Leto XIII — št. 23 — CENA 5 din Kranj, petek, 23. marca 1990 stran 12 in 13 Dan X za predor in avtomobilsko cesto do 19. kilometra Med kladivom in nakovalom Predor Karavanke in avtomobilska cesta do devetnajstega kilometra v Vrbi sta temeljito posegla v dogajanje in življenje v zgornjem delu Gorenjske. Če je šlo pri uresničitvi velikega mednarodnega projetka, katerega začetki segajo 25 let nazaj, še včeraj, pri vrtanju predora, za težak poseg, ko sta na trenutke tehnologija in tudi znanost zaradi nepričakovanega za hip zastala (in temu smo bili priča ob nenadnem vdoru vode na obeh straneh), potem gre tokrat še za nekaj drugega. Predor in odsek avtomobilske ceste od šestega do trinajstega kilometra od Hruške do Vrbe sta tokrat vsem na očeh. In prav to projektivo, organizacijo, operativo... v praktičnem delu izpita iz mednarodnega sodelovanja postavlja v prostor z drugačnimi razsežnostmi. Ne gre več le za obveščanje o težavah, napredovanju, zastojih.:., marveč za dogajanje v prostoru, ki je na trenutke nasilno, za vsakdanje življenje razdražljivo, predvsem pa zelo občutljivo. To bi morala biti pomembna iztočnica pri polaganju sedanjega izpita - brez traktorjev. Tej vzporedna je prav gotovo gospodarska. Iskanje po žepih za drobižem za nakup članske izkaznice za vstop v poslovni prostor je ta trenutek zgolj in samo spričevalo, zaradi katerega nam bo že jutri v poslovnem svetu, če ne drugega, nerodno. Zaradi počasnega obračanja zveznih organov pri tem projektu nam je že tako nekaj časa. Tretji iztočnici, za katero smo že slišali pred nedavnim primerjavo o kladivu in nakovalu, pa bi lahko tokrat rekli kar organizacija. Če je kladivo čas in nakovalo težak teren, ali pa obratno, potem ne more več veljati nič drugega, kot osnovno pravilo pri vsakem izpitu: cilj je znan in treba se mu je prilagoditi. Kakršnokoli poslovno ovinkarjenje ali pa organizacijsko sprenevedanje v sodelujočih v verigi, bo sprožilo bolj ali manj neprijeten udarec. Pa ne samo na poti do časovnega cilja; tudi kasneje, če računi ne bodo pošteno poravnani... A. Žalar Planica bo! - Takole je v torek zgledalo na doskočišču 120 metrske skakalnice v Planici. Dolina pod Poncami je kopna, na skakalnici in v izteku pa je dovolj snega, ki so ga navozili iz Tamarja, kjer je zgrmel v dolino odrešilni snežni plaz. Planiški delavci pravijo: Planici se je prikazala Marija, sicer bi bilo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih vprašljivo. Danes ob pol desetih bo na sporedu uradni trening, ob isti uri pa se v soboto in nedeljo začenjata tudi uradni tekmovanji. Ne gre pozabiti, da v nedeljo prehajamo na poletni čas. Tudi naši skakalci, predvsem Ulaga, Tepeš in Petek, računajo na točke svetovnega pokala, na prireditvi pa bodo nastopili tudi vsi naši najboljši mladinci, ki odhajajo po Planici na mladinsko svetovno prvenstvo v Visoke Tatre. V Planici pričakujejo skakalce iz 18 držav. Obeta se nam torej, za mnoge skoraj neverjetna, prireditev pod Poncami. Ne kaže je zamuditi. Nalepke in vstopnice so naprodaj pri Kompasu in drugih turističnih poslovalnicah, Kompas organizira v Planico posebne izlete, sploh pa s parkiranjem ne bo problemov. Več na športni strani. J. K., slika F. Perdan Plačilo vrtca je za starše vse večje breme Najdražji so malčki v Škof ji Loki Kranj, 22. marca - Te'dni so precej povečane cene oskrbnin v vrtcih vznemirile predvsem starše v Kranju, saj se je cena jasličnega varstva povišala za 44 odstotkov, v drugih skupinah pa kar za 50 odstotkov. Precej so se povečale tudi cene oskrbnin v Radovljici, kljub temu pa je še vedno najdražje imeti v varstvu otroka v Škofji Loki." Kot pravijo v kranjskih vrtcih, jih je nov finančni plan (po katerem manj dobijo s strani družbe) prisilil, da so dvignili ceno oskrbnin. Tako sedaj polna cena za jaslično varstvo v Kranju znaša 1.244,00 dinarjev, za vrtec pa 904,00 dinarjev. Starši z najnižjimi OD pa imajo vrtec celo zastonj. Na Jesenicah imajo tri cene oskrbnin. Za najmlajše je polna cena 820,00 dinarjev, tisti med 2 in 3 letom starosti otrok za polno ceno odštetjejo 740,70 dinarja, starejši pa 614.80 dinarjev. Najmanjši prispevek staršev je 245,00 dinarjev. Ta mesec so se občutno povečale tudi cene varstva v Radovljici. Za jaslično varstvo je treba staršem, ki plačujejo polno ceno, odšteti po novem 1.192,00 dinarjev, za vrtec 876,00 dinarjev, za varstveno družino pa 1.139.20 dinarjev. Najmanjši prispevek Pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir, ne velja več. Za obilne hektarske pridelke je potrebno veliko znanja, predvsem pa kakovostno seme. Za Gorenjsko je znano, da ima v primerjavi s Slovenijo napovprečne pridelke in da kmetje bolj redno kot drugod menjajo seme. - C. Z., slika: F. Perdan Neodvisni proizvajalci elektrike Ljubljana, 22. marca - Mali elektrarnarji, ki so povezani v Slovensko društvo za male elektrarne, in predstavniki industrijskih toplotnih elektrarn in toplarn, ki jih povezuje delovna skupina Inštituta Jožef Štefan, pripravljajo projekt "Neodvisni proizvajalci električne energije", s katerim naj bi vnesli konkurenco v slovenski elektroenergetski sistem. S tem projektom nameravajo ponuditi cenejše možnosti izgradnje elektroenergetskih zmogljivosti, pri tem pa seveda računajo na energetska sredstva, kjer je bilo doslej abonirano le Elektrogospodarstvo Slovenije. Zahtevajo pa seveda tudi ustrezno ceno oddane električne energije. V slovenski industriji obratuje 35 postrojenj za kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote s skupno močjo 116 MW, v društvu pa je 120 malih elektrarnarjev, 40 malih elektrarn pa je trenutno v gradnji. Možnosti pa so še veliko večje, več o tem v prihodnji številki. M. V. staršev je okoli 400,00 dinarjev. Najcenejše je varstvo v Tržiču. Polna cena za jaslično varstvo je 741,80 dinarja, za vrtec pa 509,80 dinarja. Najnižji prispevek staršev je 281,30 dinarja. V tem mesecu je najdražje varstvo v Škofji Loki , čeprav se je oskrbnina povečala le za rast življenjskih stroškov (9,3 odstotka). Tako je za jaslično varstvo treba odšteti staršem, ki plačujejo polno ceno 1.276,00 dinarjev, za vrtec pa 941,00 dinarjev. Najnižji prispevek staršev je 549,00 dinarjev. Morda pa ni odveč zapisati, da polno ceno varstva v vrtcih plačuje le malo staršev. V. Stanovnik Izobraževanje odraslih in Evropa 92 - V sredo je Andragoško društvo Slovenije pripravilo v Škofji Loki tridnevno strokovno posvetovanje o nalogah, ki jih ima na prehodu v Evropo 92 izobraževanje odraslih. Na posvetovanju sodelujejo poleg domačih tudi tuji strokovnjaki iz Zveze bavarskih ljudskih univerz v Mu-enchnu, danskega centra za raziskovanje in razvoj izobraževanja odraslih v Kopenhagnu, Inštituta za vzgojo in izobraževanje Univerze v Gradcu ter iz štajerskega Izobraževalnega centra OVP, ki so udeležence seznanili z modeli in izkušnjami svojih dežel pri izobraževanju odraslih. - H. J., slika F. Perdan Zlatko Kavčič direktor banke Kranj, 19. marca - Na drugem zboru delničarjev Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d. Kranj so sprejeli poročilo o poslovanju in finančnem rezultatu v lanskem letu (več na 5. strani), za direktorja pa so soglasno imenovali Zlatka Kavčiča, dosedanjega v.d. direktorja banke. Diplomiral je na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kasneje zaključil šolo za poslovodne delavce pri Gospodarski zbornici Slovenije ter več seminarjev, zlasti s področja podjetniških in bančnih financ. Deset let že dela na vodilnih mestih v Ljubljanski banki - Gorenjski banki, delovne organizacije, ki jih je vodil, so dosegale dobre delovne rezultate. Zlatka Kavčiča pa poznamo tudi po uspešnem vodenju kampa Šobec v Lescah, kjer je doma. Mladi hočejo čisto jezero Bled, 23. marca - Danes ob 12. uri se bodo mladi, ki jim ni vseeno, kaj bo z usodo Blejskega jezera, zbrali na ekološkem shodu med hotelom Toplice in grajskim kopališčem. Na pobudo turističnega društva bodo protestirali proti malomarnem odnosu do jezera. V. S. \ A HI V PRENOVLJENE PROSTORE NASPROTI GLAVNE CERKVE OH DOHR1 GLASIH Ivam ntdimo: SADNE KUPE IN ERAPEJE PALAČINKE IN PECIVO VROČO ČOKOLADO IN MLEČNE NAPITKE PIJAČO PO ZMERNIH CENAH TKI; KOKTAJLE IN DRUGO [DELOVNI ČAS MED TEDNOM H1' I + / SOBOTA Bh-i:)h IN l3*-88" V T 1 nedelja B*-12" in rr-z::' Okrepčevalnica Aci Šink, Titov trg 11, Kranj < a. STRANKARSKE NOVICE Spremembe na listah Kranj, 21. marca - Z volilne komisije za 7. enoto (gorenjsko) za volitve delegatov v družbenopolitični zbor republiške skupščine so nas opozorili na nekatere spremembe vrstnega reda kandidatov na posameznih listah. Na listi Socialistične zveze Slovenije je Marjan Gantar vpisan pod zaporedno številko 3, za Viktorjem Žakljem in Darjo Lavtižar -Bebler. Na listi ZKS - stranke demokratične prenove je pod zaporedno številko 4 vpisan Mitja Žagar, pod zaporedno številko S pa Anton G ros. Na državljanski listi zelenih pa je vrstni red kandidatov naslednji: Mladen Berginc, Mitja Zupan, Janez Košir, Igor Ekar, Apolonija Premrou in Andrej Sodja. Škofjeloški Demos ima svoj žiro račun Združena opozicija je dobila številko žiro računa 51510-678-99153 pri Ljubljanski banki, Banki Gorenjske d.d., Poslovni enoti Škofja Loka. Naslov žiro računa se glasi: DEMOS, SDK, Škofja Loka, Spodnji trg 40. Tako posamezniki kot organizacije lahko zdaj svoje morebitne prispevke pošiljajo tudi na ta bančni račun. Vsem, ki so jih doslej nakazali po pošti ali izročili osebno, pa se škofjeloški Demos iskreno zahvaljuje. mt Kakšna naj bo krajevna skupnost in občina Žiri, 22. marca - V žirovski kino dvorani bo v nedeljo, 25. marca, ob 9. uri predstavitev programa in kandidatov Socialistične zveze. Glavna govornika bosta magistra Viktor Žakelj in Stane Vlaj (strokovnjak za vprašanja komunalnega sistema), oba kandidata stranke za družbenopolitični zbor republiške skupščine, tema pogovora pa je: Kakšno krajevno skupnost in občino si želimo. H. J. Predvolilno srečanje v Železnikih Železniki, 22. marca - ZKS - Stranka demokratične prenove Škofja Loka vabi jutri, v petek, 23. marca, ob 18. uri v predavalnico Osnovne šole Prešernove brigade Železniki. Poleg delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine se bosta predvolilne predstavitve udeležila tudi Ida Filipič-Pečelin, kandidatka stranke za zbor občin republike Slovenije, in Emil Milan Pintar, kandidat za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije. H. J. Volilni shod kmečke zveze Naklo, 21. marca - Slovenska kmečka zveza prireja v nedeljo. 25. marca, ob 14. uri v kulturnem domu v Naklem volilni shod, na katerega vabi poleg članov zveze tudi druge, še posebej pa je preračunano znašala 530 tisoč nemških mark. sisi so prispevali 73,8 odstotka sredstev, 17,6 odstotka je šlo iz naslova posodobitve upravnih organov in 8,6 odstotka iz sredstev SLO za tehnično povezavo s Centrom za obveščanje. Gradbena dela so bila končana konec lanskega leta, dobavni roki za opremo, predvsem uvoženo, so bili dolgi, tudi do šest mesecev, večina je je bilo dobavljene šele konec lanskega leta in v začetku letošnjega, zato bo dokončno montirana ta mesec, oddajniške naprave na Šmarjetni gori pa v začetku aprila. Odbor se je v lanskem drugem polletju ukvarjal tudi s programsko zasnovo radia, ki bo na začetku oddajal do štiri ure dnevno, kar pa je premalo, da bi se s ko-mercializacijo lahko preživljal sam. Zato nameravajo čas oddajanja kasneje povečati na 10 do 14 ur dnevno, denarno pa naj bi se radio osamosvojil v dveh do treh letih, dotlej pa seveda raču- Zasedanje kranjske skupščine Kranj, marec - V sredo, 28. marca, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Delegati bodo sprejemali odloke o lokacijskem načrtu za vodovodno zajetje Kokra - Kranj, spremembah letošnjega občinskega proračuna, povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega opremljanja zemljišč, spremembah pri davkih občanov in davka na promet nepremičnin ter dopolnilo k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990. Na dnevnem redu je vsakoletni paket poročil o delu sodišč, pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilstva, sodnika za prekrške in Postaje milice. Obravnavali bodo program ukrepov za reševanje kadrovskih presežkov v kranjski občini, merila za dodelitev proračunskih sredstev krajevnim skupnostim, podrobni finančni načrt družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture v letošnjem letu, poročilo o poslovanju in zaključni račun sklada stavbnih zemljišč za lansko leto. Sklepali bodo o podelitvi priznanj inovatorjem in nagrad Janeza Puharja za lansko leto in o podelitvi Velike plakete občine Kranj. Petek, 23. marca 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (M)£^S»SSGLAS PRED VOLITVAMI Socialistična zveza bo ohranila svoje ime Prenasiceni s politiko pozabljamo na gospodarstvo Tržič, 21. marca - "Mislim, da se zadnje čase preveč govori o politiki, kar pa ni v naravi nas Slovencev. Za vso našo skupno zgodovinsko preteklost v Jugoslaviji smo ugotovili, da je velika zmota. Slovenci sanjamo o preteklosti, sanjamo o prihodnosti, treba pa je reševati življenje zdaj in tukaj. Zato se naša stranka, socialistična zveza, zavzema predvsem za socialni program in za uspešno gospodarstvo. V politiki, ki se vedno bolj sestoji iz polresnic in laži pa bi radi ohranili kulturni dialog in civilizacijske norme," je v uvodu sredinega srečanja socialistov v Tržiču poudaril Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference socialistične zveze. Na vprašanje nosilca liste socialistične zveze v Tržiču, Janeza Jazbeca, kakšen se mu zdi Tržič, je Viktor Žakelj povedal, da je opazil, da je mesto prej žalostno kot veselo in da je treba več pozornosti posvetiti staremu, urbanemu središču. Rešitev pa je, da se ne pozidavajo več nove in nove površine v Bistrici, temveč se avtohtonemu prebivalstvu omogoči, da dobi stare hiše in jih ustrezno preno- Ivko Bergant je razmišljal o denacionalizaciji, ki v zdajšnjih razmerah postaja. vedno bolj aktualna. Ljudje so zbegani, saj ne vedo, kdo bo odvzeto lastnino (ali zemljo) dobil nazaj in kdo ne. Ivko Bergant je opozoril, da je zlasti veliko težav na kmetijah, še posebej na kmetijah ob meji, ki jih v trži-ški občini ni malo. Vendar na njegova vprašanja Viktor Žakelj ni imel pravega odgovora, kajti vračanje zemlje in posestev je tako zapleteno, da bo primere treba reševati vsakega posebej. Ljudi pa ne kaže zava- jati, da se jim bodo krivice lahko sploh kdaj poplačala... Med negativne posledice Markovičevih ukrepov je Franc Grašič uvrstil predvsem dejstvo, da se ob težkih razmerah v gospodarstvu ni zmanjšala splošna in skupna poraba in da ni motivacije za izvoznike. Peko pa je eden naših najuspešnejših izvoznikov, ki izvozi že kar dve tretjini izdelkov. Zato v Tržiču ni potrebno zapirati tovarn (čeprav v sedanjem trenutku zanje niso ugodni časi), temveč je treba razviti tudi srednje in majhne tovarne. V Sloveniji je trenutno brez dela skoraj 150 tisoč delavcev, zato je eno poglavitnih prizadevanj socialistične zveze, dati ljudem delo in tudi dostojno plačilo zanj. Kot je poudaril Ivan Zaplotnik, naš delavec še zdaleč ni tako zaščiten in plačan, kot delavci v kapitalističnih deželah. "Tako banalnih primerov izkoriščanja delavcev kot pri nas ni v kapitalističnih sistemih. Delo naj bi se priznalo vsaj kot npr. materialni strošek. Zato naj bi se socialistična stranka zavzemala za zaščito delavca, ne pa da od njegovega dela vsi živijo bolje kot on sam. Ni pomembno, da ima človek delo, temveč da lahko od tega dela dostojno živi," je razmišljal Ivan Zaplotnik. V. Stanovnik Dve trziski stranki sta ze predlagali svojega kandidata za bodočega predsednika skupščine1 občine. Ivan Kapel, kandidat ZKS - stranke demokratične prenove JMMBM^HiiiMtf "Zavedam se problemov, s katerimi se spopada občina Tržič, saj sem jih že doslej kot predsednik skupščine skušal reševati in odpravljati. Moje programske usmeritve izhajajo iz kontinuitete doslej doseženega in načrtovanega. Še naprej se bom zavzemal za sodobno, urejeno in čisto občino. Za Tržič, v katerem bo čutiti njegov utrip, ki bo živel z ljudmi in mi z njim. Zato se bom poleg osnovnih pogojev, ki so podlaga za moderno MESTO (urejen komunalni sistem, čvrsto gospodarstvo, čisto okolje) zavzemal, da Tržič dobi dušo(zaprtje centra mesta in dvig trgovske, turistične, kulturne ter športne ponudbe). Če bom izvoljen bodo skupščinska vrata odprta za vse občane, ker ne priznavam samo velikih problemov, temveč želim prisluhniti tudi manjšim. Skupščina mora postati prostor, kjer se bodo slišali in upoštevali tudi argumenti drugače mislečih, da se bomo na tej podlagi lahko odločali za naše skupne cilje," pravi Ivan Kapel. Janez Jezbec, kandidat socialistične zveze "Zavzemal se bom za preizkus vseh odlokov in sklepov, ki so bili v pristojnosti občinske skupščine in njenih organov, v smislu usklajenosti z oblikovanjem moderne občine. Nujno bo stori- ti vse za kar najhitrejšo rast družbenega produkta in narodnega dohodka v občini. Zavzemal se bom za urbanistično ureditev posameznih delov in občine kot celote ob pomoči visoko strokovno usposobljenih kadrov. Zavzemal se bom za oblikovanje tako velikih kmetij, ki bodo omogočale kmetom ob dobrem delu primerno življenje, kar najboljši izkoristek naprav in primerno pridelavo tržnih viškov. Storil bom vse, da delavkam in delavcem, ki so pošteno delali in postali tako imenovani tržni višek, zagotovimo socialno varnost in jih kar najhitreje vključimo v novo delo. Gospodarski subjekti morajo poslovati samostojno, v občini pa jim bo treba nuditi povezavo na visoki ravni. Vse večje naloge in probleme v občini bomo reševali s formiranjem posebnih projektnih timov, v katere bodo vključeni strokovnjaki različnih profilov in zunanji sodelavci. Preizkusili bomo organiziranost in zaposlenost v občinskih službah, zahtevali kar najučin-, 4 kovitejše delo in zagotovili primerna ^ttmS^mmt^^ plačila. Prizadeval si bom za povečanje Bfe deleža družbenega proizvoda v korist fl B vzgoje in izobraževanja in za kar naj-B B B manjši prispevek staršev za kritje šolanja B B otrok. Zavzemal se bom za razvoj kultur-B B B nih in telesnokulturnih dejavnosti, za varovanje narave, kulturne in tehnične dediščine. Posebej si bom prizadeval za pošten odnos in delovanje do vseh in vsakogar ter spodbujal napredovanje sposobnih, kreativnih in inovativnih kadrov," pravi Janez Jazbec. V. S. Število sodnih zadev se povečuje Sodišču primanjkuje kadra, prostorov in opreme Kranj, 20. marca - Vasilij Novak, predsednik Temeljnega sodišča Kranj, Tone Šubic, vodja kranjske enote sodišča, in Dragica Pirih, vodja gospodarskega oddelka, so na novinarski konferenci v torek predstavili problematiko sodišča. Podatki kažejo, da se je število sodnih zadev lani v primerjavi z letom prej povečalo za skoraj 16 odstotkov, sodišče je rešilo 49.368 zadev ali približno sedmino več kot predlani, nerešenih pa je bilo ob koncu leta 8.855 zadev, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Sodišče je pri pomembnejših zadevah zaostanek iz predlani celo nekoliko zmanjšalo, problemi pa so največji na gospodarskem oddelku, kjer se je s sprejetjem zakona o podjetjih zelo povečal obseg njegovega dela. Veliko organizacij združenega dela je že spremenilo organiziranost in zahtevalo vpis v sodni register, podjetniška mrzlica pa je najbolj zajela občane, tudi zato, ker je za ustanovitev zasebnega podjetja predpisan skromen ustanovitveni znesek. Čeprav so na Temeljnem sodišču v Kranju lani za 36 odstotkov presegli normative (mimogrede povedano: sodniki so edini funkcionarji, ki jim je družba predpisala normative). pa ob tem, da se število sodnih zadev povečuje in da že presega njihove kadrovske in prostorske možnosti, niso najbolj optimisti za prihodnost. Če ne bo družbene "injekcije" v kadre, prostore in opremo, se bodo zadušili v zaostankih, težko pa bodo tudi zagotavljali delovanje vseh funkcij pravne države, kar je sicer ena od temeljnih zahtev slovenske pluralne družbe. Če je bil pred leti problem, kako dobiti (dobre) strojepiske za delo na sodišču, pa je zdaj, ko je tudi gospodarstvo v hudih težavah, ponudba večja in težav manj, večji problem je menjavanje sodnikov - ne le zaradi upokojitev in napredovanj na Višje sodišče, ampak vse pogosteje tudi zavoljo odhajanja sodnikov med odvetnike. Prostorski problemi so na vseh enotah, najhujši pa so na kranjski in škofjeloški. Sodna stavba v Kranju je dotrajana in potrebna temeljite obnove, v Škofji Loki so razmere takšne, da dvorani za sodno razpravo niti nista pod isto streho. Oprema v vseh enotah je zastarela, neestetska in nefunkcionalna, veliko pove tudi podatek, da na vsem sodišču nimajo niti enega računalnika. Na gospodarskem oddelku v Kranju bi potrebovali nove sodnike in administrativno - tehnične delavce, prav tako pa tudi dodatne prostore. C. Z. STRANKARSKE NOVICE Pogovor s kandidati za župana Radovljica, 21. marca - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica prireja danes, v petek, 23. marca, ob 16. uri v dvorani knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici pogovor s kandidati za predsednika radovljiške občinske skupščine. Kandidati so Marko Bezjak iz Radovljice (kandidat SZ Radovljica), Pavel Žerovnik iz Radovljice (kandidat SZ Radovljica), Anton Ažman z Bleda (kandidat krajevne skupnosti Bled), Vladimir Čeme iz Radovljice (kandidat Demosa) in Miroslav Pengal iz Lesc (samostojni kandidat). Med petimi kandidati bodo volilci 22. aprila letos z referendumom izbrali dva, ki se bosta na prvi, ustanovni seji skupščine v novem sestavu potegovala za funkcijo predsednika. C. Z. Skupščina zveze sindikatov Jesenice, 22. marca - V ponedeljek, 26. marca, bo ob 15. