. Tukaj je pred vsem treba omeniti Eriževsko družbo za vse stanove. Konjiška Križevska družba je bila v teli krajih predhodnica sedanjih Marijinih družb, ki so za versko življenje med Slovenci. postale neprecenljive vrednosti. Ravno radi velikih uspehov; sivojega dušnega pastirstva med iclotfrirn ljudstvom konjiške nadžupnije so mu Konjice ]>rirastle tesno k-srcu -in v svojih sj:isih in jjogovorih jih je rad imenoval ,,zlate" Konjioe V Mariboru mu je v urr.U bridkosti in {vesolja s: omin rad uhajal k predragim Konjičanom, za katere mu je nehalo Witi srpe šele s smrtjio. Vedno se mn je kakor mladeniču zaža,rilo oko, kadar so ga. lahka krila njegove domišlji-je poriesfe v ,,-zlate" Konjice. DuŠno pastirstvo se mu ,je tako priljubilo, da teh oprnvil tudi kot kanonik. v Mariboru ni mogel popolnoma opustiti. Vsak dan sl gotovo gospoda. kanonika Voha riažel v stolni cerkvi v spovednici, nri kateri so pobožni verniki radi iskajli Idušnega zdravja in dnhovno tol.ažbe. Njegovo milo in ljubeznipolno srce do vsakega Človeka pa ga je tudi usnosabljalo za spovednika, h kateremu so se verniki z zaupanjem zatekali, Ganljivo pa je bilo poslušati, kako ]e vsakokraf z obfiudovanjem govoril o posebnih vrlina') vsakega paoeža, kakor da bi ra,vnnkar prišel iz Vatiknna, neposredno in osebno navdnšten in r^revzet od veliftastne nrikazni sv. Ofieta. Svojemu Skolu je bil otroško u-dan in ga je Ijubil z veliko. liulieznijo. Cesar ni imel zvesteišega in ndlaine.i^tega državljalna.1 Pokojiu gospo'd je Wl živ program slovenskega katolifia.na,Vse za vprn, dom, cesarja! Kot fiasnikar in politik. Somoumevno, da se rlovek, ki je ostal zvest vsem dobrim lastnostim svojega Jjndstva, ki ga stan :;i oddaljil, ampak le poblažil in noplemenitil, ki je \1\\ pobožnn, |.onižen, Ijubeznjiv, dobrotljiv, kakor je njpgov narod, ne more znpreti srca prek] p^trebairii in zaJitevami, ki trkajo na okno sleherne slovenske koče, Za to tudi pokojni gospod ni mogel iti mimo, ne da. bi se zanimal za Sasnikarstvo in politiko svojega Ijiidstva. Kakor je bil globoko veren, tako je bil tudi odkritosrčno naroden. Sovražtva proti drugim narodnnstim ni bilo v njem, kier njegova plemenita duša sploh ni bila doyzetna za sovraštvo, a tem svietlejše je v njpm gorel plamen ljnbezni do lastnega ljudstva, Vse je storil, kar je bilo v njegovih mo6eh, za izcbrazbo in gospodarsko povzjdigo v njegovo ožjo oskrbn izrofenega slovenskega ljudstva, Siril je dobro fia'sopisje ter bil posebno mn,rljiv sotrudniik pri .,;S1. nos-iodarju", ..Slovencu" in ,,Straži." Imel je sproti n nero, jasno sndbo in dober Rfiomin, yso te lastimsti je z Ijubeznijo ]iosvPtil razvoju katoliškega slo- onskcga ^asopisja. Oko mn je žarelo od veselja in zndovoljnosti, k!a/dar se mu.je pripovedovalo, kako je zadnja ]pta neverjetno naglo in krasno napredovaio naSe fiasopisje. Tudi on je imel svoj delež pri teh uspoliili. Tn ko sp mn je roka že trošla, oslabljena od boleznv in gtarosti, že ni miroval, ampak od gai^a do ^aaa prina^al v uredništvo osebno svoje spise. ki so se nanašali na razmere in osebe, katere so ravno bi- le na dnevnem redu in v ospredju. Nerairna 6asnikarska kri, ki niiora zapisati, kar se ji zdi trenotuo za javnosf neobhodno potrebno, še je do zadnjih dni živo j)]ula po njegovih' žilah. Hvala in slava mu! Smatral je za zelo koristna, ako tudi nemška javnost izve o vseh važnejših dogodk&h v cerkvenem in političnem življenjir štajerskih Slovencev. Za io je bil tudi vesten dopi^nik dunajskega kon&erv^ativnega dnevnika ,,Vaterland", dokler je izbajal, Imel je velik krog prijateljev med duliovniki, politiki in fiasnikarji ne sarao med Slovenci, ampak tudi med vsemi drugimi nairodi širne Avstrije. Rad si je ž njimi Idopisoval in iskal osebnega stika, ter jili seznanjal z našimi domaoimi razmerarai. Kjerkoli je kaplanoval in župnikoval, se je zelo marljivo udeleževal političnega življenja svojega ljudstva ter skrbel, da je bila njegova župnija tudi v političnem oziru dobro katoliška, dobro slovenska