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice skupščina Zveze sindikatov Slovenije, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu občinske organizacije in med drugim obravnavali kongresno gradivo. Obenem bodo volili občinski sindikalni svet in predsednika ter sprejeli programske usmeritve za delo občinske organizacije. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je kot možen kandidat predlagan Bogomir Ličof iz Železarne Jesenice. D. S. Pomoč v oblačilih za Kosovo Jesenice, 22. marca - Krajevna organizacija Socialdemokratske zvtzz Jesenice je dala pobudo, da bi organizirali akcijo zbiranja oblačil za socialno ogrožene na Kosovu. Povezali se bodo z občinsko organizacijo Rdečega križa na Jesenicah in pozvali prebivalstvo, naj po svojih močeh prispeva rabljena, a še dobra oblačila za ogrožene na Kosovu. D. S. Predstavitev Demosa V Centru za usposabljanje v Poljčah bo drevi (23. 3.), ob 19. uri predstavitev Demosa. Gostje bodo Spomenka Hribar, dr. Peter Jambrek, dr. Katja Boh in domači predstavniki Demosa - dr. Avgust Mencinger - kandidat za zbor občin republiške skupščine in Vladimir Černe - kandidat za radovljiškega župana. Poljanska obvoznica pred desetimi leti in danes Škofja Loka, 22. marca - V veliki predavalnici šolskega centra Borisa Ziherla bo v torek, 27. marca, ob 18. uri predstavitev programa in kandidatov Socialistične zveze. Glavni govornik bo Viktor Žakelj, tema pa Poljanska obvoznica pred desetimi leti in danes. H. J. Milan Kučan v Škofji Loki Škofja Loka, 22. marca - Dan prej, to je v ponedeljek, ob 19. uri pa bo gost na javni tribuni škofjeloške ZKS - Stranke demokratične prenove Milan Kučan, kandidat za predsednika slovenskega predsedstva. Tribuna bo prav tako v šolskem centru Borisa Ziherla. H. J. Kramberger ponovno na Gorenjskem Radovljica, 21. marca - Ivan Kramberger, kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije, bo ponovno predstavljal svoj volilni program na Gorenjskem. V petek, 30. marca, ob 16. uri, bo pred hotelom Grajski dvor v Radovljici, v nedeljo, 1. aprila, ob 10. uri pred trgovino v Bohinjski Bistrici, ob 14. uri na Bledu v trgovskem centru, ob 17. uri pa pred blagovnico v Tržiču. C. Z. HMEUGLAS ČASOPISNO PODJETJE GLAS Kranj, Moše Pijadeja 1 Po sklepu zbora delavcev objavlja JAVNO LICITACIJO osebnega avtomobila Z 101, leto izdelave 1984, 83952 prevoženih kilometrov; Ogled osebnega avtomobila je možen na parkirišču za poslovno stavbo na Cesti JLA 16, v ponedeljek od 7. do 12. ure. Izklicna cena je 20.000,00 din. Kavcija za udeležbo na licitaciji znaša 10 % od izklicne cene. Licitacija bo v ponedeljek, 26. marca, ob 12. uri v poslovnih prostorih ČP Glas, C. JLA 16, Kranj. Licitirano vozilo mora kupec vplačati takoj, prometni davek pa v zakonitem roku na pristojni občini. Javna licitacija bo po sistemu »ogledano - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. KRATKE GORENJSKE Gradnja kanala GZ 1 - Medtem ko v tako imenovanem vodovodnem programu v kranjski občini primanjkuje denarja, ga je za kanalizacijo še manj. Letos je načrtovana gradnja kanala GZ 1 na Cesti talcev v Kranju. Trenutno potekajo dela na tako imenovani prvi etapi v dolžini okrog 200 metrov (na sliki), celoten odsek pa je dolg 524 metrov. Vrednost celotnega projekta znaša 450 tisoč dinarjev. Na prvem delu bodo dela končana predvidoma do konca aprila, na drugem delu pa bodo nadaljevali, če bo denar. V letošnjem programu pa je, kar zadeva kanalizacijo, tudi gradnja kanala GZ 3 na odseku od Službe družbenega knjigovodstva proti kopališču. Tudi dolžina del na tem odseku bo odvisna od denarja - A. Ž. Gasilec "po kazni"... Na Gorenjskem je 'ta teden nekajkrat zagorelo; v gozdu seveda, saj so po dolgotrajni suši in zimi brez snega gozdovi in travniki izsušeni. Že najmanjša iskra se v trenutku raz-plamti v požar z ogromnimi razsežnostmi. Sicer pa je bilo po zbranih podatkih do 20. marca letos v kranjski občini že 34 požarov in med njimi so številčno daleč pred vsemi prav gozdni. Kar štirinajst (od 34) jih je bilo do začetka tega tedna. Škoda zaradi teh požarov seveda ni majhna; posebej pri zadnjem pod Krvavcem, ki se je tokrat po nekaj mesecih že drugič razdivjal zaradi istega vzroka (cigaretni ogorek) in ga več kot 140 gasilcem še vedno ni uspelo zadušiti. Sele obilnejše deževje bo prekinilo stalno dežurstvo (okrog 40) gasilcev na tem območju. Pa ne bi tokrat govorili toliko o škodi in tudi ne o opozarjanju ter prepovedi kurjenja v naravi zaradi velike nevarnosti požarov. Poleg škode bi radi opozorili še na nekaj: na stroške namreč. Požar pod Krvavcem tako kot prvič tudi tokrat gasijo in bedijo nad njim noč in dan prostovoljni gasilci (s pomočjo poklicnih) od Golnika do Krvavca oziroma iz gasilskih društev v severnem delu kranjske občine. Res je, da bodo vsi, ki so odsotni z dela, dobili povrnjeno izgubo zaslužka v delovni organizaciji. Vendar s tem stroškov, čeprav gre za prostovoljne gasilce ob vzorni pripadnosti in zavzetosti, ni konec. Velja vedeti, da so ob naporu, nevarnostih in neprespanih nočeh tu še stroški zaradi poškodovane opreme, dragih prevozov oziroma goriva, prehrane, poškodovane osebne opreme... Za povrnitev vseh teh (nemajhnih) stroškov se prostovoljni gasilci velikokrat ne morejo nikamor obrniti. Pa vendar, čeprav gre za prostovoljne gasilce, bi v takšnih primerih morali imeti denar, saj ni moč od njih zaradi "prostovoljstva" zahtevati še (kot nekakšno kazen) "prostovoljne stroške"... A. Žalar Skupščina KS Bled Bled - V torek se je na sedmi redni seji sestala skupščina krajevne skupnosti Bled. Obravnavali so zaključni račun krajevne skupnosti za minulo leto in opredelili plan za letos. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o planih organizacij in skupnosti, ki so zadolžene za izgradnjo in vzdrževanje javnih objektov in naprav v krajevni skupnosti. Posebej pa so na skupščini obravnavali uresničevanje družbenega dogovora o sanaciji Blejskega jezera iz leta 1984. Občni zbor gasilcev Radovljica - V sejni sobi tovarne Elan v Begunjah bo dre-vi (v petek) ob 18. uri redni občni zbor občinske gasilske zveze Radovljica. Ocenili bodo delo predsedstva občinske zveze in društev v občini v minulem letu ter se dogovorili za letošnje naloge. Na območju občinske gasilske zveze v radovljiški občini deluje 33 prostovoljnih in pet industrijskih gasilskih društev. Na občni zbor sta iz vsakega društva vabljena drevi dva delegata. A. Z. Po zboru še o cvetočih rastlinah Kokrica pri Kranju - Tudi turistično društvo Kokrica v kranjski občini bo imelo drevi (v petek) ob 19. uri redni letni občni zbor. Na zbor, ki bo v dvorani kulturnega doma na Ko-krici, vabijo poleg članov tudi prijatelje društva oziroma njihove dejavnosti. Po končanem občnem zboru bo namreč ob spremljavi barvnih diapozitivov predaval o cvetočih sobnih rastlinah priznani strokovnjak inž. Slavko Zgonc, ki ga številni prav gotovo poznajo iz četrtkove jutranje oddaje na Radiu Ljubljana "Zelena posvetovalnica". Tokrat se je odzval povabilu turističnih delavcev na Kokrici in bo odgovarjal tudi na vprašanja. A. Z. Srečanje upokojencev v Cerkljah Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje pod Krvavcem, ki ima v krajevnih skupnostih Brnik, Poženiic, Zalog, Grad, Cerklje, Velesovo in Šenturška gora okrog 450 članov, bo imelo jutri, 24. marca, ob 16. uri redni letni občni zbor. Člani se bodo zbrali v Zadružnem domu v Cerkljah. Pogovorili se bodo o delu in o težavah v minulem letu ter o načrtih za letos. Na občnem zboru se bodo s kulturnim programom v prvem delu predstavili mladi plesalci pionirske folklorne skupine Penzion Jagodic iz Vopovelj pod vodstvom Franca Frantarja. _ (kj) ureja ANDREJ ŽALAR Praznik krajevne skupnosti Sv. Duh - proslava na Planici Pločnik ob glavni cesti Sv. Duh, 22. marca - V torek, 27. marca, bo minilo 48 let, ko se je v Rovtu nad Crngrobom Selška četa Cankarjevega bataljona spopadla z desetkrat močnejšim in veliko bolje oboroženim sovražnikom. Od 27 je takrat padlo 15 borcev in med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. Vrsto let je že ta dogodek iz zgodovine NOB nekakšna stalnica za štiri krajevne skupnosti. Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica v kranjski in škofjeloški občini namreč vsako leto 27. marca praznujejo. Ob uresničevanju letnih programov, ki so si vsaj na komunalnem področju precej podobni, je skupna temu vsakoletnemu praznovanju tudi proslava na Planici nad Crngrobom. Pripravi jo vedno skupni koordinacijski odbor, sicer pa je nosilec praznovanja vedno druga krajevna skupnost. Letos je to krajevna skupnost Sv. Duh. Proslava na Planici nad Crngrobom pa bo jutri, 24. marca, ob 10. uri. Med letom med naštetimi štirimi kra- veliko akcijo, ki sojo začeli 1985. leta. Ta- Na proslavi na Planici nad Crngrobom, ki bo jutri, 24. marca, ob 10. uri, bo slavnostni govornik podpredsednik skupščine Republike Slovenije Aleksander Ravnikar. Program bodo tudi tokrat pripravili učenci Osnovne šole Lucijana Seljaka. Na cesti od Stražišča proti Čepuljam in naprej proti Planici bo med 8. uro in 9.30 omejen promet za motorna vozila. jevnimi skupnostmi, ki te dni praznujejo, pravzaprav ni posebnega sodelovanja. Pa vendar so si njihove dejavnosti predvsem na komunalnem področju zelo podobne. Ceste, ja- krat so se namreč lotili izgradnje telefonskega omrežja. S skupnimi močmi so zgradili omrežje za 329 novih telefonskih priključkov. Telefoni so zazvonili ob koncu 1988. leta in danes v krajevni skupnosti, v naseljih Sv. Duh, Forme, Virmaše in Grenc skorajda ni hiše, kjer ne bi imeli telefona. Da je takratna akcija uspela, ima prav gotovo največ zaslug gradbeni odbor, V/**^ dročju zelo po- še posebej pa Jože Semen. i f Jk\;'-v dobne. Ceste, ja- "Takrat je bilo v naši krajevni skupnosti vna razsvetljava, zelo živahno in sestanki so bili, poleg tistih, Francka Primožič telefon, skrb za ko smo razpravljali o Termiki in onesnaže-okolje so že nekaj let značilne za dogaja- vanju, vedno zelo dobro obiskani," se spo-nje v tem delu kranjske in škofjeloške ob- minja Francka Primožič. "Seveda se vsako čine. leto ne moremo lotevati tako velikih akcij, "Zadnje čase opažam v naši krajevni čeprav problemov ne manjka. Lani smo v skupnosti nekakšno nezainteresiranost na krajevni skupnosti asfaltirali dobrih štiristo posameznih področjih. Imamo sicer Šport- metrov ceste od Matička do Ortmana. S no društvo, gasilce, moški pevski zbor, or- prostovoljnim delom in prispevkom kraja-ganizacijo Rdečega križa, kjer dejavnost nov ter deležem krajevne skupnosti smo vsekakor ni zamrla. Vendar pa je po drugi zbrali dve tretjini denarja, razliko pa smo strani na nekaterih področjih pravo mrtvilo, dobili od občinske samoupravne interesne V devetčlanskem svetu krajevne skupnosti skupnosti. Urejali smo lani v krajevni skupst« pravzaprav težko sestanemo, da bi bili nosti tudi javno razsvetljavo. Žal pa se nam sklepčni. Več vzrokov je za to, eden glavnih zdaj dogaja, da moramo posamezna območ-pa je prav gotovo povezan z neuresničitvijo ja v krajevni skupnosti po dogovorjenem stališč krajevne skupnosti glede Termike. vrstnem redu izklapljati. Vzrok je enosta-Krajani so enostavno in kratko povedano ven: ni denarja za plačilo elektrike za javno razočarani," je pred dnevi pred praznikom razsvetljavo..." v pogovoru razmišljala predsednica sveta Pa ne gre samo za javno razsvetljavo krajevne skupnosti Sv. Duh Francka Pri- oziroma elektriko. Krajevna skupnost Sv. možic. Duh je tudi sicer eden najbolj značilnih So pa v tej krajevni skupnosti na meji s primerov neurejenega oziroma slabo ra-kranjsko občino v zadnjem obdobju imeli zrešenega načina financiranja kraievnih skupnosti pri nas. Kakorkoli že, vprašanje organiziranosti in potem tudi obstanka ter delovanja krajevnih skupnosti bo treba v prihodnje razrešiti, kajti še vedno velja, da so ljudje v krajevnih skupnostih pripravljeni marsikaj prispevati in ob razreševanju krajevnih ter hkrati tudi skupnih potreb vsak dinar kot pomoč ali sodelovanje v akciji nekajkrat obogatiti. Tudi v krajevni skupnosti Sv. Duh imajo letos v načrtu več stvari. Glavna naloga, ki ji seveda sami ne bodo kos, je prav gotovo pločnik ob glavni cesti proti Škofji Loki. Ta prometna povezava med Kranjem in Škofjo Loko je prava past za krajane in predvsem najmlajše. Ni tedna v letu, da ne bi bilo na tem delu krajevne skupnosti nesreče. Zato bi letos morali dobiti vsaj projekte za ta pločnik. Kar pa zadeva krajevne ceste, nameravajo letos asf-latirati pot od trgovine do Potočnika, odcep od glavne ceste do križišča za Gorajte in od Ortmana do Mrzlega potoka. V načrtu imajo tudi pripravo projektne dokumentacije za kanalizacijo od Dorfarij do Virmaš in sofinanciranje sanacije jam v krajevni skupnosti. Upajo pa tudi na obnovo asfalta na cesti od Kovača do Železniške postaje. Predvsem pa si želijo, da bi se dela enkrat resnično temeljito lotili in uredili financiranje krajevnih skupnosti nasploh in da bi glavna skrb v prihodnje bila zdravo in čisto okolje... A. Žalar Vršiška obvoznica in vodooskrba Bo Kranjska gora brez vode? Kranjska gora, 22. marca - Kranjskogorci so večkrat zaprosili za pismene ocene o stanju vodooskrbe, pa jih nikoli niso dobili. Kdaj bodo vendarle začeli graditi vršiško obvoznico? Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti je delegacija Kranjske gore postavila delegatsko vprašanje zaradi razvoja na območju krajevne skupnosti, vključujoč turizem. Kranjskogorci namreč že nekaj časa ugotavljajo, da bo tak razvoj, kakršen je danes, v najbližji prihodnosti povzročil infrastrukturni infarkt na področju vodooskrbe in odvajanja odpadnih voda, kar je življenjskega pomena za krajane in njihovo dejavnost. Krajevna skupnost Kranjska gora je preko svojih organov in delegatov večkrat zahtevala od tistih, ki so odgovorni za infrastrukturo, pismeno oceno stanja vodooskrbe na območju kraja. Tako oceno namreč nujno potrebujejo, če se hočejo pravilno opredeliti pri izdaji mnenj k planiranim novogradnjam. Zmanjšanje pritiska v vodovodnih napeljavah zaradi normalne porabe ob sezonskih konicah že marsikaj povzroča zamrzovanje napeljav z vsemi neljubimi posledicami. Vendar pa Kranjskogorci nikdar niso dobili zahtevanih poročil in še naprej lahko le ugotavljajo, da se območje krajevne skupnosti ne širi usklajeno, saj je bila med drugim planirana izgradnja kanalizacije in razširitev vodovoda. Zato, ker se prav zdaj v Kranjski gori precej gradi, bo v prihodnje stiska še večja: prizadeti pa bodo vsi. Kranjskogorci ob problemu vodooskrbe v Kranjski gori opozarjajo tudi na vprašljivost neoporečnosti vode iz vodnega zajetja v Srednjem vrhu, saj je bilo občasno opaziti, da je bila voda klorirana. Nikakor se tudi ne razrešuje problem čiščenja fekalnih in ostalih odpadnih voda ter izgradnja kanalizacijskega sistema, na katerega bi se lahko priključili vsi na novo zgrajeni objekti. Onesnaženost Save z največjim pritokom Pišnico je skrajno zaskrbljujoča. Med drugim pa je Kranjskogorcem tudi nerazumljivo, zakaj še ni prišlo do začetkov del na vršiški obvoznici. Dobili so odgovor, da so nerešene še nekatere premoženjsko pravne zadeve ob trasi in ko bo investitor pridobil vsa zemljišča, se bo lahko izdalo gradbeno dovoljenje. Ocenjujejo, da bo gradbeno dovoljenje izdano še v tem mesecu in da bo investitor prihodnje leto zagotovil sredstva za obvoznico. D. Sedej Občni zbor Tržič, - Tržiški gasilci pripravljajo to soboto, 24. marca ob 18. uri, 35. Občni zbor gasilske zveze Tržič. Občni zbor bo v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču - Ročevnica, na dnevnem redu pa so poleg poročil o opravljenem delu tudi nadomestne volitve in program letošnjega dela. Delegate naprošajo, da s seboj prinesejo pooblastila društev. Spominska svečanost v Lipnici Lipnica pri Kropi - Poleg osrednje svečanosti na Planici nad Crngrobom je vsako leto ob obletnici herojskega spopada Selške čete Cankarjevega bataljona spominska svečanost tudi pri spomeniku Stanetu Žagarju pri Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi. Letošnja svečanost ob 48-letnici bitke v Rovtu bo v Lipnici pri šoli v torek, 27. marca, ob 16. uri. V kulturnem programu bodo nastopili člani Harmonikarskega orkestra Glasbene šole iz Radovljice, Moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope in učenci Osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Slavnostni govornik na proslavi v torek bo predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Pavel Ze-rovnik. Še pred spominsko svečanostjo bo ob 15.15 v