in dobro avstrijskai. Vedel je, da je njegovo mesto kot duhovnik med Ijudstvom in za ljudstvo. Ni se postavljnl nad njega ali kraj njega, ampak med njega kot učitelj, voditel) in prijatelj. S pokojnim preblagim dekanom Rožmanom je usfanovil že kot kaplan v Konjicah pryo katoliško, slovensko in kmečko politično druStvo za koujiški okraj, katero je tudi pozneje kot -dekan skrbno vodil in negoval, da je bilo izmed naših ¦ najdelavuejših politienih društev. Velika in v dobrem dnhu se gibajoča politiena izobrazba priroidkio (ako krasne^ga konjiškega okraja ni v najzadnji vrsti njegova neprecenljiva zasluga. Ljubil je naše dobro ljudst^o, za io ni opustil nobene prilike, da bi mn kot prijatelj ne kazal pravo poti do sreče. N.a ustanovnem shodu Slovenske Kmečke Zveze je bil tudi blagi kanouik Voh uarvzoč ter Zvezi stal zvesto ob strani v vseh njenih težkih bojih in lepih zmagali. Celo svoje življenje jo molil in delal za boljše dni svoiega preljubljenega slovenslifcga naroda. Njegov značaj. Pokojnikoyo življenje je bilo polno ljnbezni do Boga in do bližnje,ga. Viečkrat, kadar v stolnici ni bi.lo žive duše, tedaj si Videl sivolasega starčka hoditi od postaje do ».ostaje Križevega pota, ter kleče in globoko zatopljenega v ^krivnosti Kristusovega trpljen|a, opravljati pobožnost Križevega pota, Kadar je kdo ležal v kapifeljisiki hiši na bolniškii postelji \f\ so mu nesli sv. obhajilo, vselej si videl za mašnikom korakati tudi pokojnegla; ka.non.ika, ki je iskreno raolil Najs\«tejše ter opravljal molitve za bolnike. Vsak teden ga je vsaj enkrat peljal »jegov izprehod jjrdko drajvskega mostu v predmestje Sv. Magdalene. Toda bil je le kratek sprehod, kajti že kmalu ti je izginil izpred o6i v famošnjo deželno bolliišnico. Obiskoval je bolnike, jih tolažil v trpljenju, jili obdaroval ter jim obljub1!! molitev in ,spomin pri sv. maši. Ta i^oteza v njiegovem znaeajn je tako pretresnjofie lepa, ker je tako nenavadna dandanes! Ce je prišel ubog človek k njemii1, ni zarenfial naft njim in se ga hitro odkrižal. Ljubeznjivo ga je izpraševaJ o njegovili razmerah, mu kazal sočutje, mu z nedolžno in milo šalo vlival poguma <lo življenja. tpr ga nazadnje obdaroval. Vsakemu ftloveku je bil na uslugo in mu pos(regel z nasvetom in dejanjem, 5e je le mogel. Premoženja ni zapustil nobenega, pač ]ia pri neštevilnib ljudeh hvaležen spomin. Za to sir.o prepričani, da bodo tndi njemn yeljale bpsede božjega Sodnika: PrMite, blagodarjoni mojega Očeta! Posedite kraljestvo, ki Vam je pripravljeno dd zn^etka sveta! LaCen sem bil namrpč, in dflJi ste mi jesti; žejen sem MI, in dali ste mi piti; fujen som bil, in yzeli ste me pod strplio: nag sem bil, in oblpkli ste me: bolan sem bil, jn obiskn.M ste me; v ječi sem bfl, in prišli sle k meni. RpsmiSno povem vam, kar ste storili koinu teh mojih najman]ših bratov, ste nieiii storili. Pogreb. V soboto, dne 22., t. m., popoldne ob 4. uri, je bil pogreb. Pokojnik je v Mariboru rad hodil k pogrebom, d'a je znance in tudi neznance z molitvijo spremljal k zadnjemu počitku. Na dan njegovega pogrebaj mu je bilo to vrnjeno. Veliko šjtevila žalujofiih se je razvrstUo za njegovo krsto ter ga spremljab na pokopališčie. Mocl žalujočimi je bilo 50 duhovnikov. S-ekjgvsko škofijo stai zastopala ka-nonika baron Oer in dr. Neubauer. Od kapiteljske hiše do stolne cerkye js \*odil pogreb prem. g. knezoškof sam, oc stolno oerkye na staro mestno pokopališce kanonik dr. Matek, kateri je v kratkem Šasn pokopal že tretjegai tovarišaJkanonika. Na pokopaJišču lx> spaval rajni kanonik Voh ob strani stolaega dekana Koaerja in v bližini škoila Slomšeka, Takg je bila njegcva srčna zadnja želja. Njegova duša je bila v marsičem sorodna sedanjima soseidoma) na pokoplališču. 'Marta je fedaj rekla Jezusu: Gospod, ako bi bil TI tukaj, bi moj brat no bil umrl. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajcnje in življenje; kdor v me \reruje, bo živel, akbravno umrje. In memoria aeterna erit iustus. Prayi&ni ostane v vefinem spominu!