torek v avli šole v Lipnici Ivan Jan predstavil knjigo Strdenovi. A. Ž. Čigava je ograja Cesta 1. maja na Hujah: Če bi letošnja zima nasula snega, da bi mu bili komunalci komaj kos, bi prav lahko razumeli, da je zaradi pluženja oziroma kidanja snega prišlo tudi do takšnih poškodb, kot so na ograji vrtca. Pa letošnjo zimo, ki se je pravkar poslovila, snega sploh ni bilo. Torej so poškodbe še stare, od ene prejšnjih zim. Res je sicer, da denarja vedno primanjkuje, vendar v krajevni skupnosti najbrž niso tisti, ki so zdaj prvi poklicani, da ograjo, ki je niso poškodovali, sami popravijo. Prav bi bilo, da bi jo med stroške zimske službe (ker je že niso) vpisali komunalci in jo tudi popravili... Zupančičeva pa še vedno v temi Najmanj tri tedne, pravi naša bralka, je že Zupančičeva ulica na Hujah v Kranju ponoči v temi. Stanovalci so že nekajkrat skušali "zbuditi" odgovorne v KOG P, da bi luči spet zasvetile, vendar, tako kaže, je njihovo "spanje" pregloboko... Saj ne gre za to, da bi si na Zupančičevi stanovalci ponoči razsvetljevali stanovanja z javno razsvetjavo; bolj varne se namreč počutijo tisti, ki morajo ponoči tod do doma. Pa tudi na parkirišču, Če bi bilo svetlo, bi bil večji mir in zjutraj na tem ali onem avtomobilu morda kakšna neprijetnost manj... Če že ne luči, pričakujemo vsaj pojasnilo oziroma odgovor. A. Ž. Petek, 23. marca 1990 / GOSPODARSTVO 5. STRAN GLAS V Gorenjski banki se je lani delež izvirnih sredstev z 59 povečal na 66 odstotkov Gorenjci v banko prinašali predvsem devize Kranj, 19. marca - Na drugem zboru so delničarji Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d. Kranj sprejeli poročilo o poslovanju in zaključni račun za lansko leto ter 128 milijonov dinarjev dobička razporedli v bančne rezerve, ki imajo tako v Gorenjski banki 19 odstotni delež ustanovitvenega sklada. Zbor je minil skorajda brez razprave, nekaj vročih vprašanj je zastavil le en razpravljalec. Gorenjska banka je imela ob koncu lanskega leta 4.208 milijonov dinarjev finančnih sredstev (601 milijonov mark), upoštevajoč rast tečaja marke so se v primerjavi z letom poprej stvarno zmanjšala za 5 odstotkov. Povečal pa se je delež izvirnih sredstev, s 59 na začetku na 66 odstotkov ob koncu lanskega leta, na kar so vplivali skladi banke, katerih delež se je s 16,4 povečal na 21,2 odstotka in sredstva prebivalstva, ki so s 32,5 porasla na 38 odstotkov, ter sorazmerno dobra dinarska likvidnost banke, ki ji zato ni bilo potrebno v celoti izkoristiti sredstev primarne emisije in v večji meri drugih virov sredstev. Sredstva prebivalcev imajo v izvirnih sredstvih banke 57 odstotni delež, ob koncu leta so dosegla 1.601 milijon dinarjev (229 milijonov mark) in bila tako realno višja za 12 odstotkov; povečala pa so se predvsem na račun deviznih sredstev, ki so se realno povečala za 21 odstotkov, dinarska pa so se zmanjšala z 7 odstotkov, je dejal Vasilij Koman, ko je v imenu poslovodnega odbora podal poročilo o poslovanju Gorenjske banke v lanskem letu. Posojila so ljudje najemali lev nujnih primerih Posojil pa so ljudje najeli realno še manj kot leto poprej, angažirala so le 5 odstotkov zbranih sredstev prebivalstva (leta 1988 7 odstotkov), najemali so jih v resnično najbolj nujnih primerih in za kratko obdobje. Najbolj pod udarom splošnih razmer in neugodnih pogojev so bili stanovanjski krediti, varčevalcem so odobrili le 429 posojil, kar 82 odstotkov manj kot leto poprej. Tovrstni krediti so konec lanskega leta znašali 57 milijonov dinarjev, kar je 25 odstotno realno znižanje. Naložbe je banka kreditirala 24 odstotno Za naložbe je banka lani odobrila 24,9 milijona dinarjev posojil, kar je predstavljajo 24 odstotkov predračunske vrednosti investicij. Ob koncu leta je obseg investicijskih kreditov znašal 551 milijonov dinarjev (79 milijonov mark), realno so se povečala za 9,6 odstotka. Investitorji pa so dobili 24,7 milijona dinarjev razvojnega dinarja, med 14 razvojnimi projekti je bilo največ sredstev odobrenih Iskri Telekom, Niku Železniki, Iskri Ero in Savi Kranj. Za tekoče poslovanje pa je banka odobrila 581 milijonov dinarjev posojil, ki so tako ob koncu leta znašala 619 milijonov dinarjev, če prištejemo še 200 milijonov dinarjev posojil, ki jih je banka januarja zagotovila za plačilo obresti in konverzijo kreditov, so se te naložbe lani realno zmanjšale za 1 odstotek. Večina teh posojil je bila namenjenih izvozni proizvodnji. Na stanovanjskem področju pa je banka lani omogočila prodajo in odkup stanovanj Tekstilindusu, Zlitu, Suknu, Verigi in Unitelu. Pri poslovanju s tujino pa je skupen konvertibilni priliv znašal 341 milijonov dolarjev, kar je 31 odstotkov več kot leto poprej, doseženo je bilo 111 odstotno pokritje. Skupna devizna zadolženost banke pa se je lani znižala za 20 odstotkov. 16. člena ne izpolnjujejo le pri "velikem kreditu" Banke so morale letos poslovanje prilagoditi pogojem 16. člena zakona o bankah, Gorenjska banka izpolnjuje vsa merila, izjema je le "veliki kredit", saj obseg posojil in garancij danih Železarni Jesenice in Savi Kranj presega dovoljenih 50 odstotkov skladov. Banka je že sprejela program prilagoditve do konca leta 1991, ki bo pri Savi bistveno lažja kot pri Železarni. Zlatko Kavčič, ki ga je zbor imenoval za direktorja Gorenjske banke, je v razpravi odgovoril, da je največji del bančnega kapitala angažirala naložba v Železarni, izdelan pa imajo že konkreten predlog prenosa bremena na vse banke, ki so zanjo združile sredstva. Različno prevrednotenje v sistemu Ljubljanske banke V Gorenjski banki so se odločili, da z indeksom 2.477 prevrednotijo sklade, kar je 3 odstotke nad rastjo marke in 8 odstotkov več, kot bi rasla sredstva banke, glede na različne vrste kreditiranja. Skladi so tako ob koncu lanskega leta znašali 758 milijonov dinarjev (108 milijonov mark), kar predstavlja 18 odstotkov vseh sredstev banke, nekaj več torej kot na začetku leta, ko so znašali 16,4 odstotka. Po takem izračunu je banka lani ustvarila 128,8 milijona dinarjev (18,4 milijona mark) dobička, kar pomeni, da so ustvarili 12,2 odstotno obrestno mero na prevrednoteno vrednost skladov, /bor delničarjev je osvojil predlog, da se dobiček razporedi v rezerve banke, ki imajo tako 19 odstotni delež ustanovitvenega sklada. V sistemu Ljubljanske banke so se odločili za različne stopnje prevrednote- Jože Novak iz Gidorja Gorenja vas je dejal, da banka lani ni naredila vsega za svoje članice in da bi jim morala zagotoviti vsaj toliko posojil, kolikor so vredne njihove delnice, kot negospodarno je označil sodelovanje banke pri odkupu tovarniških stanovanj in vprašal, ali bi imela banka izgubo v primeru stvarnega prevrednotenja skladov. Zlatko Kavčič je odgovoril, da bi bila neposredna povezava med ustanoviteljskimi deleži in obsegom posojil pretoga in neučinkovita, zato takšne politike v banki ne prakticiralo, seveda pa so v posredni povezavi. Število delnic še ne zagotavlja avtomatične pravice do posojil, temveč so odvisna od investicijskih programov in njihove ekonomske učinkovitosti, saj je poglavitni cilj bančne politike zaščita dividende. Glede sodelovanja banke pri odkupu tovarniških stanovanj, je dejal, da so tem podjetjem v najbolj kritičnih trenutkih pomagali konsolidirati poslovanje, za izhod iz krize pa se bodo morala tudi kadrovsko konsolidirati. Čas je že pokazal, da še poslujejo, delavci pa dobivajo plače, ki jim zagotavljajo minimalni socialni položaj, ni pa seveda rečeno, da težav ne bodo več imeli. Glede prevrednotenja skladov pa je dejal, da je težko reči, katera je realna, saj se tudi zaradi sestave kapitala pojavljajo zelo različne stopnje. nja skladov, v slovenskih bankah od 2.100 do 2.600 odstotkov, vendar pa vrednost delnic ne bo različna, nominalna vrednost delnic je 1.000 dinarjev na dan 31. december. Novih delnic za občane še niso razpisali, v sistemu Ljubljanske banke pripravljajo projekt, ki pa še ni dokončan. M. Volčjak V ponedeljek se začenja 29. mednarodni sejem Alpe-Adria Letos bo izstopala kvaliteta predstavitev Ljubljana, 20. marca - Sejemska prireditev Alpe-Adria je nastala leta 1962, obenem s sklenitvijo sejemskega sporazuma Alpe-Adria. Z razvojem mednarodne menjave Jugoslavije se je širil tudi mednarodni prostor, iz katerega so prihajali vsa ta leta razstavljala na sejem Alpe Adria. Tako letos v okviru sejma pripravljajo že 11. teden mednarodnega sodelovanja Alpe Adria, ki združuje vse aktivnosti gospodarske, kulturne, športne in druge narave. Koncept sejma je sestavljen iz treh vsebinskih celot: predstavitve sodelovanja Alpe-Adria, predstavitve držav, pokrajin, pobratenih in prijateljskih mest Ljubljane in razstave "Človek in prosti čas". Prvi dve temi pripravljata in vodita Gospodarska zbornica Slovenije, mesto Ljubljana in Ljubljanska turistična zveza ob sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem, razstavo "Človek in prosti čas" pa vodi, organizira in vsebinsko pripravlja Gospodarsko razstavišče. Gotovo je sejem Alpe-Adria najzanimivejši med sejmi v Ljubljani, saj ga letno obišče okrog šestdeset tisoč obiskovalcev. Tega se zavedajo tudi razstavljala, ki so letos zakupili vso razpoložljivo zaprto in odprto razstavno površino Gospodarskega razstavišča, to pa je kar 18 tisoč kvadratnih metrov. Na sejmu bo tako 391 raz- stavljalcev, največ seveda domačih (203). Po številu sledijo avstrijski, italijanski, nemški in nizozemski proizvajalci. Odprt bo od 26. do 31. marca med 10. in 19. uro. Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja razstavo, na kateri bodo prikazani pomembni dosežki na gospodarskem in kulturnem področju v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Z živim dogajanjem na razstavnem prostoru pa bodo dežele prikazale svoje etnografske in kulturne značilnosti. Za vse tiste, ki bi želeli razširiti ali poglobiti svoje vedenje o turizmu in sodelovati na strokovnih srečanjih priznanih strokovnjakov s področja turizma, trendov turističnega razvoja in spoznanj s sejemskega, kongresnega in mestnega turizma, sta Center za turistično in ekonomsko propagando pri GZS in Gospodarsko razstavišče pripravila tako imenovani TURISTIČNI FORUM. V okviru FORUMA bodo od srede, 28. marca, do petka, 30. marca, potekala posvetovanja na teme: kongresi in sejmi v turistični ponudbi, trendi v turizmu 90-ih let in promocija v turizmu. Tisto, kar pa vsako leto najbolj zanima obiskovalce pa je razstava "Človek in prosti čas". Ta se tematsko deli na področja: nav-tika-kamping- karavaning, turi-zem-šport-rekreacija, slika-zvok, "Naredi sam", vse za tenis in ostali šport, prehrana za dom, salon kozmetike in predstavitev avtomobilskih programov. V okviru razstave človek in prosti čas je tudi razstava TURISTIČNI FORUM. Kot so na torkovi tiskovni konferenci povedali organizatorji, je letos največja novost na sejmu kvaliteta nastopov oziroma predstavitev razstavljalcev. Pester je spremljevalni program, z mnogimi demonstracijami, degustacija-mi, nagradnimi igrami za obiskovalce, popusti in modnimi revijami. Posebnost bo zanimiva razstava avtomobilov, razstava prehrambenih artiklov (zlasti najnovejših izdelkov), navtičnega programa in seveda turistična ponudba z izleti, prvomajskimi in že tudi poletnimi počitnicami. V. Stanovnik Diskontne cene Ig) Pri nas pravih diskontnih prodajaln pravzaprav ni, ime pa uporab-jajo najbolj domiselni zasebniki, saj je to še vedno dobra reklama. Se vam je že kdaj zgodilo, da je bila cena v diskontu celo višja kot v običajni maloprodajni trgovini? Pred meseci, ko je divjala inflacija, to pravzaprav ni bilo nič posebnega, nemara pa se vam je pripetilo to tudi zdaj, ko se vsaj nekatere cene spuščajo navzdol. Nikar tudi ne strmite, če boste v vaši samopostrežni našli olje po treh cenah: po maloprodajni, po diskontni in po ceni državnih rezerv. Zmeda je torej popolna tudi pri tako vsakdanjih stvareh, kot je nakup živil. Kako prav ima torej znani slovenski ekonomist dr. Jože Mencinger, ki nam je že pred meseci dejal, da je največji uspeh Mikulić-Markovićeve reforme v tem. daje spro-ducirala popolno zmedo. Razložimo si jo na primeru diskontov. Trgovci so jih pri nas začeli odpirati pred leti, ko so bile cene in marže na hladnem in so lahko v njih ponudili nekoliko cenejše blago, za približno 10 odstotkov. Hitro pa se je zataknilo, saj živilska industrija ni imela in še vedno nima za diskonte primerno pakiranih izdelkov (več manjših enot v večjem originalnem zavitku). Inšpektorji so diskontne količine tolmačili kot enote grosistične prodaje, kar pa je bilo seveda raztegljivo kot elastika in so naši diskonti postali bolj podobni maloprodajnim trgovinam kot pa skladiščnim prodajalnam, kakršne poznajo na Zahodu, v njih pa je blago cenejše predvsem zaradi manjših stroškov s prevozom, opremo prostora in osebjem ter seveda zaradi količinskih popustov dobaviteljev. Navkljub temu pa je med ljudmi ostalo prepričanje, da je v diskontih vse po vrsti bistveno cenejše in naziv diskont je za prodajalno seveda odlična reklama, ki so jo izkoristili najbolj domiselni zasebniki. Črki zakona jim seveda ni bilo težko ustreči. Ena od zahtev je denimo, da ima večje število parkirnih mest, in zasebnik pod klancem v Kranju, kjer ima zelo tesno dvorišče, je registriral kar parkirišča čez cesto, ob Majdičevem mlinu. Sicer pa, kdo bi zasebnikom zameril, če znajo spretno trgovati, res je v tem trenutku pametneje prodajalno poimenovati Diskont, kot pa denimo Metuljček, Zajček, Trava, Spila in ne vem, kakšna imena si še izmišljajo, imena, ki povedo malo ali pa nič. Prav zanimivo pa je, da nihče nad vrata ne napiše svojega priimka, kakor je v navadi na Zahodu in kakor je bilo pri nas pred vojno. Nemara so vsi še vedno prestrašeni in se boje, da je odjuga le začasna. Diskonti pa bodo veljavo dobili, ko bo tržni veter privel tudi do izdelovalcev, ko bodo občutili, da trgovci niso več zgolj razdeljevala blaga. Šele tedaj bo postalo pomembno, kdo je njihov največji odjemalec in takšen bo imel seveda tolikšen popust, da bo lahko zasebniku konkuriral s skladiščnim diskontom. Seveda pa bo to šele tedaj, ko bo blaga več kot denarja, drugače povedano, ko se bo realni socializem dokočno poslovil, saj so zanj značilni kupi denarja in vrste pred prodajalnami. M. Volčjak IICOSPOPARSKECA SVETA Vendarle posojila za pripravo sezone Bančniki so opozarjali, daje omejevanje bančnih plasmajev posebej prizadelo kmetijstvo in turizem, ki sta sezonskega značaja. O tem seveda res ni vredno izgubljati besed, saj je vendar vsakomur jasno, da seme mora spomladi v zemljo, turizem pa ima zdaj mrtvo sezono in se mora dobro pripraviti, bolje rečeno oskrbeti za poletno sezono, za katero ima posle že sklenjene in postelje torej prodane. Narodna banka je naposled zanju le napravila izjemo in s ponedeljkovim odlokom sveta guvernerjev omogočila dodatno kreditiranje v znesku treh milijard dinarjev, medtem ko splošnega limita za bančne plasmaje doslej še ni spremenila. Posojila za pripravo turistične sezone se bodo lahko povečala za 450 odstotkov glede na stanje 30. junija lani, tako bo za turizem zagotovljenih okoli 550 milijonov dinarjev ali okoli tretjino potrebnega denarja. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV 30 montažnih hiš za Sovjetsko zvezo Škofjeloška Jelovica je konec lanskega leta krenila tudi na prostrano sovjetsko tržišče. V mestu Kazan, ki je od Moskve oddaljeno 800 kilometrov, so postavili 30 montažnih hiš v vrednosti 1 milijon dinarjev. V marsičem so to seveda poskusne hiše, vse pa kaže, da bodo spodbudile nove kupce. Ker so to tipske hiše Jelovice, jim proizvodnje ni bilo potrebno spreminjati. Do kupca - kemijskega kombinata Orhsintez so prišli po naključju, ko so ponudili pomoč po potresu v Armeniji. Dela tam zaradi jugoslovanskih "poslovnih potez" sicer niso dobili, spoznali pa so kupca, ki jim gaje predstavila zagrebška Kemikalija. Povejmo še to, da je imel posel značaj barterja (blago za blago) in torej ne klirinške zunanjetrgovinske menjave. Šeststoprvo letalo V begunjskem Elanu so pred dnevi obeležili pomemben dosežek: od leta 1978 do danes so izdelali že 600 jadralnih letal, 601. so ob tej priložnosti izročili nemškemu kupcu, poudariti pa velja, da je bil to najsodobnejši izdelek tipa DG 500 M Elan. Doslej so izdelali 14 letal tipa DG 500 Elan, 365 tipa DG 300 Elan in 222 tipa DG 100 Elan. Vsak tip ima nekaj različic, proizvodnjo tipov DG 300 Elan in DG 500 Elan pa imajo praktično prodano že za dobri dve leti naprej. Skupaj s firmo Glaser-Dirks pa nameravajo konkurirati na natečaju za nov tip jadralnega letala svetovne kategorije. Gre za jadralno letalo, ki bo z današnjo tehniko na cenen način dosegalo karakteristike najboljših letal izpred 30 let, po napovedih strokovnjakov pa bo takšnemu letalu odprto celotno svetovno tržišče. Poleg tega proučujejo več ponudb tujih letalskih firm za sodelovanje. / ureja Marija Volčjak ^mmWM®lQlLAS 6. STRAN / PODLISTEK, PISMA" Petek, 23. marca 199C VSAK IMA SVOJO RESNICO Ko berem članek Iva Žajde-la, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, 2. februarja 1990. premišljujem: Kako je mogoče napisati take laži in taka sovraštva do borcev, partizanov, ki so v najtežjem času, kije bil za nas, Slovence, prijeli za puško in šli branit našo ljubo nam domovino, ker, kdor svojo domovino ljubi, jo bo tudi branil, in ne bo izdajalec svoje domovine. Iva Žajdela bi opozorila, če je tako seznanjen z neresnicami, kijih piše. da naj se še tako zavzame za tisti zemljevid, ki ga je imel okupator pripravljenega tako, da bi bila naša ljuba nam Slovenija izbrisana, kot da je nikoli ni bilo. In prav temu Hitlerju so se na veliko žalost Slovencev priklonili in postali okupatorjevi hlapci belogardisti, domobranci, raztrganci, črna roka in še nekateri njim podobni, kazali so na poštene Slovence, jih izdajali okupatorju, ki jih je s pomočjo belogardistov in njim podobnim pošiljal v izgnanstvo, v taborišča, streljanje talcev, požiganje slovenskih domov, mučenja in ponižanja. Če je dobra slovenska mama dala lačnemu partizanu kos kruha, so jo zmerjali, da podpira bandite. Pobijali so partizane in kričali, naj za pet Kristusovih ran pade partizan. Žalostno je bilo to. da so v imenu »Vere« počenjali bratomorno vojsko in bili okupatorjevi hlapci, za kar je moral slovenski narod prestati toliko hudega. Pošteni Slovenci smo ponosni na naše borce partizane, želimo jim še dobrega zdravja, in da bi v miru uživali svobodo, za katero so se borili. V upanju, da bo Gorenjski glas natisnil moje misli, Vas pozdravljam kot vaša redna bralka. Marija Čatar Odmevi za odprte strani GROBIŠČE BREZ KRIŽA IN ZVEZDE V Odmevih na članek, ki ga je A. Šprager objavil v Gorenjskem glasu dne 20. februarja 1990, S. Križnar in J. Talar v bistvu s svojega zornega kota pojasnjujeta resnico nekega časa in priporočata vsakomur, ki se »razpisuje o dogodkih, ki niso resnični ali se jih sam ni udeležil«, da naj bo »voden z resnico«. IN KAJ JE RESNICA ? Resnica je to, da je na nekem neoznačenem kraju ob pešpoti v Mlačco še danes pokopanih deset esesovcev, da je po govoricah sodeč takih grobišč okrog Mojstrane še več (za Lengarjevim hlevom ob poti v Vrata menda sedem ljudi, v Voglu na Orehnikovem Boru eden, precejšnje grobišče beguncev, ki so hoteli pobegniti v Avstrijo, pa je po besedah pokojnega kamnoseka iz Mojstrane menda tudi ob nekdanji letni graničarski karavli na dovških Ravnah), da me to kot vaščana moti in muči. Še bolj moteče in vznemirjajoče pa je, da me je obenem strah govoriti, da me to moti, sploh pa, da si ne upam zahtevati, da bi se za posmrtne ostanke na človeški način poskrbelo. Svojo travmo okrog tega in s tem povezanih vprašanj skušam torej nekako potlačiti v svojo podzavest, čeprav se mi to obenem na vsak način odločno upira, saj jo je mogoče razrešiti le tako. kot je to storil Šprager: da se o zadevi spregovori in motnjo na najboljši način odpravi. Potem mi o tem ne bo treba več razmišljati, vsaj ne na tak način. RESNICA je torej predvsem STRAH RAZMIŠLJATI O RESNICI, ki je tu danes navzoča. Resnica torej ni samo deset trupel zakopanih nekje ob pešpoti v Mlačco. Resnica je nekje globlje, je tudi to, kar hoče biti pokopano in skrito moji zavesti, pa prav zaradi te prve neprave pokopa-nosti do tega ne pride. Oglaša se znova in spet. Pojavlja se na različne načine, skozi različne dogodke in občutja. RESNICA je strašna, saj je to strah razmišljati o resnici. RESNICA je v tem primeru STRAH SAM. Ne samo moj strah, temveč KOLEKTIVNI STRAH -TABU. Že mojega očeta je bilo strah govoriti resnico, se pravi povedati to, o čemer in kakor je mislil, a razumem ga šele zdaj. Tedaj sem mislil, da je to samo njegova slaba značajska poteza, slabost, bojazen, da se ne bi komu zameril in bi mu to potem utegnilo tako ali drugače, škodovati. Vedno me je podučeval, če sem o nečem razmišljal po svoje, drugače kot je on menil, da bi bilo »prav« oziroma tako, da to nekomu ne bi utegnilo biti povšeči, še zlasti takemu, ki je imel kakšen vpliv in je nekaj veljal v človekovem življenjskem ali delovnem okolju, da je zame in zanj in za celotno družino in prijatelje bolje, da molčim, da je treba potrpeti, čeprav je šlo za povsem očitno krivico. 'V bistvu me je pravzaprav rahločutno in čisto dobronamerno navajal na samocenzuro. Seveda se učenec, prepričan i svoj prav, nikoli ne bo ravnal po besedah svojega učitelja, ki ga zaradi svoje slabosti, zastrašenosti, pomanjkanja poguma, sili v nekaj, kar je proti njegovemu prepričanju. V mladostni zaleta-vosti si domišlja, da je vrlina samo pogum ter da strah in iz njega izvirajoč molk tudi v zasebnih okoliščinah ne more biti dejanje razuma. Do nasprotujočega spoznanja, da je tudi strah in iz njega izvirajoči molk lahko tudi vrlina in dejanje razuma, človek običajno pride šele, potem ko posledice tistega, kar si imel za dejanje razumnosti in poguma, okusiš na lastni koži kot nekaj pogubnega. Za to, da se vrlina, resnica, izkaže kot nekaj pogubnega, morajo seveda obstajati posebne predpostavke: OBSTAJATI MORA RESNICA, KI JE BOU RESNIČNA OD TVOJE RESNICE, se pravi nekakšna ABSOLUTNA, TOTALITARNA, do tvoje resnice NETOLERANTNA in s tem za tvojo resnico POGUBNA RESNICA. Ob tej resnici je tvoja resnica nebogljena, izgubljena, izolirana, izobčena, ne le pogubljena - TVOJE RESNICE namreč SPLOH NI, čeprav imaš oziroma misliš, da imaš zanjo stotero dokazov. Ker je nebogljena, izgubljena, oziroma je kljub številnim dokazom sploh ni, je torej sploh nima smisla dokazovati, analizirati, polemizirati, se prerekati, hudovati, izgubljati živce in energijo. Smisel je torej v nečem drugem: v zamolčanju resnice, v MOLKU. Slovencem nam je to znano, saj znamo povedati tudi takole: MOLK JE ZLATO, KDOR MOLČI. STOTIM ODGOVORI. Ipd. Še več: ker je tvoja resnica ob absolutni, totalitarni, netolerantni resnici izgubljena, nebogljena, vnaprej pogubljena oziroma je sploh ni, s svojo resnico ne smeš javno licitirati, jo razglašati, ker je pravzaprav neresnica. Z licitiranjem in razglašanjem tvoje neresnice bi utegnil omajati absolutnost, totalnost absolutne resnice, s tem pa tudi same plemenske skupnosti, ki temelji v in na tej resnici: dregnil bi v TABU, v tisto sveto, ki pleme druži skupaj. Storil bi greh proti plemenskim svetinjam in zaslužil, da te pleme kaznuje, izolira, izobči. Ker si dregnil v tabu, v svetinje, te nobena plemenska institucija ne sme več obravnavati kot polnopravnega člana in tudi vsak polnopravni član se mora do tebe tako ravnati. Seveda vse to drži samo ob predpostavki, ki smo jo zgoraj navedli: da obstaja v prostoru in času tvoje resnice, v taistem prostoru in času še neka druga, absolutna, totalitarna, totalna, do tvoje resnice netolerantna resnica. Če so razmere in razmerja drugačna, pa so seveda drugačne tudi posledice za to in tvojo resnico in MOLK JE V TEM PRIMERU ODVEČ. Pravijo namreč tudi. da lepa beseda lepo mesto najde. Zato bom še enkrat povedal svojo resnico: motijo me govorice, da je bilo na nekem neoznačenem kraju v Mlačci ubitih več nemških vojakov, ki so bili ujeti na savskem mostu, da je ob nekem neurju te kosti raznašal hudournik, da je takšnih grobišč v okolici Mojstrane še več, da ni nikogar, ki bi se zavzel za to, da bi neznance, katerih grobov ne poznam, pietetno pokopali na nekem kraju, kjer se ne bi pasla živina, igrali otroci in dogajalo še bogvekaj. In ne gre le za to: gre tudi za obnovo Bohinčevega procesa, o čemer je pisal tudi že Gorenjski glas, za resnico o prisilnem izseljevanju v Kočevje, jamah na jeseniški Merci, jami nekje v Rovtih, kjer menda včasih gorijo sveče... Še naprej pa gre pri vsem tem za to, da o teh pravzaprav vsakdanjih stvareh, s katerimi živimo že leta in leta, pišem s takšnim občutkom nelagodja, strahu. Ne gre več za vprašanje, ali naj še naprej molčim iz strahu. Gre za to, da me postaja strah molka in iz njega izhajajoče nepietetnosti, nečloveškosti, nekulture, ki po toliko letih celo mrtvim ne odpušča in ne privošči počitka. V tem primeru torej ne gre za strah pred ljudmi, ki ti lahko škodujejo, gre za sramoto, za strah pred samim seboj, za izgubo samospoštovanja, občutka lastne vrednosti in končno tudi - svobode. Božidar Lakota Mojstrana TOHINA VSE ZA OTROKI UL. JANKA PUCLJA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA BOLTEZOM NA TRGU RIVOLI VAM PONUJA: VSA OBLAČILA OD 0 DO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, HOJICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE, KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ POSEBNA PONUDBA: POSEBNA PONUDBA: kombinirani vozički - 2.680,00 oblačila za obhajila in birme majice s kratkimi rokavi po lanskih cenah spomladanska kolekcija Jutranjke (izvozni modeli) DELOVNI ČAS: od 9.-12. ure in od 16. - 19. ure SOBOTA od 9.-12. ure OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA Komisija za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka na podlagi 47. člena pravilnika o delovnih razmerjih oglaša prosta dela oz. naloge PREDMETNEGA UČITELJA KEMIJE-FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu). Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo - smer kemija, fizika — kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo dva meseca. Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po oglasu del na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka, Fran-kovo 51. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v oglasu. VVO »TONČKE MOKORELOVE« TRŽIČ VVO »Tončke Mokorelove« Tržič razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: — da izpolnjuje pogoje za opravljanje dela vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli, — ima opravljen strokovni izpit, — ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — ima ustrezne organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: WO »Tončke Mokorelove« Tržič, C. Ste Marie aux Mineš 28 s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka Tavčarjeva 21 Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJA TEHNIČNE SLUŽBE (ni reelekcija) s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji: — da ima končano višjo ali srednješolsko izobrazbo gradbene ali druge ustrezne smeri. ^— da ima najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih — da ima strokovni izpit — da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj oddajo pisne prijave v 8 dneh po razpisu na naslov podjetja z oznako »Za razpis«. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po razpisu. Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge L PLESKARJA ANTIKOROZISTA (več delavcev) 2. SLIKOPLESKARJA KV (več delavcev) Kandidati naj oddajo prijave v 8 dneh po razpisu na naslov podjetja. ALEKSANDER ZALAR ZLATI TRIKOTNIK Prepustim se temu in srkam neskončnost tropske noči. Koliko sem slišal o Mae Kongu. In tu ob sotočju rek, prav tu pred mano, je središče Zlatega trikotnika! Vonj po hrani mi udari v nos. Na terasi Tom pripravlja večerjo. Prične se oglašati želodec. Zadnjič sem jedel zjutraj. Na trekkingu ješ takrat, ko utegneš, tedaj pa se moraš najesti. Bog ve, kdaj boš jedel naslednjič. Tom nam pripravi okusno večerjo. Ne vem, kaj vse je metal v lonec. Samo da je okusno, pomislim, samo da potešim lakoto in začnem jesti. Spim nemirno. V sanjah so dogodki zadnjih dno pomešani z nestvarnostjo sanjskega sveta. Nekdo me trese za noge. Sredi sanj planem pokonci. »Kaj je! Kaj je!« zakričim in skočim na noge. »Au!« zatulim. Z glavo udarim ob steno koče. Tom se mi smeje. »Nikar tako hitro,« pravi. »Čas je za zajtrk in odhod. Dolga pot je pred nami!« Dan nam pokaže pokrajino v novi podobi. Reka se več ne blešči, skrivnostne sence postanejo zeleni tropski gozdovi, namesto živalskih glasov slišim avtomobilsko trobljo, s katero nas Tom priganja k hitrejšemu pospravljanju. Na reki le nekaj metrov od mene pluje čoln. Neham pospravljati in opazujem čoln. Ribiči se vračajo z ribolova. Čoln postane na ozki sipini na drugi strani reke. »Prinesite ribe,« bolj za šalo kot zares zakričim ribičem. Preden pa mi uspe še enkrat zaklicati, priteče k meni Tajec, ki je po naključju v bližini, in reče: »Ne kličite, gospod. To so burmanski ribiči. Z njimi ni dobro imeti opravka!« Od presenečenja ga samo gledam. Potem pomislim: »Nestrpnost je lahko tudi taka!« 2. Hišice ob sotočju Sob Ruaka in Mae Khonga NIKOGARŠNJA ZEMLJA Peš se odpravimo proti bližnjemu hribu. Na njem je znani budistični samostan, prav na vrhu pa budistično svetišče. Nedaleč stran pa je velik kamnit napis: Zlati trikotnik. Vse zanima napis. Za budistično svetišče se ne zmenimo. Tom je užaljen. Zmaje z glavo. Nazadnje se premisli in stopi k nam. Z male ploščadi ob kamnitem napisu je lep pogled na ozemlje vseh treh držav. Tom pokaže na sipino sredi reke Mae Khong. »Vidite tisto sipino,« pravi. »To je nikogaršnja zemlja trikotne oblike. Na tem koščku zemlje, ki ga v deževnem obdobju prekrije vodovje reke Mae Khang, se je začela trgovina z opijem. Tu se je opij zamenjaval za zlato. Ker otoček ne pripada nobeni od treh dežel, nobena od policij ni smela ustaviti živahnega trgovanja. Nemočne so p opazovale z bregov. Tako je sipina brez gospodarja postala sla* vna, po njej je dobil Zlati trikotnik tudi ime. Na stotine turistov vsega sveta jo zdaj ogleduje in pripoveduje zgodbe, ki mejijo na fantastiko. Človeška domišlija potrebuje take zgodbe. Zato im^ sipina še lepo turistično prihodnost. Le zakaj ne bi poleg trgov cev z opijem še turisti nosili zlato v Zlati trikotnik. Tako bo nje govo ime le še bolj utemeljeno.« Zvečer nam Tom ob velikem ognju pove zgodbe o skrivnost nem Khun Saju, kralju opija. Pripoveduje takim zanosom, kot b' pri nas pripovedovali na primer zgodbo o kraljeviču Marku al'> če hočete, o Martinu Krpanu. »Khun Saje napol Kitajec, napo' pripadnik plemena Shan,« prične pripovedovati Tom. »Zdaj j| skriva s svoju vojsko v gozdovih in džunglah nekje v Zlatem tri' kotniku. Nihče pravzaprav ne ve, kje je, včasih pa o tem ugibaj0 časopisna poročila. Verjetno je v laoških džunglah, nekateri pJ pravijo, da je bolj verjetno v Burmi. Khun Ša je bil sprva pripadnik Kamintanga - premagane ki tajske vojske, ki se je še naprej bojevala z LR Kitajsko. Sredstvi za ta boj je dobivala od dobičkov, ki ga je prinašala trgovina 1 opijem. V to operacijo je bila vpletena tudi ameriška CIA. Khul Sa je tako spoznal, kako se da z opijem zaslužiti. Nehal je dela" za Kamintang in ustanovil svojo opijsko - heroinsko mrežo v m verni Tajski. Leta 1966 ga je burmanska vlada hotela izkoristit' Prosila ga je, da uniči opijsko trgovino burmanske komunistični partije. Khun Sa je ustanovil svojo vojsko, s katero je izrinil btfj mansko komunistično partijo z opijskega trga. Ko pa je ime' oblast in vojsko, je hotel še več. Zaprl je karavanske poti in W mintangu preprečil trgovanje z opijem ter tako povzročil opijsk" vojno, v kateri pa ni zmagal. Zato se je umaknil na Tajsko. A 1 leta 1975 je spet poveljeval svojim enotam. Ko pa so ga na TaJ' skem hoteli ujeti, je izginil v neprehodne gozdove Zlatega trik0' tnika. Kje je zdaj, tega nihče ne ve.« Petek, 23. marca 1990 KULTURA 7. stran (mmsmmmsLAS Zmanjšana kupna moč potrošnikov se pozna tudi v glasbeni industriji KDAJ STE NAZADNJE KUPILI PLOŠČO? O problematiki knjižnih založb smo že dostikrat govorili, tokrat pa odgrinjamo del aktuale tematike na področju založništva plošč in kaset, predstavljeno na primeru največje tovrstne slovenske hiše - Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. Za bralce Gorenjskega glasa govorita glavni in odgovorni urednik Jure Robežnik ter urednik za resno glasbo Teodor Korban. Glasbena industrija pokriva področje, ki je vedno znova pod udarom novih tehnologij, posodobljenih znanj. V mislih imamo seveda širok razmah audio komponent, ki na svoj način pogojujejo tudi področje založništva. Se pred leti je namreč veljalo, da so male plošče vrhunec (tudi pri nas), potem je od velikih plošč prišlo do razmaha kaset in v zadnjem času predvsem digitalnega zapisa. TEODOR KORBAN Domače razmere, ki jih pravzaprav v nobenem okviru ne moremo realno primerjati z dogajanji v aktualni svetovni glasbeni industriji, ta čas predvsem prisega na klasične kasete. Analogne velike plošče, malih plošč z izjemo reklamnih izdaj pravzaprav ne poznamo več, gledano globalno, počasi tonejo v pozabo. Resda temu pri nas še ni tako, vendar vse bolj narašča prodaja CD-jev in vse več je v tej tehniki na domačem tržišču tudi izbire. Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, ki po obsegu dela zajema največji delež v slovenskem založništvu plošč, se ravno tako giblje znotraj opisanih tokov. Več o tem njen glavni in odgovorni urednik Jure Robežnik. Po kakšni vrsti glasbe je največje povpraševanje? "Po pričakovanjih gre za lahkotnejše glasbene zvrsti. Zanimivo pri tem je, da ne bi mogel reči splošno, kaj gre najbolj v promet, pač pa je to v veliki meri odvisno od posameznih, izvajalcev znotraj določenih glasbenih zvrsti." Včasih je pri posameznih izvajalcih, za naše razmere, vladala prava evforija? "Tega že nekaj časa ne beležimo več. Razmere so se v tem oziru umirile. Predvsem velja podatek, da je slovenskim izvajalcem, splošno vzeto, nekoliko padla naklada, kar si razlagamo tudi s splošnim padcem kupne moči prebivalstva." Je to možno razširiti na celotno ponudbo? "To se predvsem odraža na manj iskanih programih. Včasih so ljudje kupovali količinsko več plošč, danes se je to ustavilo. To pač ne velja za posebej popularne glasbenike, sestave, ki gredo še vedno dobro v promet." Zalagate izdelke, med katerimi je marsikateri zanimiv za celotno Jugoslavijo? "Na žalost moram povedati, da so se aktualne politične razmere prenesle tudi na naše področje dela. Če smo bili namreč še nedolgo tega dobro navzoči v celotnem jugoslovanskem prostoru, tega danes ne moremo več trditi. Založniške hiše so veliko bolj zaprte v svo- ja matična okolja, kot je bilo to včasih." JURE ROBEŽNIK Je res, da ste za glasbene novince dokaj zaprta institucija? "Če je nekdo res dober, kar se v majhni Sloveniji hitro razve, potem ni problemov, da bi takšen glasbenik, skupina prišla do zapisa na plošči, kaseti. Če omenim popularno zabavno glasbo, imamo veliko pomoč tudi v Radiu Ljubljana z oddajami, kot so Pop delavnica in podobne, ki predstavljajo nove glasbene potenciale." Preteklo jesen ste kvalitetno močno obogatili licenčni program, podpisali ste namreč pogodbo z multinacionalko CBS? "V bistvu gre za utrjevanje naše poslovne politike in kot takšen CBS ne pomeni posebnega preobrata, res pa je, da znotraj te hiše deluje cela vrsta svetovno priznanih glasbenikov." Tovariš Korban, resna glasba ima znotraj založniškega programa posebno mesto? "Verjetno mislite na sodelovanje z (nekdanjo) Kulturno skupnostjo Slovenije. Vsako leto z njihovo finančno pomočjo izdamo od 10 - 14 naslovov. Letošnje leto je posvečeno 130 obletnici rojstva Huga Wolfa in znotraj tega bo kar nekaj novih izdaj." Lahko poveste nekaj naslovov, ki so v pripravi? "Seveda, Antologija slovenske violinske glasbe (Tomaž Lorenz), Tartinijev koncert za violino in orkester, Samospevi H. Wolfa (Marjana Lipovšek)." Za konec, kako gledate na male gramofonske založniške Novo na policah Plošče, ki so pri ZKP RTV Ljubljana pravkar izšle, bomo predstavili v naslednji številki, danes pa zapišimo, kaj je praktično tik pred izidom: Richard Clavderman, Kaoma, Braco Koren, Atomsko sklonište, Laibach, šansoni Katje Levstik in Igorja Samobora. hiše, kot sta naprimer koprska Slovenija in ljubljanski ŠKUC? "Večinoma gre za nekaj novih naslovov letno in praktično pokrivajo področje, ki ga mi nimamo, vendar teh založb ne občutimo kot konkurenco. Nenazadnje imamo mi dokajšen aparat, organizacijo, kar med drugim hudo tepe male založnike, vendar zakaj ne bi, če nekdo želi sam izdati ploščo, tega tudi poskusil?" V. Bešter Razstava v Prešernovi hiši v Kranju LIRIČNI ZVEN Ljubiteljem likovne umetnosti se v osrednji kranjski galeriji predstavlja Vida Štembergar. Malo je likovnikov, pri katerih bi bil njihov oblikovni izraz tako neposredno povezan s svetom njihovih čustev kot pri Vidi Štembergar. Njen občutljivi psihični mehanizem se nenehno odziva na različne dražljaje, ki v danem trenutku lahko prihajajo iz nekega povsem realistično obarvanega vira, vendar se njihov ra-tio že naslednji hip lahko prevesi v težko opredeljivo stanje ustvarjalne podzavesti. Od tod pri slikarki toliko različnih oblikovnih izrazov - od skoraj realističnih poskusov do popolne amorfnosti oblik, od barvne monotonije do prave koloristične erupcije, od uporabe grobe materije pri kolažih do kot pajčevina tankih sledi črt v njenih risbah in grafikah. Kljub nenehnemu spreminjanju formalnega izraza je slikar-kinim kompozicijam skupen nekak liričen zven, ki spreminja v ubrano sozvočje celotno slikarkino delo. Ta zven nas spremlja v mrtvo tišino njenih krajin, razgibava linije njenih »skritih niti«, topli vezi, ki jih slikarka v svojih risbah spleta med seboj in svetom, čutimo ga, kako razgibava skoraj prozorna prostranstva njenih kozmičnih vizij. Nenehna predanost lastnemu ustvarjalnemu toku vodi pri Vidi Štembergar do nastanka velikega števila del, katerih stilni značaj ni mogoče opredeliti z enim samim izrazom. Pri delih, ki jih poraja pravi in navadno težko nadzorovani ustvarjalni velelnik, lahko govorimo o čistem figuralnem ali abstraktnem ekspresionizmu, pri drugih pa stopnja realistične ali ekspresionistične obarvanosti kompozicije niha, se pomika zdaj k enemu zdaj k drugemu polu, z njo pa se razumljivo spreminja tudi izrazna moč dela. Cene Avguštin Opozarjamo GLEDALIŠKI PRAZNIK V petek, 23. in soboto, 24. marca, bo na Jesenicah potekalo srečanje gledaliških skupin Gorenjske. V gledališču Tone .Čufar se bodo v petek zvrstile predstave: ob 16. uri Gledališče Tone Čufar (Haldol depo), ob 20. uri Loški oder (Pigma-lion). V soboto ob 9.30 Teater Ante Portas (Norec in nuna), ob 12.30 KUD Borec Velesovo (Hotel Plaza), ob 15. 30 SPD Dobrač Brnca (Bog in glavar), Ob 20. uri Gledališče čez cesto (Mars). Ob 20. uri bo na Dovjem predstava DPD Svoboda Predoslje Arzenik in čipke. V okviru srečanja pionirskih gledaliških skupin Gorenjske bodo v petek, 23. marca, na sporedu naslednje predstave: 7.30 v OS Heroja Bračiča nastop skupine Čuki s predstavo Pištek (OŠ Anton. T. Linhart Radovljica); ob 8. 25 v OŠ Heroja Bračiča nastop skupine Odprta marela s predstavo Domača naloga - Županova Micka (OŠ A. T. Linhart Radovljica); ob 9.30 v kinodvorani Tržič nastop skupine gledališča Tone Čufar Jesenice s predstavo Kresniček; ob 10. 45 v kinodvorani Tržič nastop dramske skupine pri OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur s predstavo Stara hiša; ob 12. uri v kinodvorani Tržič nastop skupine Raglje (OŠ France Prešeren Kranj) s predstavo Lahko noč, hudoba; ob 15. uri v dvorani KUD Lom nastopa KUD Simon Jenko Trboje s predstavo Modra vrtnica in ob 16.30 v dvorani KUD Lom nastopa pionirska gledališka skupina KUD Lom s predstavo Plaš-ček za Barbaro. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja slikarka Vida Štember-ger. V galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate dela akademskega slikarja Valentina Omana. V Gorenjskem muzeju na Tavčarjevi 43 (poleg Prešernovega gledališča) razstavlja akademska slikarka Zdenka Golob. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik si lahko ogledate spominsko razstavo likovnih del Toneta Tomazina. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi avtorice ing. arh. Milene Kumar in dr. Marije Makarovič. V nedeljo, 25. marca, bo ob 10. uri v gledališču Tone Čufar "Vaša naša matineja". Nastopili bodo domači lutkarji z delom Jane Milčinski Pomladna zgodba. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja plastike v žgani glini akad. slikar Izidor Urbančič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava desetih slikarjev, šestih akademskih in štirih ljubiteljskih. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V galeriji ZKO - knjižnica so na ogled dela akad. slikarke Urše Žajdela - Hrovat. Omenimo še, da so zbirke Loškega muzeja na ogled ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Norbert K. Grčar iz Avstrije. V Paviljonu NOB so na ogled likovna dela akad. slikarja Janeza Kovačiča. BREZJE - KUD Matija Valjavec uprizarja v soboto, 24. marca, ob 19.30 v domu DPO komedijo Gosposka na kmetiji. VISOKO - KUD Visoko prireja v soboto, 24. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu praznično prireditev ob materinskem dnevu z naslovom TEBI SLOVENKA. Nastopajo: Oktet Klas iz Predoselj, pevski zbor Visoko in domači instrumentalisti. V sredo so v kranjski Gimnaziji na literarnem večeru predstavili prevod sodobne angleške monodrame Harrvjev božič. Delo je poslovenila dijakinja 4. letnika kranjske Gimnazije Irena Peneš. Foto: F. Perdan Uspeh učencev gorenjskih osnovnih šol ŠTEVILNA PRIZNANJA Na letošnjem republiškem tekmovanju GŠ, ki je bilo v Velenju, Celju in v Ljubljani od 14. do 18. marca, je sodelovalo več kot 700 učencev. Pomerili so se v igranju na harfi, trobilih, v različnih komornih skupinah ter orkestrih. Ob tej priložnosti so dosegli izredno lepe rezultate tudi učenci štirih glasbenih šol z Gorenjske: Glasbena šola Kranj je nastopila s tremi komornimi skupinami in z orkestrom, ki so bili vsi nagrajeni in sicer: Duo kljunastih flavt (Nina Bele in Ana Juvan) je osvojil 2. nagrado Trio kljunastih flavt (Manca Cirk, Vesna Kološa in Spela Knoll) -I. nagrado. Kvartet kljunastih flavt in glas (Marija Pavlic - sopran, Manca Cirk. Vesna Kološa, Maja Osojnik in Špela Knoll) je dosegel I. nagrado. Za tekmovanje sta učence pripravili mentorici Mojca Zaplotnik (vse skupine kljunastih flavt) in Sabira Hajdarević (solo petje). Komorni orkester Glasbene šole je pod dirigentskim vodstvom ravnatelja Petra Škrjanca dosegel 3. nagrado. Škofjeloška glasbena šola je dosegla naslednje rezultate: Trio flavt (Ana Kavčič, liza Havvlina in Jana Čadež) - 1. nagrado. Njihova mentorica je Draga Ažman. Kitarski duo (Matej Bertoncelj in Tadej Pintar) - 2. nagrado. Kitarski trio (Kozma Ahačič, Matej Bertoncelj in Tadej Pintar) - 2. nagrado. Njihov mentor je Uroš Lovšin. Nastopila sta tudi dva učenca trobente: Matjaž Križnar (pohvala) in Matej Rihter (I. nagrada). Njun učitelj je Igor Maro.še-vič, na klavirju ju je spremljal Peter Kopač. Glasbeno šolo Jesenice sta zastopala trobentača in sicer: Urban Fele, ki je dosegel 1. nagrado in Matej Novosel, ki je prejel pohvalo. Radovljiško Glasbeno šolo je zastopal trio (Uroš Poljšak - kljunasta flavta. Andrej Kolar - violina in Irena Kolar - klavir), ki je dosegel 3. nagrado. Njegov mentorje Klemen Ramovš. Trio flavt (GŠ Škofja Loka) ter Kvartet kljunastih flavt z glasom (GŠ Kranj) sta nastopila na zaključnem koncertu najboljših tekmovalcev v nedeljo v dvorani Slovenske filharmonije. PRIREDITVE Kranjsko Prešernovo gledališče nadaljuje s predstavo M. Jesi-ha En sam dotik (23. marca ob 19.30 za red petek II., 24. marca ob 19. 30 za red sobota II.). V kranjski Glasbeni šoli bo danes, v petek, ob 19. uri, glasbeno literarni večer s skladbami Alojza Srebotnjaka in pesmimi Srečka Kosovela. ureja LEA MENCINGER @@KJ:i5Syj©)EnGLAS 8. STRAN Petek, 23. marca 199 Odgovor gospodu Stanetu Boštjančiču Zahteva za razveljavitev zborov volilcev V št. 21 Gorenjskega glasa je gospod Stane BoštjančiČ objavil članek z gornjim naslovom. Ker me je osebno napadel, mu tudi odgovarjam, in sicer v obliki pisma. Spoštovani gospod BoštjančiČ, očitno ne morete iz svoje kože. Zato v javnosti nastopate kot advokat, tožilec in sodnik v eni osebi. Pri tem seveda vse skupaj gradite na podtikanjih in obtoževanjih. Na mojo srečo so minili svinčeni časi pa tudi Vaša oblastna stranka ima premalo zaporov. Toda pojdimo lepo po vrsti. 1. Stališče Demosa Članek z naslovom »Zahteva /a razveljavitev zborov volilcev« ni moje osebno stališče, ampak stališče kranjskega Demosa, podpisal pa sem ga le kot njegov predsednik. Uredništvo Gorenjskega glasa je samovoljno brez moje vednosti!) objavilo sporočilo Demosa kot članek, ki naj bi ga jaz napisal. 2. Demos in volilna komisija V javnosti so znani »zapleti« okrog imenovanja občinske volilne komisije. Najprej je stranka socialističnega samoupravljanja (SSS) imenovala enobarvno /golj »strokovno« volilno komisijo. Po protestih Demosa je predsedstvo skupščine še vedno trdilo, da je volilna komisija sestavljena »zgolj« strokovno, toda na pritisk javnosti (peticija uglednih Kranjčanov in prispevek na RTV v ledniku) je predsedstvo popustilo. V TV Tedniku je predsednik skupščine občine Ivan Torkar povedal, da je OK ZSMS predlagala svojega predstavnika v volilno komisijo. S tem je priznal, da je predsedstvo vseskozi lagalo Demosu in javnosti, da volilna komisija ni sestavljena strankarsko. Kje ste takrat bili Vi, gospod BoštjančiČ. ki danes tako zagreto navijate za volilno komisijo'.' Predlagal sem Demosu, da člana volilne komisije delujeta avto-' nomno. torej, da zastopata Demos, obenem pa imata vso strokovno in moralno avtonomijo. Zalo je razumljivo, da drugače ocenjujeta nekatere stvari v zvezi z volitvami kot Demos. Če Vi podtikate, da nekdo laže. potem ravnate po znani boljševiški maniri. Najprej nekoga razglasiš za črnca, da ga potem lahko žlajfaš. Aprila bomo prvič volili na tajnih, neposrednih volitvah, toda na žalost moram poudariti, ne čisto poštenih volitvah. Zakaj'.' Čisto enostavno, ker upokojenci, nezaposleni in študentje ne bodo volili v vse tri zbore občinske in republiške skupščine. Kar pomeni, da imajo celo manj kot dve tretjine volilne pravice! (ne volijo v zbor združenega dela!). Obenem pa Ustava iz leta 1974 govori o enako-prav nosli držav Ijanov! Advokat Milana Kučana Upam. da Milan Kučan ne potrebuje advokata, toda. ker že Vi nastopate v javnosti kot njegov advokat, sem vam prisiljen razložiti nekatere stvari. Stavek: »Milan Kučan, donedavni partijski lider in slučajno kandidat za predsednika predsedstva Slovenije...« je bil zapisan ob določenem času. ki ga vi ignorirale. Takrat še ni bilo znano, da Milan Kučan nabira glasove na zborih volilcev. Meni se ne zdi žaljiv, verjetno se tudi Milanu Kučanu ni zdel žaljiv, sicer bi sam reagiral. Toda s tem ste (verjetno namerno!) obšli bistvo problema. Kranjski Demos je protestiral prgti vmešavanju politike in politikov v kulturo. Nasprotovali smo govoru Milana Kučana na otvoritvi »Tedna slovenske drame« v Prešernovem gledališču, ker menimo, da kultura pripada kulturnikom, in upamo, da je že prišel čas. da na kulturnih prireditvah govorijo kulturniki. Politiki pa lahki> popularnost nabirajo na predvolilnih shodih in političnih zborovanjih. Kranjčanom je znana žalostna povojna zgodovina Prešernovega gledališča. Vedo. da je komunistična partija ukinila profesionalno gledališče, ker »devovsk" mest'« ne potrebuje profesionalne kulture. Seveda je šlo za namerno kulturno in duhovno prolelarizacijo mesta, kajti lumpenbirokrati tako ali tako nimajo kaj početi s Shakespearjem in drugimi velikani teatra. Potrebujejo samo propagandne igre. Po tridesetih letih Kranj še danes nima profesionalnega gledališča, kot ga imajo npr. Nova Gorica. Celje... ZK. to je Vaša stranka, gospod BoštjančiČ. spet obljublja Kranjčanom profesionalno gledališče. Toda. kdo naj Vam verjame'.' Amalija Kavčič, podpredsednica Izvršnega sveta je v 20. št. Gorenjskega glasa izjavila, da je v prihodnosti vprašljiva profesionalizacija Prešernovega gledališča. Kdo torej laže? »Zloraba javne besede« Na koncu nastopate kot sodnik ali bolje inkvizitor. Seveda ni naključuje. da ste uporabili stalinistični izraz »zloraba javne besede«. Nekoč je takšna (dis)kvalifikacija pomenila začetek kampanje proti ljudem, ki so mislili drugače, zadostovalo je nekaj sej komiteja, sledila je prijava javnemu tožilcu in človek se je hitro znašel v zaporu. Seveda po zloglasnem členu 133. Takrat so bili drugače misleči sovražniki države, danes pa Vi v podobnem stilu govorite, da sem jaz m Demos »nekulturen« I raze so se spremenile, bistvo pa je ostalo enako. Spoštovani gospod BoštjančiČ. kaj za hudiča pa ste Vi počeli v svojem članku drugega kot »zlorabljali javno besedo«. V demokraciji se ne preganja in zapira ljudi, ki so »zlorabljali javno besedo« (kol so obsodili Janeza Janšo) V demokraciji je seveda govoriti o »zlorabi javne besede« nesmisel, ker vsakdo lahko pove ali zapiše, kar misli. Seveda nosi vso moralno in pravno odgovornost. Sicer pa bi Vi. gospod BoštjančiČ. kot diplomirani pravnik in bivši javni tožilec te stvari morali vedeti. Spoštovani gospod BoštjančiČ! V politiki sodelujete več kot dvajset let Bili ste mladinski funkcionar v občini in federaciji, bili ste javni tožilec, podpredsednik Izvršnega sveta Kranj, član občinskega komiteja ZK itd. iid. (iotovo ste imeli vpliv pri sprejemanju odločitev, ki so danes Kranj m kranjsko gospodarstvo pripeljale v takšno grozljivo situacijo. Kakšen vpliv in kakšna je bila Vaša odgovornost, boste morali sami pojasniti. Mene le zanima, česa Vas je pri tem strah, da tako paranoično obtožujete Demos in mene'.' Na koncu svarile \olike pred Demosom in mano in. ker to počnete Vi. gospod BoštjančiČ. mislim, da je to najboljša reklama za Demos in zame. Zato se vam najlepše zahvaljujem. S spoštovanjem Vitomir Gros Socialistične zveze ni Demos ima Pučnika, ZKS ima Kučana, ZSMS ima Demšarja. Pa še Kramberger. Kaj pa Socialistična zveza? Kako, da nima svojega kandidata? Saj menda ja še obstaja. Vsa pozornost volilcev se je i/ bolj ali manj nerazumljivih razprav o razvpitem družbenopolitičnem zboru preusmerila na predsedniške volitve. Pri njih ni nobene nerazumljivosti in tudi poenotenje, identifikacije s posamičnim kandidatom je lažja kot z ravno nastalimi strankami. Saj res. tudi Socialistična zveza je vključena v te volitve. Katerega kandidata že podpira? Kandidata ZKS seveda Mghhhmmm. Pogreb. Pa ne zaradi Kučana, ki je kljub vsem napakam, ki jih kot živ človek pač ima, čisto v redu dedec. Pogreb zato. ker Socialistična zveza s tem. ko nima svojega kandidata, pa kogarkoli bi že podpirala, izginja iz zavesti volilcev kot obstajajoča (samostojna) organizacija. V uike volitve morajo politične organizacije ne glede na predvidene rezultate iti zato, da pokažejo, da so. Pri teh volitvah jim to sploh omogoča dvokrožni sistem. Če zaradi več kandidatov nihče v prvem krogu ne bo dobil absolutne večine, jo bo pa v drugem krogu. V njem se bodo volilci tistih organizacij oz. kandidatov, ki ne bodo prišli v drugi krog, odločali komu od prvih dveh dati glasove. Na koncu bo rezultat enak, kot če v prvem krogu sploh ne bi nastopili. Vsaka organizacija rabi malo opozicije tudi znotraj sebe. To mi ni težko biti. zalo sprašujem, kako da jaz in drugi pripadniki in volilci Socialistične zveze nimamo možnosti v prvem krogu glasovati za svojega kandidata. Naš kandidat poleg Kučana in Pučnika ne bi imel nobenih možnosti, pa še škoda je škodovati Kučanu, ki nam je bližji. Ni res. Morda bi celo imel kakšne možnosti, sicer pa v drugem krogu tako. kot sem že opisal. Možnost poraza in s tem izguba enega kandidata, ki bi sicer lahko uspel na volitvah za člana predsedstva ali za skupščino, ni nič proti bledenju položaja organizacije v zavesti volilcev. Kot da organizacija ne rabi tudi koga v svojem vodstvu, ki pač ne bo nikamor izvoljen..Kot da ni možno najti neodvisnega kandidata po zgledu Demšarja. Naloga prvega moža organizacije je. da gre v boj. in če je treba, tudi pogori. Kot da Smole ni navajen vseh mogočih mesorez-nic, skozi katere so ga vlačili v zadnjih letih. Če je že bila njegova želja, da se počasi umakne, bi lahko kandidiral recimo Ciril Zlobec. Kot združujoča kulturniška osebnost bi v sedanjih kriznih časih imel celo možnosti za uspeh. Ali lak profil sploh sodi na tako mesto? Seveda. Saj je predsedstvo po svojih pristojnostih telo modrovanja ne pa vladanja. Našel bi se konec koncev v vodstvu organizacije tudi kakšen mlajši. Od dvanajstih kandidatov za člana predsedstva si je osem kandidatov dosedaj delujočih političnih organizacij kljub razlikam le nekako podobnih in s tem različnih od štirih kandidatov DE-MOS-a. V resnei gre bolj za videz, vendar volilci ta trenutek političnega spektra ne dojemajo, učeno rečeno, kol kontinuum. Po domače rečeno, kot vrsto enako različnih kandidatov. Pred seboj vidijo dve skupini, čeprav to ni res. Tukaj je za Socialistično zvezo, v tem primeru skupaj z ZSMS in ZKS. kljub rezultatom javno-mnenjskih anket, lahko drugi pogreb. Za volitve članov predsedstva velja načelo relativne večine. Izvoljeni bodo prvi štirje, pa čeprav z zelo nizkim odstotkom glasov. Nobenega drugega kroga. Osem kandidatov dosedaj delujočih političnih organizacij si bo glasove morda tako lepo razdrobilo, da bodo na koncu vsi skupaj gledali v izpušne cevi kandidatov Demosa. Socialističa zveza kandidata tam. kjer bi ga morala imeti, torej nima. Tam, kjer z njimi prispeva k svojemu in še kakšnemu pogrebu, jih pa ima. Na čuden način to dokazuje, vendar je. obstaja. Za predsedstvo ne ponuja kogarkoli. Cirila Zlobca poznate. Volite ga. Ste sredi vseh mogočih političnih umovanj že slišali, kako dr. Peter Novak razlaga predvsem ekološke in druge probleme. Želite z njim imeti v predsedstvu tudi tehničnega strokovnjaka. Volile ga. Dr. Miroslavi Geč - Korošec je verjetno nerodno, ker je med dvanajstimi kandidati edina ženska in vsi opazijo samo to. Pa vseeno. Saj ne želi! vendar, da bi v predsedstvu seči' li sami dedci. Volile jo. Volile tudi Milana Kučana. P angel. Vendar tudi ni peklenšče ali niče. kot so ga slikali po zb rih volilcev. Ali ni večina ljudi ki vidi zdaj pri njem tisoč napa* medlela ob njegovih nočnih beo grajskih govorih? Ali mu ni vel na teh dopuščala molčati, ko i ga bilo treba priviti, da bi kaj p<* vedal? Jaz sem mirno spal in ' zato. da se ga privija. Zdaj pravim, volite ga. Venda ne delajte že vnaprej evforije zl radi njegove morebitne zmag' Nič samo po sebi navdušujoče^1 se s tem ne bo zgodilo. Ravno ta ko ne delajte že vnaprej tragedij1 zaradi njegovega morebitne] poraza. Nič tragičnega se s tef ne bo zgodilo. Razlike med kda nidatoma so v odtenkih. Pa ven dar. Blaž Kujundži Prešernovo gledališče - DA ali NE Nekam preveč znano mi zveni stavek: »Ali bo naše gledali če po naši meri ali pa ga ne bo!« Izredna prizadevanja pri vzpostavitvi PRAVE in DOKON ČNE (poudaril R. T.) gledališke ustanove, so po besedah direk torja PG podprli tako lokalna oblast kot obiskovalci gledališča Ker smo pač pred volitvami, se nam kaj lahko zgodi, da bo\ prihodnosti lokalna oblast sestavljena bolj pluralno od sedanj* Pri dosedanji oblasti (ZKS - SDP) pač cenim doslednost, saj I tudi v svojem programu za prihodnost zavzema za profesionalk zacijo Prešernovega gledališča. Mislim pa, da je tak način popra' vijanja napak svoje stranke iz preteklosti napačen. Obiskovalci (abonenti PG), ki so podprli tako usmeritev glf dališča preko ankete v smislu: »Ali menite, da v Kranju potrebu jemo poklicno gledališče DA-NE«, pa tudi niso edini davkopU čevalci v kranjski občini. Zaradi vsega zgoraj navedenega se bom na vse možne nači ne zavzemal za financiranje in spodbujanje ustvarjalnega nemir* na vseh področjih umetniškega ustvarjanja, ne pa za lagodnos' institucij, ki jim je glavni cilj vzpostavitev PRAVE in DOKON ČNE ustanove. Ker se na vseh področjih družba podpira in spodbuja oseb ne pobude, se bo prisiljen tudi umetniški ansambel PG spopasti* konkurenco ter prepričati občinski parlament, da so ravno njiho vi programi najboljši. Tudi na tem področju bo treba delati in razmišljati tako, dj bomo davkoplačevalci za svoj vloženi denar dobili največ in naji boljše! Rastko Tepin' Kandidat ZS\r Zahteva za razveljavitev zborov volilcev v Sloveniji Staneta Boštjančiča je zmotila naša zahteva, ki smo jo poslali v javnost dne 26. 2. 1990, Glas pa jo je objavil dne 9. 3. 1990 (že po večinoma končanih zborih volilcev). Zahtevo smo objavili ob informacijah s prvih zborov volilcev z namenom preprečiti podobne nepravilnosti pri naslednjih zborih volilcev. Po objavi naše zahteve na radiu in v Delu se nepravilnosti, na katere smo opozorili (vlaganje dodatnih kandidatur na zborih volilcev), niso več pojavljale, torej naše opozorilo ni bilo paranoja, kot to skuša sugerirati Stane BoštjančiČ. Sporno je (bilo) namreč vlaganje kandidature za Milana Kučana. Če je po normalni poti za formalno preveritev vložene kandidature zadolžena republiška volilna komisija, je bila ta odločitev ob kandidaturi Milana Kučana prejudicirana. Ime Milana Kučana kot kandidata za predsednika predsedstva republike Slovenije je bilo namreč do-tipkano na glasovnice pred zbori volilcev. Kdo je sprejel to odločitev? Zbor volilcev, ki ga še ni bilo? Delovno predsedstvo tega zbora, ki ga prav tako še ni bilo? Sklicatelj zbora volilcev, ki zato ni pristojen? Občinska volilna komisija, ki potrebnih dokumentov za vložitev kandidature ni niti videla? Gasilsko društvo? (v KS Britof so namreč gasilci na zboru volilcev imeli večino). Precej nejasno, mar ne? Občinsko volilno komisijo smo opozorili, da pričakujemo kaj več od njenega neobvezujočega mnenja, zato je možno tudi "nadaljevanje kriminalke", kot ironizira prizadevanje Demosa Stane BoštjančiČ. 2. Glede "slučajnih" kandidatov: citat, ki ga Stane BoštjančiČ kot dokaz moralne sprevrženosti pisca oziroma Demosa v celoti navaja, se v integralni obliki glasi: "Milan Kučan, donedavni partijski lider in slučajno kandidat za predsednika Slovenije iz neke organizacije, se je v zadnjem času nekajkrat vidno in zelo odmevno pojavil v Prešernovem gledališču." Ne opozarjamo na slučajnost Milana Kučana kot partijskega kandidata za predsednika (menimo celo, da kaj dosti izbire ZKS niti ni imela), pač pa na njegovo "slučajno" pojavljanje v medijih, ki naj ne bi bilo popolnoma nič povezano z volilnimi li-manicami. Neutemeljeno? 3. Glede ZKO in SZDL (v smislu razumljivosti naj bo ime staro): pričakujemo izjavo Zveze kulturnih organizacij Kranj, da ima pristanek svojih članov za udeležbo v predvolilni kampanji. Če jo bomo dobili, se bomo Zvezi kulturnih organizacij javno opravičili. Če tega soglasja ni, naša trditev drži in pričakujemo opravičilo Staneta Boštjančiča (pravi namreč, da je naša trditev laž). 4. Zapis Staneta Boštjančiča izzveni v moralno diskvalifika- cijo Vitomirja Grosa, ki ga je uredništvo Glasa samovoljno določilo za privatnega podpisnika naše zahteve (zahteva je bila oblikovana na sestanku koordinacije Demosa Kranj in podpisana z Demos - združena opozicija Kranja, predsednik Vitomir Gros). V tem smislu bi bilo umestno pojasnilo uredništva gorenjskega glasila, ki je s svojim ravnanjem zavedlo Staneta Boštjančiča in kanaliziralo njegov gnev na nepravi naslov. Ravni predvolilnega boja tudi ne določa Demos, saj je naše pojavljanje v medijih minimalno in odvisno od dobre volje glasil (ali pa je umešana kakšna druga instanca). Primer: le centimeter nad člankom Staneta Boštjančiča je izjava Demosa, s katero se odpoveduje dotaciji kranjske občine (26.000 din za šest strank v Demosu) v korist bolnišnice za Ginekologijo in porodništvo Kranj. Kot podpisnik je v Glasu naveden Vitomir Gros, podpisnik na dopisu pa je Demos, združena opozicija Kranj, predsednik Vitomir Gros. V izogib reakcijam a la BoštjančiČ bi bilo potrebno navajati podpisnike posameznih člankov v celoti. 5. Glede trditev, kakšen bo Demos po volitvah: kdorkoli bo že prevzel upravo, bo vezan na demokratične odločitve vseh prebivalcev občine ali republike, ki ga bodo v pri- Za Demos meru zlorabe lahko takoj zamenjali. Ni se torej bati, da bi nekdo zajahal konja *j naslednjih 45 let, sploh ^ namerava Demos v primeri1 volilnega uspeha služiti in n( vladati Kranju. 6. In za konec: namen in rezul' tat zborov volilcev: - zbori volilcev niso bili sel*' ktivni (kandidati so pravi' loma dobili zahtevano št*' vilo glasov); - informiranje volilcev je b'' lo nezadovoljivo (mnog0 ljudi je mnenja, da so ž* volili); - dejavnost v zvezi z zbo'1 volilcev je bila draga (r3' čun za materialne stroške lahko pove volilna komis1' ja, čas vseh udeležencev p? seveda ne šteje, mar ne?). Mnenja smo, da je bil ves hp' kus-pokus v zvezi z zbori voli'' cev namenjen le predhodnem11 merjenju volilne temperature ■ strani in za potrebe partiji; Njen paradni konj je namrt? nastopil le na določenem šteV' lu volišč in zato je zanj rel*' vantna le določenemu krog1* znana statistična populaciji Podatke je seveda moč zelo k?' ristno uporabiti v času, ki je » ostal do volitev. Pa še javno vprašanje volil11! komisiji: Ali volilni molk (' ur pred volitvami) velja od '' aprila dalje tudi za volitve s občinsko skupščino, kamor b0', mo volili svoje poslance še'e' 22. aprila? O pomenu te odl°' čitve naj razmisli vsak sam. združeno opozicij0 i Kranj« Andrej Ste' _J Petek, 23. marca 1990 AKTUALNO 9. STRAN >Vu>))^»©IIO(GLAS PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Nosilci list za družbenopolitični zbor občine Jesenice se predstavljajo Strankarski pogledi na železarsko krizo V jeseniški občini je šest kandidatnih list, katerih nosilci so: inž. Jakob Medja za Socialistično zvezo, dipl. inž. Igor Mežek za ZKS - stranko demokratične prenove, Anton Požar za ZSMS - liberalno stranko, dr. Božidar Brudar za združeno opozicijo DEMOS, Vejsil Horozović za Zvezo za enakopravnost občanov, na listi neodvisnih pa je nosilka z največ glasovi dr. Marija Mulej. Pogovarjali smo se z vsemi nosilci, razen z dr. Marijo Mulejevo. ki v torek ni imela časa, zato smo poiskali drugega na listi neodvisnih, ki je dobil na zborih volilcev največ glasov Janeza Šmitka, ki ga v primeru volilne zmage predlagatelji - m'\i Jesenice - predlagajo tudi za predsednika občine Jesenice. Vsem smo postavili tri enaka vprašanja. Prvo vprašanje: kakšen je v kratkem program vaše stranke? Drugo: kako ocenjujete razvojne dileme jeseniškega gospodarstva, predvsem Železarne in kako bi reševali problem presežkov delavcev? Tretje: kaj pričakujete od volitev? Nosilci list za družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice so nam takole odgovarjali: Vejsil Horozović, prometni tehnik iz Žele- Janez Šmitek, vodja tekmovalne službe, Anton Požar, tehnik iz Kovinarja, nosilec zarne, nosilec liste Zveze za enakopravnost vodja testiranj in servisov v Alpini Žiri, na liste ZSMS - liberalne stranke: občanov: samostojni listi, predlagatelj DPM Jeseni- Nismo enonacionalna stranka ce: Liberalci smo proti stečajem »Program naše /\e/c lemelji predvsem na enakopravnosti človeka. Borimo se za človeka, ne glede na njegovo nacionalno pripadnost, borimo se za vse narode in narodnosti. Zaenkrat delujemo na treh področjih, kar pa ne pomeni, da ne bomo v prihodnje delovali tudi na drugih. Ta so: družbenoekonomsko, družbenopolitično in kulturnosocialno področje. Se vedno se srečujemo z očitki, da je naša stranka enonacionalna. kar ni res: nismo tudi nobena »južnjaška« stranka. V jeseniški sekciji so ljudje petih narodov in narodnosti, od 300 do 350 članov. V vsaki občini si želimo ustanoviti svojo sekcijo, zdaj jih imamo osem: Kranj. Jesenice. Škofja Loka. Tržič. Domžale. Kamnik. Težko je govoriti O ekonomski krizi. Določene stvari pa so značilne za razvoj jeseniške občine in Železarne. Železarna je prisiljena vse uvažali, tako iz drugih delov Jugoslavije kol iz tujine. Zdaj. ko je ekonomska kriza res velika, ko so se pojavili ti odnosi s Srbijo, so se pojavili tudi presežki delavcev. Mi se zavedamo vseh težav, kijih bomo poskušali reševati skupaj z vodstvom Železarne in občinskimi strukturami. Res je. da avtocesta s predorom odpira nekaj novih delovnih mest. a to je premalo. 24. marca imamo v Ljubljani skupščino zveze, na kateri bomo med drugim ustanovili tudi poseben odbor, ki se bo ukvarjal samo s pro- Prihodnost je le v znanju blematikb presežkov delavcev v Sloveniji. Tudi na Jesenicah bomo ustanovili podoben odbor, ki bo delal samostojno in reševal vsa ta vprašanja. Odzvali naj bi se tudi na pobudo, da se izkoristi možnost zaposlitve na Kosovu za vse tiste, ki bi želeli tam živeti in delati. Oddali smo žal nepopolno listo desetih kandidatov, a bomo zadovoljni, če bomo izvoljeni. V stranko želimo pritegnili tudi Slovence, ne glede na sedanjo propagando, ki nam ni naklonjena. Politika informiranja ni proti nam. ampak tudi v naš prid ni. Po televiziji se bolj poudarjajo liste stvari, ki nam niso prijetne in tudi na Jesenicah so nam trgali plakate, s katerimi smo pozivali na javno tribuno. Zavedamo se. da odpori bodo. vendar sčasoma bomo dokazali, da se resnično zavzemamo za enakopravnost človeka, ne glede na njegovo veroizpoved ali nacionalno pripadnost.« Inž. Jakob Medja, sedanji jeseniški župan, nosilec liste Socialistične zveze: »Če gledam programe strank, poudarjajo predvsem demokracijo, zelo pa pogrešam bistvo: kako bi gospodarstvo izšlo iz dramatičnih zagat. Prepričan sem, da ni problem v tem. da ne delamo, ampak da ne znamo dejali. Delal sem v Elanu in Alpini. ki v slovenskem prostoru pomenita veliko in z.ito še z večjo gotovostjo lahko to trdim. Jesenice so ena najbolj problematičnih občin zaradi tega. ker je vedno bistveno težje prestrukturirati industrijske gigante, kot je Železarna, ki je v zgodovini naredila največjo napako, ko se je ukvarjala s tonažo in ne kvaliteto. Star sem že toliko, da se dobro spominjam, kako dolga je jeseniška »pešnga«. koliko bosanske zemlje smo pripeljali na Jesenice, namesto da bi se usmerili v kvaliteto. Ker pa kvaliteta pomeni znanje, se mi zdi, da bo treba pozornost posvetiti izobraževanju. To bo dolg postopek, da bomo dobili ljudi, ki bodo ustvarjalno mislili in delali. Ker delam v razvoju, me je za prihodnost toliko bolj strah. Kdor misli rešili zavoženo stanje, mora računali z velikimi socialnimi problemi, presežki delavcev, kajti za kramp in lopato nas je hitro dosti. Za proizvodnjo kvalitetnega jekla in čevljev je treba veliko znanja in moderne tehnologija opreme. Sem sodi informatika, da 0 promociji izdelkov niti ne govorim. Inž Kakršnokoli delo potrjujejo le uspehi v mednarodnem merilu. Polna usta so nas Evrope, Slovenci pa smo. čeprav si veliko domišljamo, le Balkanci. Težko bi se sprijaznil s tem. da bi kandidiral za predsednika občine. Po 21 letih delovne dobe lahko nekaj rečem o vzgoji, ker sem delal kot predavatelj na fakulteti, pri vzgoji strokovnih kadrov in treniranju mladine. Zdaj delam v razvoju in bi mi usmeritev v druga delovna področja pomenila popolno prekvalifikacijo. Poznam problematiko predvsem zgornjesavske doline, razvoj železarstva pa je stvar strokovnjakov in njihovega skupinskega dela. Pri vodenju projektov v Alpini se je to dobro izkazalo in dalo najboljše rezultate. Le specialisti opravijo dela najbolje in v najkrajšem času. Le znanje nas bo namreč rešilo iz razmer, ki bi jih najbolje označil kol boj za preživetje.« Igor Mežek, diplomirani inženir iz Vstrostalne, nosilec liste ZKS - SDP: Zdravi zametki novih podjetij Iz zaprte v odprto občino "Socialisti v programu namenjamo posebno pozornost človeku in njegovim potrebam, za kar pa je potrebna primerna gmotna osnova. Osnova našega bodočega razvoja je gospodarstvo, ki ga imamo in tega je treba modernizirati in razvijati naprej. Nova podjetja se lahko razvijajo iz obstoječih, morajo bili trdna, na njih temelji vsa nadgradnja, če gmotne osnove ni, ni ničesar. Na visoko mesto poslavljamo človeka vredno življenje, čisto, urejeno in varovano okolje, sprejemljive, vabljive in prijazne pogoje bivanja z možnostmi za delovanje in uveljavitev posameznika. Kako gledamo na razvoj občine, na vlogo Železarne in njeno prihodnost, na zaposlovanje. Mi smo Železarno v preteklosti vendarle uspeli spremeniti, vemo pa. da 6. 8 let prepozno. Že pred to modernizacijo sem kol predsednik izvršilnega odbora Slovenskih železarn zastavljal tO vprašanje, pa so dejali, da bi bil to prevelik zalogaj Dejal sem. da na Jesenicah že leta in lela nismo ničesar vlagali, sredstva pa so bila. vendar so se nekam odtekala. Javno sem vprašal, kam gre ta denar in da moramo del tega dobili nazaj, od Slovenskih železarn. Slovenije in Jugoslavije. Vendar takral o lem nihče ni pisal, nihče ni javno govoril. Železarna Jesenice tega sama ni zmogla, pa tudi sicer na svetu takih Kapitalnih projektov ne delajo brez soudeležbe države. Prenova Železarne še ni končana. Iz nje je treba naredili še več sodobnega, ne samo Po dejavnosti, ampak tutti po organiziranost. Mislim, da tudi v Železarni tako razmišljajo. Število zaposlenih bo treba zmanjšati, vendar J'h ne bo odveč na tisoče, lahko pa stotine. Železarna ima močno vzdr- **Valno dejavnost, v bistvu tovarno nszervnih delov, ki lahko dela tudi za druge, ne le za železarno. Imamo močmi energetiko, tovarno elek- trod, ki bi bila lahko največja jugoslovanska tovarna elektrod in do-dajnih materialov. V samostojen položaj se lahko postavi žebljarna. Možna so še druga podjetja, če bosta zaživela blagov nolransportni center in carinska cona. Ne smemo razmišljati samo o firmah, ki so tu, ampak o kapitalu in firmah od drugod. Opredeljujemo se za turizem, zanj je zanimiva vsa občina. Vsega ne smemo pozidati, ampak obnavljati listo. kar že imamo. Tu so možnosti za kvalitetno zaposlovanje ljudi. Zakaj Avstrijci kot vodiči obvladujejo naše gore. Lahko bi jih mi. Na kakšen uspeh računamo na volitvah'.' Večkrat sem že dejal, da zmaga ni 100 odstotna zasedba delegatskih mest. Take zmage nihče ne more pričakovati. Zmagal je vsakdo, kdor pride v parlament. Vsemu preteklemu se ne piše najbolje. Vsi ljudje pa ne razmišljajo, da je bilo vse narobe in da pretekla vodstva niso ničesar naredila. Edini ohranjamo socializem, ki je na zahodu nekaj naprednega, pii nas pa je vse socialistično negativno. Mislim, da bodo vsi morali v preči v voz tisle, ki bodo pripravljeni delali." 'Program ZKS - stranke demokratične prenove, je koncipiran v 16 točkah. Opredelitve so načelne, ker konkretizacijami možna na politični ravni, kot smo delali doslej, ampak so odločitve stvar skupščine. Za nas je temeljni razvojni element človek, vendar odgovoren za svojo eksistenco, početje, odločitve. Vendar človek, brez razlikovanja glede na svetovni nazor. vero. Demokracija sama po sebi delovnih mest ne bo ustvarila, ampak jih moramo praktično, premišljeno, na osnovi analiz. Smo monolitna občina, kjer je Železarna občina in obratno. Vendar se od železarne ne da takt) enostavno posloviti, kot bi nekateri hoteli. Železarna mora postati moderno podjetje. Pozornost dajemo delovnim mestom in socialni varnosti. Nova delovna mesta so sila zamolan proces, brez administrira-nja in ustvarjanja delovnih mest zaradi delovnih mest. Osnovna naloga slranke je ustvarjanje pogojev, da bo zakonodaja omogočila človeku ustvarjalnost in razvijanje znanja, imetja in višjega standarda. Tu je pomembna davčna politika. Na visoko mesto poslavljamo vrnitev strokovnjakov, ki so z Jesenic odšli. Vzroke odhoda je treba analizirali, pri vračanju pa oceniti, kaj od njih zahtevamo oziroma od njih pričakujemo. Poslovili se je treba od vtikanja v podjetja. Razvoj je njihova avtonomna pravica in odgovornost. Odpiranje novih delovnih mest je mogoče prek sklada za razvoj drobnega gospodarstva, z zares racionalno rabo prostora. Občina mora to obdržali v rokah in se vključevali kot delničar ali kol ustanovitelj 1 deleži, ki so lahko denar iz skladov, prostor, ljudje. Naše geslo pri avtocesti in predoru je 2 :0, kar pomeni sočasno odprtje obeh. Ob predoru in na ploščadi je treba razbili občinske meje in omogočili dolok idej in kapitala. Čas je. da se poslovimo od vztrajanja na občinskih tirmah. od katerih smo terjali vključitev, kar bo boleče. Če to sprejmemo, potem ni bistveno, od kod kdo pride, pomembni so projekt, denar, znanje. Pri Alpe Jadranu lahko dobimo več, raztrosa strokovnjakov si ne smemo več dovoliti, socialno varnost pa ne zožujemo na socialne podpore, ampak jo razumemo kot program, ki bo z delom omogočal eksistenco Prevzela nas je širina demokracije Vsi govorimo, da mora biti gospodarstvo avtonomno, pa govorimo o gospodarstvu. Odločitev o železarni je stvar železarne. Ne delamo si utvar, da bodo delovna mesta prišla čez noč. Vsak se bo moral borili za delo. Občino je treba odpreti, vendar preprečili stihijo, ekološko vprašljive zadeve. (ilede volilnega uspeha sem optimist. Na volitvah, kakršne bodo. absolutno ne more nihče zmagati. Upam. da bodo ljudje vzeli pfogra me V roke. da bodo pregledali imena in obkrožili zaupanja vredne ljudi. Naša lista pokriva vsa področja, mlada je. starost je pod 40 let, in zanje sem prepričan, da so pripravljeni in sposobni napisano uresničevali. Ker so tudi na drugih listah naši člani, računam, da ima naš program realne možnosti za uspeh." »Izhajamo iz tega. da samo uspešno, raznoliko gospodarstvo lahko prispeva ludi k razvoju drugih dejavnosti: Sporta, kulture, socia-le. zaposlovanja, pač splošne kulture. To je glavni moto naše stranke v jeseniški občini. Doslej je imela občina monolitno gospodarstvo, z železarno in tako dalje. Železarna je bila pravzaprav cokla razvoja ostalih vej jeseniškega gospodarstva in negospodarstva. Prvo, kar je: mi ne zagovarjamo stečajev, ker so ste čaji linija najmanjšega odpora, kako se rešili odvečnih delavcev. Menimo, da bi morali Železarni najti lastnika, se pravi, železarno podržaviti. Če je lastnik znan. se stvari dosti lažje, hitreje in uspešneje rešujejo. S tem. ko bi imela Železarna svojega lastnika, ki se lahko hitreje razvijala tudi sama občina, saj bi bilo več energije usmerjene in posvečene drugim vejam gospodarstva. Predpogoj pa je seveda dosti lastnega kapitala, domačega in tudi tujega. Ce ni domačega dovolj, se je treba potruditi tudi za tuji kapital. Načinov je več, najbolj preprost je lahko tudi z natečaji. V jeseniški občini je treba nujno napravili premik in smo proti sa- naciji sedanjega gospodarstva. Premik k področjem, kol je turizem, kjer so še neizkoriščene možnosti. Tudi za presežke delavcev so možnosti prav v kvalitetnejšem razvoju turizma. Vse ostalo je zgolj gašenje požara. KI ga je nemogoče pogasiti, če občina nima zadovoljive materialne osnove. Na volitve odhajamo z optimizmom in smo prepričani, da imamo možnosti in da zmagamo kot najmočnejša posamična stranka. Stranka, ki bo dobila največ glasov, kar ni pogojeno le s tem. kar delamo v jeseniški občini, ampak z vsem. kar se dogaja ludi drugod. Volilci spremljajo vse. kar se dogaja v liberalni stranki, poznajo njene pobude, kar bo zanesljivo v plivalo na izid volitev.« Dr. Božidar Brudar, doktor Elektotehni-čnih znanosti iz Iskre, nosilec liste Demosa: Smo opozicija sedanjemu načinu dela "O Demosu je bilo povedanega že veliko. Gre za demokratično opozicijo sedanji garnituri, sedanji vladi, sedanjemu načinu dela. Jaz sem član Socialdemokratske stranke, sicer pa vključuje Demos ljudi z različnimi vizijami, idejami o prihodnosti. Skupno pa nam je, da naredimo nekaj novega. Borimo se za samostojno, suvereno Slovenijo, za višjo kakovostno raven življenja. Problemi so zahtevni. Železarna ne sme biti edini vir dohodka Jeseničanov. Z njenim sesutjem se ne sme sesuti vsa občina. Železarna ima perspektivne dejavnosti in te želimo podpreti. Občina mora gledati na interese občine. Če govorimo, da je savska dolina turistični center, potem mora imeti občina roko nad dolino, mora dobiti denar in projekte uresničiti. Motila me na primer Planica. Kranjska gora. kot da sta obe za občino tako pomembni. Mogoče sta za Slovenijo, vendar se vprašajmo, koliko ima od leh tekem občina? Planica traja nekaj dni. krajanom pa ostaja kup smeti. Bolj jih motijo komarji kot pa razveseljuje Planica. Ali res ne more Kranjska gora narediti več umetnega snega'.' ljudje se v mrtvilu dolgočasijo. Predor in avtocesta sla za Jeseničane nujno zlo. Ropotalo bo. smrdelo. Oboje je za .lugoslav ijo gotovo potrebno, treba se bo zaščitili, kakor so sploh zaščititi da. Vsaj zidovi zoper hrup morajo bili. Drug problem so delovna mesta. Slišal sem, da se je za 400 prostih mest ob predoru prijavilo 2000 ljudi. Kdo jih bo dobil'.' Ali bomo spel uvažali nekvalificirane, jim skrbeli za stanovanja, povrhu vsega pa bodo še začasno prijavljeni To bi bil obup. Delo morajo dohiti domačini. Jeseničani. Kup dejavnosti je slabo pokritih. Ce nekomu gre. mu je treba pomagali, da bo še koga zaposlil in imeli primerno davčno politiko. Ko sem bil še na Jesenicah, je bila livarna v železarskem in občinskem planu. Sedaj je vse tiho. Potrebna je poštena analiza, kje smo. Pri raziskovanju smo že tako naredili in postavili stvari na realna tla. Imamo ljudi, ki na široko govorijo: imamo strokov njake. pa jih ne znamo izkoristili. Nekaj je res. ni pa čisto res. Definirali je treba vrednote in prednosti, ki jih imamo, oceniti, koliko kaj stane. Še danes mi ne gre v glavo sestanek strokovnjakov iz lo/dov pred začetkom gradnje je-klarne. Tam so bile kritične pripombe, pa o njih nihče ni razmišljal, oziroma jih niso hoteli slišati. Potem je možakar vse skupaj napisal v Mladino, pa je bil proglašen za izdajalca. Sem za železarno, vendar za donosne dele in te je treba razviti. Poglejmo prek meje, kaj počno tam Vse se jim splača, tudi kmetijstvo. Hodim h kmetu po mleko, pa jaz plačam manj. on pa dobi več kot v mlekarni Demos bo dobil večino. Govorijo o 100 odstotni zmagi, ki je jaz ne pričakujem, ampak pričakujem večino. Pristal sem, da kandidiram za župana, dogovarjamo pa se tudi o kandidatih za predsednika izvršnega sveta. Koalicije bodo nujne, tudi Demos je v bistvu koalicija, po volitvah pa bodo posamezni deli še bolj samostojni. Soglašam s Katjo Boh. ki je dejala, da moramo delati strokovno. Bilo je preveč odločitev na horuk. po partizansko, kol je dejala Ce je dober program iz katere koli stranke, ga je treba zagrabili." Pogovore pripravila D. Sedej in J. Košnjek Pogovor z nosilci list oziroma s predstavniki strank za družbenopolitični zbor kranjske občine Bo konkurenca spodbudila razvoj Kranja? Vladimir Stiasny (Slovenska demokratska zveza): • Kranj ne potrebuje več kardeljanske občine, ampak normalno občino oz. takšno, kot jo pozna ves svet. • Vprašanje, kaj Kranj dolguje Bleivveisu, odpira vprašanje: komu posvetiti naše ulice in trge. Posvetiti jih je treba zaslužnim možem, ne pa raznim generalom, Avnojem, datumom, kot so to delali v preteklosti v naših boljševističnih mestih. Kulturna mesta v svetu so ravnala drugače. • Če bo v Kranju res kdaj pet tisoč brezposelnih, potem tega problema ne bo mogla rešiti kranjska občina. Svetovne izkušnje kažejo, da je to predvsem vprašanje države in državne politike. Primož Strniša (ZSMS -liberalna stranka): • Kakšno občino rabimo, je težko reči, jasno pa je, da potrebujemo predvsem racionalno in učinkovito. • Če bi se v Kranju pojavil problem velike brezposelnosti, bi poklicali skupino strokovnjakov, ki bi nam pomagala reševati problem. • Kar zadeva nadaljnjo gradnjo v kranjski občini, menimo, daje treba varovati ne samo najboljša kmetijska zemljišča, ampak tudi gozdne površine, in da je mogoče tudi v kranjski občini poiskati zemljišča za zidavo, ki ne bodo okrnila kmetijske pridelave. Ferdo Rauter (Socialistična zveza): • V Socialistični zvezi se bomo skladno z nekaterimi predlogi prizadevali, da bi znameniti možje dobili v Kranju svoje ime. Naš cilj je, da bi Kranj bolj postal Prešernovo mesto. • Vprašanje brezposelnosti! Najprej je treba storiti vse, da do velike brezposelnosti ne bi prišlo. Da bi bilo breme lažje, bi morali razbremeniti gospodarstvo, sicer pa izdelati tudi socialni program, sprostititi zasebništvo in mu pomagati z davčnimi olajšavami, pospešiti razvoj turizma v občini, predvsem z ureditvijo manjših turističnih objektov... 90 Kranj že razpolaga z določenimi lokacijami za razvoj podjetništva, industrijska gradnja naj bi se širila predvsem na sedanjih lokacijah, zasebna stanovanjska gradnja na nekakovost-nih zemljiščih, zavzemamo pa se tudi za boljšo izrabo že zgrajenih stanovanj. Vlasta Sagadin (Zeleni): Kranj, 21. marca - Na pobudo ZKS - Stranke demokratične prenove je bil v sredo v Kranju pogovor z nosilci list oziroma s predstavniki strank, ki kandidirajo za družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine. Pogovor je vodil Štefan Žargi, glavni urednik Gorenjskega glasa in direktor ČP Glas, spraševala pa sta novinarja Dnevnika in Gorenjskega glasa, Peter Čolnar in Cveto Zaplotnik, kije iz domala dveurnega pogovora izbral nekaj odgovorov na vprašanja o tem, kaj Kranj bolj potrebuje -veliko občino, katere politični glas bo močnejši v republiki, ali občino, ki bi bolj skrbela za delovanje javnih služb, kako reševati problem, če bi bilo v Kranju, denimo, pet tisoč brezposelnih, kje zidati nove stanovanjske stavbe, urejati cone za obrt in podjetništvo ter graditi druge objekte in hkrati varovati najboljša kmetijska zemljišča, kako povečati skrb občinske uprave za območja, ki so bolj oddaljena od občinskega središča, in kaj storiti, da bodo na podeželju tako kot v mestu prišli na bolj civiliziran način do življenjsko pomembnih pridobitev (telefonski priključki, ceste itd.), ne pa s krampanjem in "prosjačenjem " za denar od hiše do hiše, kaj Kranj dolguje Janezu Bleivveisu in še nekaterim drugim slavnim možem iz naše preteklosti, kakšen je odnos strank (in nosilcev list) do profesionalizacije Prešernovega gledališča... vprašanje je malenkostno, kranjska občina ima veliko drugih, bolj pomembnih problemov. Stane Istenič (Slovenski krščanski demokrati): ku ugotavljali, da je ime šole zgubilo veliko nekdanjega leska in bomo zato občinski skupščini predlagali spremembo imena. Ko smo se pogovarjali o novem imenu, je bilo tudi precej predlogov, da bi se šola imenovala po Janezu Bleivveisu. Sicer pa se veliko ulic na Planini imenuje po ljudeh, za katere ne vemo, kakšna je bila njihova preteklost. • Zeleni ne predvidevamo veliko novogradenj v kranjski občini, zavzemamo se predvsem za spremembo stanovanjske zakonodaje in za to, da bi bolje izrabili že zgrajena stanovanja. Veliko stanovanj bi lahko pridobili tudi z obnovo starih stavb. Aleksander Ravnikar (ZKS -Stranka demokratične prenove): • Kar zadeva lokalno upravo, mi najbolj ugaja ureditev, ki je veljala do 1974. leta, ko je bil predsednik občinske skupščine tudi vodja uprave in je imel še nekatera druga pooblastila. • Kaj lahko stori občina v primeru, če bi, denimo, prišlo do množične brezposelnosti? Občina lahko da prostor za nove dejavnosti, spodbudi boljšo izrabo naravnih možnosti (kmetijstvo, turizem) in oblikuje sklad za razvoj podjetništva. • Ker v prihodnosti ne bo toliko zahtev po novih zemljiščih in ker smo si o tem, kam usmeriti morebitno gradnjo, dokaj enotni, bo tudi manj problemov in nam bo lažje. Brane Grims (Socialnodemokratska stranka): # Naša stranka že z naslovom pove, da se bo zavzemala za socialno demokracijo, za vzpostavitev socialne države, ki naj bi nadomestila reševanje socialne problematike v podjetjih. Kje dobiti denar za socialni program? Treba je zmanjšati izdatke za vojsko, preprečiti inflacijsko prelivanje denarja, vzpostaviti slovenski denar, postaviti jez na Savi in zaustaviti, da denar ne bi odtekal drugam... Vitomir Gros (Slovenska obrtniška stranka): • Na Osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini smo na nedavnem sindikalnem sestan- 90 Zdaj imamo v občini tako velik upravni aparat, da bi lahko z njim vodil državo. Če gremo med ljudstvo, marsikdo pravi, da je krajevna skupnost le podaljšana roka udbe. 90 ZKS-Stranka demokratične prenove obljublja davčne olajšave. Kot obrtnik v zadnjih petih letih nisem občutil nobenih olajšav. Nasprotno - davki so se mi v tem času trikratno povečali. Kmetje in obrtniki smo siti davčnih olajšav, problem brezposelnosti in tudi številne druge probleme lahko reši le sprememba gospodarskega sistema. • V Kranju vsaj dvajset do trideset let nimamo kaj zidati. Če bomo sprostili stanovanjsko zakonodajo, bomo v zasebnih hišah našli še veliko stanovanj, ki so zdaj neizrabljena. V moji hiši, na primer, bi lahko živele še dve ali tri družine. Ciril Meglic (Slovenska kmečka zveza): • Kaj bi naredili v primeru, če bi Kranj imel pet tisoč brezposelnih? Konkretnega odgovora ni mogoče dati. Najprej bomo naredili inventuro, koliko denarja sploh je v občini, potem pa bomo videli, kaj lahko iz tega naredimo. Petra Škofic (ZSMS- liberalna stranka): • Poglejmo stare vasi in bomo videli, kako so nekdaj pazili na kmetijsko zemljo in kako so zidali. France Šifrer (Slovenski krščanski demokrati): • Za reševanje problema brezposelnosti imamo več predlogov: prosto organiziranje borze dela, spodbujanje procesa, da bi polkmetje postali kmetje, legaliziranje popoldanskega šu-šmarstva, prešolanje kadrov... • Kar zadeva gledališče v Kranju, zagovarjamo konkurenco, spopad gledaliških programov. Če bi se, denimo, v mestu pojavila nova gledališka skupina, ki bi bila boljša od sedanje, bi denar dali njej. Slavko Brinovec (Socialistična zveza): • Po komu poimenovati kranjske ulice in javne stavbe, kako se oddolžiti Bleivveisu? To • Kranj mora drugače kulturno zaživeti, kot je živel doslej, zato v okviru finančnih možnosti podpiram profesionalizacijo Prešernovega gledališča. Kranj je vendarle središče Gorenjske in največje gorenjsko mesto. Predlog iz Alpine Ukinitev prispevka za stanovanjsko solidarnost Škofja Loka, 22. marca - Na včerajšnjem zasedanju škofjeloške skupščine so delegati iz Alpine izrazili pobudo, da bi ukinili občinski prispevek za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva, ta denar pa bi podjetja namenila za reševanje stanovanjskih problemov lastnih delavcev. Pobudo so sprožili vodilni ljudje vseh ži-rovskih podjetij, ki ugotavljajo, da svojim delavcem letos najbrž ne bodo mogli pomagati pri gradnji oziroma nakupu stanovanj, hkrati pa naj bi še naprej dajali denar za solidarnost na občinski ravni. V tej luči pobuda vsekakor zasluži tehten premislek, vendar, kot je dejal predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Brane Moho-rič, vsaj za letos ne bi kazalo spreminjati sprejetega dogovora. Izvršni svet je namreč že razpisal stanovanjsko posojilo. Zanimanje zanj je izjemno. 69 ljudi, ki gradijo v družbe- ni usmerjeni gradnji, je zaprosilo za skupaj 10,3 milijona dinarjev posojila, medtem koje na voljo le 1,3 milijona dinarjev. Razen njih je na listi prosilcev solidarnostnih stanovanj kar 124 ljudi, denarja pa bo letos le za sedem stanovanj. Solidarnostni denar je torej letos že porazdeljen, zato bi "izstop" žirovskih podjetij pomenil precej neprijetnosti. Najbrž pa bo pobuda živo prisotna ob oblikovanju planov za naslednje leto oziroma srednjeročno obdobje. H. Jelovčan Petek, 23. marca 1990 11. STRAN (^mSRMJ©IEnGLAS ADOLF PUŠNIK: Moji Republiki Na Češkem so imeli Državljanski forum. Pri nas bi bil še boljši, ženski kvorum! Potočnik Vika vlado bi vodila. Manca Košir pa na Erjavčevi, bi funkcijo dobila! Zajamčeno potlej bi ples ne imele miši. Soldatje pa ostali vsi, bi kar v domači hiši! Dr. Marici Košir Šinigoj, ste djali, deset let zaostaja. Ni čudno, da nam čas, tako hudo nagaja! viki Potočnik Najrajši kar v zraku bi ostala. Saj baza je slovenska, dokaj ji zaostala ? Mejnost Svoboda sega do tistih meja, ko ne raniš ponosa in hrepenenja, narodov sveta! Aforizem: Človek je bil naše največje bogastvo. Zato so ga materialno in duhovno izro-pali! Urednikova beseda Današnje Odprte strani začenjamo s prispevkom o boljši šoli, ki ga je napisala novinarka Danica Zavrl - zlebir, sredico smo odprli avtocesti, zapis je pripravil Andrej Žalar, na zadnji strani pa objavljamo zaključek dopisovanja med Blažem Kujundžicem in Petrom Metlikovičem ter odmeve. Prihodnji teden bomo odprte strani odprli aktualnim temam, vabimo k sodelovanju. Leopoldina Bogataj DANICA ZAVRL ŽLEBIR Otroke prilagajamo šoli, namesto da bi šolo prilagodili otrokom Društvo Kortina iz Ljubljane je minuli teden priredilo večdnevni seminar vvaldorf-ske pedagogike, ki so ga letos vodili profesorji Rosvvita in VVolfganng Findeisen ter Isolda Sagristano, učitelji vvaldorfske šole iz Stuttgarta. Udeležila se ga je tudi učiteljica TATJANA STULAR z Osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju, in nam na koncu nanizala vrsto vtisov o šoli, ki vzgaja in poučuje na svoboden in neprisiljen način. Ob naši .šoli. kjer je vse drugo pomembneje kot otrok, je vval-dorfska šola videli kol projekt iz. Moorove Utopije. Toda šola, ki spoštuje otroka, učitelja, slar.se in naravo, ki je prilagojena otroku, ki vzgaja in uči na ustvarjalen način, kjer je prostor za razvoj humanosti, resnično obstaja. V Zvezni republiki Nemčiji, kjer so osnovali prvo tovrstno šolo že leta I9I9. jih je že nekaj, nastale so tudi drugod po Evropi, med drugimi imajo šolo te vrste tudi naši sosedje Madžari. Menda gori zelena luč za vvaldorfsko šolo tudi že v svetovljanskem Zagrebu. Kol trdijo poznavalci, ki so prejšnji teden v Ljubljani vodili seminar o vvaldorfski pedagogiki, so tudi razmere v Sloveniji že zrele za tak lip šole. Zahtevnejši starši, ki jim ni mar. kakšno izobrazbo si bo nabral njihov olrok. bi namreč radi svobodno izbirali, kam vpisati otroka, tako pa imajo žal na izbiro samo edino zveličavno državno šolo. Šola, preizkušena v sedmih desetletjih Začetek vvaldorfske pedagogike seže v leto I9I9. ko so delavci cigaretne tovarne VValdorf Asto-ria iz Stultgarta obiskovali tečaje za nadaljnje izobraževanje, kijih je vodil dr. Rudolf Steiner. Način pouka se jim je tako priljubil, da SO si zaželeli enako živega in ustvarjal negi) pouka tudi za svoje "troke. V zibelki vvaldorfske šole. v Stuttgartu. je danes kar pet lakih šol. nastale pa so tudi drugod m generacije tam izšolanih otrok dokazujejo njihovo kvaliteto. Gospod Roesch. nekdanji učitelj vvaldorfske šole v Stuttgartu. danes pa njen manager. je povedal, da njihovim šolam očitajo nepraktičnost, nestvarnost. Da je to zgolj predsodek, so dokazale raziskave, ki so se poglabljale v nadaljnjo življenje učencev vval-dorfskih šol. Pokazalo se je namreč, da so ti učenci uspešnejši od vrstnikov iz drugih .šol, da jih več opravi maturo, uspešni so na univerzah, v manjši meri prekinjajo študij, izučijo se več poklicev za življenje. VValdorfska šola nima direktorja, pripoveduje Tatjana Štular. Vodi jo kolegij učiteljev, oziroma tisti med njimi, ki ima takrat najbolj napredno zamisel. Šola ima veliko materialno premoženje, deluje kot podjetje, vanjo vlagajo starši in učitelji, ki ludi razpolagajo s šolskim premoženjem. Šolanje traja 12 let, prav lako od 7. leta dalje kot pri nas. to obdobje je v otrokovem razvoju namreč najbolj ustvarjalno, šola pa temelji predvsem na kreativnosti. Po 12 letih učenec opravlja državno maluro. lahko pa ga med šolanjem tudi preusmerijo. VValdorfska šola dela tudi s prizadetimi otroki. Skupaj z ostalimi jih vključuje v razred, ki tudi tamkaj šteje okoli 40 otrok (vendar se tamkajšnjim učiteljem zdi tolikšna množica prej premajhna kol prevelika za enega pedagoga), le da prizadete med šolanjem z intelektualnih predmetov preusmerjajo na umetniške, ki jih lažje dojemajo. Vseh ducat šolskih let V prvih razredih šolanja se veliko ubadajo z motoriko, pripoveduje Tatjana Štular. Učijo se plesti. Začenjajo se učiti dva svetovna jezika. Spoznavajo ju skozi igro. pesmice, komunikacijo, brez posiljevanja s slovničnimi pravili. Tudi ostalo učenje temelji na otrokovem domišljijskem svetu. V drugem razredu se z zgodbami o kamnih, živalih, rastlinah učijo tudi o človeških lastnostih. V tretjem začnejo z zgodovino mitologije, učijo se ročnih spretnosti, od tkanja, kova-štva. do zidanja. V četrtem, petem in šestem razredu se ukvarjajo z. umetnostjo, v sedmem in osmem z zgodovino od Rimljanov do današnjega dne. Do petega razreda nimajo nobenega učbenika, kajti vodilo vvaldorfskih pedagogov je, da je učbenik tisto, kar učenec napiše sam. Tudi slovnična jezikovna pravila jih doletijo šele v petem razredu. Veliko poudarka dajo v vvaldorfski šoli glasbenemu ustvarjanju. Temelje le na živ i glasbi, vsa mrtva glasba je prepovedana, zlasti gorki so rockovski muziki. ker menda budi agresivnost v ljudeh. Od prvega razreda dalje se vsi otroci učijo igranja instrumenta. V devetem razredu, ki je nekako identičen z našim prvim letnikom srednje šole. otrok stopi v realni svet. Tedaj si mora vsak učenec znati skrojiti hlače. Tudi praktičnim znanjem namreč namenjajo veliko pozornosti. Pravijo, da ne sme bili doktorja znanosti, ki si ne bi znal prisili gumba. Učijo se elektrotehnike, akustike, magnetizma, vendar ne po mrtvi črki na papirju, temveč izhajajo iz praktičnih izkušenj, ki jih nadgradijo še s teoretičnim znanjem. V desetem razredu imajo denimo tehnično mehaniko, tehnično risanje, geodezijo, v enajstem energijo (o njej se denimo začnejo učiti tako, da izdelajo in opazujejo delovanje vodnega kolesa), v dvanajstem kemijsko tehnologijo, računalništvo. Veliko pozornost ves čas šolanja posvečajo lepi pisavi, k njej navajajo od prvih šolskih let z risanjem črt, ki jim pripisujejo ludi izjemno pomensko simboliko. Od devetega do dvanajstega razreda jih poučujejo sami znanstveniki. Šola brez ocen Med šolanjem pa otroci niso odtegnjeni praktičnemu svetu. V devetem razredu na primer, ko večino muči pubertetna napetost, jih pošljejo na nekajledensko prakso na kmetijo, naslednje lelo v obrtne delavnice, naslednje v specialne ustanove (bolnišnice, vrtce, šole) in šele v zadnjem letu v industrijo. VValdorfska šola je šola brez ocen. tudi z državne mature pridejo učenci z opisnimi ocenami. Tatjana Štular pravi, da slednje pri vpisu na univerzo ali iskanju službe verjetno povedo več kot številke od I do 5. Šole. kjer gojijo vvaldorfsko pedagogiko, so mimo učnih ustanov tudi pravcati kulturni centri, kjer učenci in učitelji kažejo svoje umetniške stvaritve. Znani so zlasti njihovi koncerti klasične glasbe. Koncertne dvorane leh šol. amfiteatri, so razprodani za dve leti vnaprej. Urnik - ravnotežje »dura« in »mola« Kot rečeno, so vvaldorfski razredi zelo množični, saj štejejo po 40 otrok. Učitelji razredniki sami izbirajo otroke za svoj razred, da v njem zagotovi kar najširšo paleto značajev, inteligenc, osebnosti... Hkrati z drugimi so v razredu tudi prizadeti (vvaldorfski pedagogi za prizadete označujejo tiste, ki so potrebni več pozornosti), le izjemoma delajo z njimi posebej v manjših skupinah po 15 učencev). Pouk se odvija v učilnicah - amfitealrih, sestava šolskega urnika pa prava umetnost poznavanja človeka. Vsak nov šolski dan se začenja z glasbo, na njenih zakonitostih temelji tudi šolsko dogajanje, tudi urnik, kjer se lažji in težji predmeti izmenjujejo po logiki dura in mola. Prvi dve dopoldanski uri sta namenjni temeljnemu predmetu, denimo slovnici, fiziki, astronomiji. Osnovne predmete poučujejo po epohah. Štiri tedne je na primer na urniku slovnica, zatem jo zamenja drug zahtevnejši predmet. Za sprostitev po težkih dveh urah na urniku sledi na primer telovadba ali pa poseben predmet, imenovan EVRITM1JA. ki temelji na spoznavanju otroka s pomočjo glasbe. Tatjana Štular nam je povedala, da je bil tudi seminar vvaldorfske pedagogike, ki se ga je udeležila v Ljubljani, umerjen po ritmu te šole, tako da so se imeli priložnost seznaniti tudi z evritmijo. Pedagogom, ki so sodelovali, so obljubili tudi poseben tečaj evritmije. V vvaldorfski šoli pouk v nižjih razredih poteka le dopoldne, v višjih pa se podaljšuje tudi v popoldne. Snov osvajajo počasi, brez naglice, kakršno poznamo v naši šoli, kjer mora prvošolec v 170 urah slovenskega jezika spoznati slo znakov. V vvaldorfski šoli ni nujno, da učenec postane pismen v prvem razredu, če tega ni zmožen. Dajo mu čas, pozabljanje pa gojijo enako kot pomnjenje. In še eno značilnost ima ta svobodna šola: razrednik je otrokom vsa leta isti. Ustvarjalnost, privilegij vvaldorfskih učiteljev Postati učitelj v vvaldorfski šoli ni ravno lahko. Kdor želi tam poučevali, mora najprej končali 3 do 4-letni podiplomski študij, zatem ga mora spoznati ožji kolektiv šole. kamor želi priti v službo, nato še ves ostali kolektiv, zadnje selektivno sito je spel ožji učiteljski zbor. V materialnem pogledu v Nemčiji sicer vvaldorfski učitelji ne sodijo ravno v privilegiran razred, saj imajo za tretjino slabše plače kot njihovi kolegi v državnih šolah. Toda duhovno bogato življenje in ustvarjalnost odtehtata tudi ta manjko. VValdorfski učitelji za mladi rod. ki ga učijo, res veliko storijo. Ob tem nam je učiteljica Tatjana Štular priznala, da jo je na seminarju prvikrat obšel slab občutek, da je kar predobro plačana za tisto, kar v svoji šoli stori za otroke. Verjamemo, da je na enak način razmišljal še kdo, ki je prisluhnil izkušnjam vvaldorfske šole, čeravno za naše razmere (kot bržkone tudi Tatjana Štular) velja za dobrega pedagoga! Že v ponedeljek bi učitelji, ki so prisostvovali omenjenemu seminarju, začeli z boljšo šolo po vvaldorfskem vzoru, je priznala naša sobesednica, tako pa bo najbrž preteklo še veliko vode, preden bo laka šola tudi pri nas dobila svojo domovinsko pravico. Najprej bodo ta pedagoški vzorec učitelji predstavili staršem in jih skušali navdušiti, kakor so sami navdušeni zanj, trši oreh pa bodo šolske oblasti in sedanje uradne šole. ki doslej ni bila vajena konkurence. Škoda, ker seminar, kakršnega je pripravilo društvo Kortina, ni bil dostopen več učiteljem in ludi laikom, ki imajo šoloobvezne otroke! Sicer pa gospod findeisen, učitelj vvaldorfske šole iz Stuttgarla, irdi, da je otrok šoloobvezen do 18. leta, učljiv pa do 80. SŠ2GLAS 12. STRAN (YU) Petek, 23. marca I9fpete Prvi in drugi del Transjug^k* AVTOCESTA PREDOR KARAVANKE - BREGANA odsek HRUŠICA - VRBA D = 13.00 km \ Na odseku od 0 do 19. kilometra tako imenovane Transjugoslovanske avtomobilske ceste od Karavank do Gevgelije v teh dneh poteka že precej razgreta bitka s časom. Predor, predvsem pa odsek avtomobilske ceste do Vrbe oziroma do 19. kilometra sta odprto gradbišče. Znani, priznani in tudi najbolj izkušeni domači izvajalci, kot je na seji jeseniškega izvršnega sveta prejšnji teden poudaril magister Jernej Ravnikar iz Cestnega inženiringa Republiške uprave za ceste in vodja projekta Gorenjske avtomobilske ceste, so po svoje zagotovilo, da bo ta projekt kakovostno uresničen in tudi neke vrste porok za izgradnjo do določenega roka. Ta pa je znan, čeprav ima ta trenutek še predznak X in pomeni konec junija ali v začetku julija prihodnje leto. Takrat bo namreč na avstrijski in tudi na naši strani končan predor pod Karavankami in takrat, kot je poudaril predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, mora biti končana tudi avtomobilska cesta od Hrušice do Vrbe. Težka naloga bo to. Magister Jernej Ravnikar jo je kot vodja projekta primerjal s kladivom in nakovalom, pri čemer se ta trenutek pravzaprav ne ve, kdo močneje udarja: ali kladivo, ki bi mu lahko rekli čas, ali nakovalo kot označitev težkega in zahtevnega terena s kopico vzporednih nalog, ki se marsikje ta trenutek kažejo predvsem kot problem, ki ga bo treba še rešiti. S posebnim poudarkom, da bodo ljudje, ki zdaj živijo ob tem gradbišču, čimmanj prizadeti, si bosta tako investitor kot vodja projekta prizadevala, da bo ob dnevu X vse čimbolj nared. Slika, ki jo ta trenutek daje celotno gradbišče, tako na avstrijski strani kot na naši od kilometra 0 do 19, je prav gotovo popačena in preveč meglena osnova za napovedovanje ali bo cilj uresničen ali ne. Strokovnjaki imajo svoje mnenje, vendar ne za prerokovanje. Tisti, ki so tako ali drugače vpeti v dogajanje kot izvajalci ali določeni mejniki, da dela potekajo bolj ali manj hitro, se zdi, da o kladivu kot času ne razmišljajo s preroške strani. Nepoznavalci, ki se bolj ali manj že vsak dan srečujejo z dogajanjem, pa že pogosto zmigujejo z glavo: če predor bo, slabo kaže za odsek od Hrušice do Vrbe oziroma od 6. do 19. kilometra. Kakorkoli že, prvi in drugi del Transjugoslovanske avtomobilske ceste - predor in cesta do Vrbe - sta težak in zahteven projekt, kako bomo opravili ta praktični izpit iz mednarodnega sodelovanja, pa bo jasno kot na dlani na dan X sredi prihodnjega leta. Predor pod Karavankami: po programu Devel mesecev po prebitju in štiri leta po začetku gradnje 7864 metrov dolgega Karavanškega predora dela dobro napredujejo in kar je najbolj pomembno, po programu, Na avstrijski strani so sicer, kar zadeva predor in dela na mejnem platoju, pred nami. Vendar so imeli doslej tudi lažje delo. na naši strani pa napovedujejo, da so glav ne "čeri*", ki bi jim lahko podrle dinamiko, že mimo. Sicer pa se je. kar zadeva predor in v meglenih obrisih, tudi za Transjugoslov ansko avtomobilsko cesto vse skupaj začelo nekako že pred 25 leti. Takrat so se na avstrijski in naši strani začeli pripravljati na današnji izpit iz med na rod nega sode lov anja. Časov pred četrt stoletja se spominjata tako vodja projekta Karavanke na naši strani inž. Boris Mikoš. kot Arnold Taulschnig na avstrijski strani. 7. marca sta na srečanju z novinarji (dva dni po tem. ko je Arnold Taulschnig praznoval 60. rojstni dan) na avstrijski strani v Pod rože i to še posebej poudarila. Sicer pa se je "študij" za ta izpit začel pred dvanajstimi leti. ko sta bila prav tako oba spel navzoča na podpisu ustrezne pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Ko so pred skoraj štirimi leti potem začeli uresničevali projekt Predor Karavanke, so 28. maja lani 7864 metrov dolg težak "teren premagali. Na naši in avstrijski sirani so imeli pri vrtanju precej težav, predvsem zaradi vode, Pa so jo ukrotili in "nadlogo*" tudi strokovno rešili; na avstrijski strani kol nov izvir pitne vode za Beljak, na naši pa za Jesenice. Nekako dve tretjini predoru sta bili v začetku tega meseca na naši strani že končani. Na avstrijski strani pa so s tovrstnimi deli končali že prej. Na obeh straneh pa zdaj hitijo tudi z gradnjo tako imenovanih platojev oziroma objektov na njih za ventilacijo, mejne službe, cestninsko postajo, gostinski del. kontrolno halo. carino in druge. Ko ho zglajen in odprt, bo namreč predor edini tovrstni mejni prehod med vzhodno in zahodno Evropo (oziroma severno in južno povezavi)) s kontrolo, ki bo Gradnja predora poteka po programu, kar pomeni, da bo dan X za cesto do Vrbe sredi prihodnjega leta... omogočala, da bo vsakdo na poti iz Jugoslavije v Avstrijo (in obratno) že pred predorom opravil vse mejne postopke. To pomeni, da bodo jugoslovanski in avstrijski cariniki in drugi mejni organi tako na naši kot na avstrijski strani. Projekt bo na jugoslovanski strani veljal 2.35 milijarde konvertibilnih dinarjev ali 180 milijonov dolarjev in 3.3 milijarde šilingov na avstrijski. Cena tekočega metra na naši strani z vsemi stroški v okv iru projekta bo tako znašala od I40 do 2()() tisoč dinarjev, na avstrijski strani pa okrog I5Đ tisoč šilingov. Naš del bo po ocenah približno za tretjino dražji, predvsem zaradi tega. ker je bil doslej bolj zahteven. Sicer pa so investitorji na naši strani republiška uprava za ceste, delovne in špedilerske organizacije ter zvezni proračun. Slednji se je kot neke vrste ""zavora" v prvem in drugem delu projekta Transjugoslovanske avtomobilske ceste pojavil v vrsti investitorjev šele pred d ne v i. 16. marca je namreč šele Zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel zakon o programu gradnje objektov, ki jih bodo potrebovali zvezni organi, inšpekcije in carinske službe na mejnem prehodu ob predoru. Za ta program so minuli teden na- menili 5,4 milijona dinarjev. S tem denarjem pa naj bi poleg postavitve objektov omogočili tudi zaposlitev večjega števila carinikov in gradnjo 40 enosobnih in dvosobnih stanovanj. Tudi za ta program, ki vrednostno v celotnem projektu predstavlja slabih pet odstotkov, je rok leto 1991, objekti pa bodo na mejnem prehodu Hrušica in na Plavškem travniku. Problem, ki se vseeno trenutno kaže na projektu Predor Karavanke, pa je investitorstvo na servisnem platoju oziroma tako imenovanem delu Jesenice - Zahod. Inž. Boris Mikoš poudarja, da nerešeno investitorstvo zadržuje investiranje v primarno infrastrukturo, to pa spet ogroža pravočasen prihod te infrastrukture na mejni plato. Še do včeraj pa je bila neodgovorna negotovost tudi zdaj že sprejeti zakon o programu izgradnje mejnih kontrolnih objektov (na avstrijski strani bodo vse te objekte zgradili že do letošnje jeseni). Lahko se zgodi, da objekti za zvezne obmejne organe ne bodo pravočasno končani, sporen pa lahko postane tudi rok izgradnje primarne komunalne mreže (posebej PIT) do mejnega platoja. Ob vsem tem. predvsem kar zadeva dan X za promet skozi predor, pa ima najbrž določeno vrednost, če ne celo pomembno težo. tudi opomba inž. Borisa Mi-koša v poročilu za sejo izvršnega sveta jeseniške občine minuli teden, ko pravi: "...Avstrijska stran je rešila probleme na dovozni cesti (Karavanška avtomobilska cesta) od Beljaka do severnega portala Karavank tako, da bo poleti 1991 potekal promet v enem delu po obvoznici. Polna avtomobilska cesta bo na avstrijski strani končana šele poleti 1992, ko bo promet lahko neovirano stekel skozi predor Karavanke. Tako leta 1991 predor Karavanke še ne bo zajel vsega prometa proti jugu, predvsem ne tovornega." Ne bi želeli biti ta trenutek dlako-cepci, vendar se zdi, da ima pripomba, če ne že usmerjevalni, pa morda vsaj pomirjevalni namen, kar zadeva odločno jeseniško stališče, da promet skozi mesto ne bo in ne sme potekati, ko bo predor odprt. Lahko bo zmanjšan dotok (brez tovornega prometa) nekakšna olajšava za nekatera obrobna dogajanja ob avtomobilski cesti do Vrbe, vprašanje pa je, ali bi to lahko bil tudi razlog, da se dan X za izgradnjo ceste od Hrušice do Vrbe odmakne od otvoritve predora... Sredi leti bomo na izfi sodelovanja)! Za odsek Hrušica - Vrba je bilo izdano gradbeno dovoljenje 12. jan" arja 1990. Ocena je, da rok izgradnje celotne trase ne bi smel bi" ogrožen. Vendar pa so težave na področju Mežaklje, kjer je bilo tV radi zahtevnega injeciranja treba prestaviti traso na viadukt. Na sk"; raj dveh kilometrih trase drevesa še niso posekana. Na celotni tr*$l bo treba porušiti 23 stanovanjskih objektov in drugih nepremični'1' Kar zadeva skoraj kilometer in pol dolgo prestavitev oziroma regul*' cijo Save, potekajo delajo zdaj na enem kilometru, 540 metrov pa f . že končane. Zavora na tem delu je bil vročevod, ki je bil lani "pom"" toma" zgrajen preblizu regulacije reke Save. Na prestavitev pa čak*" jo tudi vse obstoječe komunalne naprave... Vprašanje, ali v občini ustanoviti poseben odbor ali ne, je bilo na st\ izvršnega sveta teoretično ocenjevano v zvezi z dogodkom, ko so Lipcah kmetje prišli na traso s traktorji zaradi nerazrešenih zemlj^ ških zadev. Magister Jernej Ravnikar je pojasnil, da dogodek ni za*'^| dinamike, da pa kaže na to, kar so ponekod vendarle reševali z ust novitvijo posebnih odborov. Vsekakor pa po besedah Ravnikar' gradnjo avtomobilske ceste ne želijo prizadeti ljudi, čeprav nek; postopkov resnično "ne zmoremo rešiti tako hitro, kot bi si vsi L Zato prosimo vse, da nam dajo čas..." % » Časa pa tudi sicer do srede junija prihodnje leto ni več veliko... v svetu projektirajo dlje, kot gradijo Diplomirani gradbeni inženir Stanko Rebolj: "V razvitem svetu projektirajo trikrat dlje, kot gradijo..." V začetku tega tedna smo se podali na gradbišče avtomobilske ceste od 6. do 19. kilometra, ki je za predorom drugi odsek Transjugoslovanske ceste med Hrušico in Vrbo. Skupaj z diplomiranim gradbenim inž. Stankom Reboljem iz Projektivnega podjetja Kranj, ki je s svojo skupino nosilec idejnega projekta tega dela (in tudi tistega izven predora do 6. kilometra), smo se prepričali, da je gradbišče odprto na celotni trasi. Po ogledu se laiku res zastavi vprašanje, ki je bilo postavljeno tudi na seji jeseniškega izvršnega sveta minuli teden, zakaj se ob tako mili zimi na trasi ni začelo že prej vse skupaj dogajati. Razlaga inž. Jerneja Ravnikarja ta-■kral je sicer razumljiva, da je šlo za naglico pri celotnem projektu, in da je bilo veliko naporov pri reševanju lastninskih in drugih vprašanj, Predvsem pa so se spre- minjali lokacijski pogoji gradi oziroma so tako rekoč iz dncv1 dan delal i, v SCT nove projekt' Že res. vendar pa bi zaradi '• bila najbrž trasa na najtežjem seku (Mežaklja) vseeno že Iti očiščena, tako pa drevesa in mičevje še vedno stojijo. R11^ tega je tu tudi komunalna inj v.«1 struktura, kot je na primer vod na Lipcah. ko se je iz.vaj' S(iP Primorje še v začetku ti "lovil", kako razrešiti zajetje'l, roma vodovod. Da preveč postavljamo bloka, ki je v I stah še v gradnji, čeprav bi Po do ce* Sir in Pn $m En r>( M, tuc tel Po niš M, str tre «lr ki k hi L* zelo prav. če bi bil še nase'.'Ma blok. kjer bo cesta vkopan'^S«. pokrita (galerija), že podrl. Ne( zadnje se bodo časovne lL','''|i'(;r ( slej ko prej pokazale na PrL'\bi ( vijanju daljnovodov, česar nJl Jto^ knni trasi ne bo malo. In ,1t'. lKijs zadnje, da ob malce tcmellj s prc šem pogledu na traso, kjer s* 'Ce M "o ) s s dob, . ' S, S S i?1 Idi Največji objekt na cesti bo 452 metrov dolg viadukt v Mostah; okrog 70 metrov nad Savo.. o i % j "»en P I "»•Vj jji k:*k Nt bi 9fpetek 23. marca 1990 1 c^ske avtomobilske ceste od Karavank do Gevgelije ti 991, na dan X, fu iz mednarodnega ibili praktično oceno Na območju Lipe trasa prečka železniško progo. Tu pa je tudi priključek Lipce v obliki "osmice* Dobravskem polju so stroji že zakopali v traso. Podlaga za izdelavo lokacijskega načrta je bila v letu 1987 izdelana dopolnitev idejnega projekta. Po tem projektu je bil za avtomobilsko cesto sprejet tako imenovani "varčni profil". Ta ima 4 vozne pasove, *iroke 3,3 metra, ločilni pas 2 metra, 4 robne trakove po 0,35 metra 111 bankini po 1,5 metra; skupaj 20,40 metra. To pa je hkrati tudi prava avtomobilska cesta s po dvema voznima pasovoma v vsako Sjrier, ki sta ločena z ločilnim pasom, ki pa nima odstavnih pasov. Enaka bo tudi na avstrijski strani med Beljak.».h in predorom. Oo viadukta Moste poteka trasa po desnem bregu Save ob vznožju Mežaklje. V območju Lipe prečka železniško progo in na tem delu je *udi priključek /.a Jesenice v obliki "osmice". Od viadukta Moste po ,l'ka trasa skozi stanovanjski del Most in ga prečka s pokritim vko-P°m (galerija Moste) in potem enako poteka tudi v vkopu pod želez-n'ško progo Ljubljana-Jesenice proti Vrbi. Med šestim in sedmim kilometrom je servisni plato Hrušica na obeh $traneh avtomobilske ceste in priključek tudi za Jesenice. Zgraditi bo treba na celotnem odseku do Vrbe 16 deviacij in poti, 5 viaduktov, 1 Jflost, 1 galerijo, 6 podvozov in 7 nadvozov. Kar zadeva slednja dva, *hko še pride tudi do manjših sprememb. Najpomembnejši objekt pa Je prav gotovo viadukt Moste, dolg 452 metrov, njegova višina nad ^avo pod njim pa bo okrog 70 metrov. Omeniti velja tudi, da bo ne-Kako med 13. in 14. kilometrom tudi počivališče Lipce. Inž. Boris Mikoš ugotavlja: "Sporen je rok dokončanja objektov zveznih obmejnih organov, ki so jih doslej začasno financirali iz slovenskega proračuna. Lahko pa postane sporen tudi rok izgradje primarne komunalne mreže - posebej PTT do mejnega platoja..." Podobna je tudi ocena direktorja Karavanške poslovne skupnosti Srečka Mlinarica skupaj z direktorjem Upravne organizacije za družbeno planiranje Vojtehom Koblarjem, ki ugotavljata, da je v Podjetju za PIT promet Kranj ta projekt uvrščen na tretje mesto, za kar v občini ocenjujejo, da je takšen odnos najmanj žaljiv... Pa ne gre le za PTT; izpostavljeni so tudi nekateri, ki so postali "prekratki" za nakup "članske izkaznice" za prostor ob predoru. Integral je zavrnil pogodbo, težave so z ŽG, SGP Gradbincem in Klimom. Srečko Mlinaric s tem v zvezi pravi, da programi niso problem, vendar morajo biti najprej znani tudi ostali pogoji... Ob vseh težavah, ki ob sedanjih negotovostih na servisnem platoju oziroma pred predorom po svoje kažejo tudi, kakšne so dolgoročne poslovne odločitve našega gospodarstva, pa velja tudi ugotovitev, da se prenekateri sploh ne zavedajo, kaj (ne)počno ali pa prepočasi. Pa tudi to je že kar smešno, da se dva (Kompas in Petrol) ne moreta sporazumeti, kdo bo pred kom pri predoru. Sicer pa, smešno bo nenazadnje, če se bo zgodilo, da bo predor narejen, izpred njega pa ne bo moč niti telefonirati... Kar pa zadeva počasnost in neresnost zveznih organov, je ocena še najbližje "bitkam in ugotovitvam generalov" oziroma pravljici "o jari kači..." jektiranje več časa. Pri nas pa silom prilik ta čas pridobimo kasneje. Šele od 1986. leta več razmišljamo o gradnji avtomobilskih cest. Sicer pa na primer zdaj delamo na projektu Pirnske avtomobilske ceste od Ptuja do hrvaške meje." Je sedanji projekt Gorenjske avtomobilske ceste za vas izziv, ali zahtevna naloga? "Izziv je prav gotovo 30. junij 1991. Če ne bi imeli v naši organizaciji računalniške grafike, peš tega dela ne bi mogli opraviti. Res pa je tudi, da smo med tem časom naredili tudi predelavo odseka Podtabor - Naklo - Kranj za pravo avtomobilsko cesto." Lahko morda rečete tudi že kaj o obrisih nadaljevanja ceste od Vrbe proti Kranju? "Izdelana je študija za Radovljico. Mislim, da bo investitor predlagal severno varianto. Na odseku Črnivec - Podtabor je bil lani spomladi narejen idejni projekt. Stvar republiškega izvršnega sveta (pa tudi Radovljice) pa je, kdaj se bo začel delati lokacijski načrt. Sicer pa je na odseku Podtabor - Naklo že izvedbeni projekt, izdelan lokacijski načrt in je vse pripravljeno za izdajo lokacijskega dovoljenja. Na odseku Naklo - Kranj - Vzhod je v pripravi dopolnilno lokacijsko dovoljenje. Sicer pa so vsa lokacijska in gradbena dovoljenja, kar zadeva avtomobilsko cesto, v pristojnosti republike." Dovolite nazadnje za projektanta še malce nenavadno vprašanje. Imate kakšen nasvet? "V razvitem svetu projektirajo trikrat dlje kot pa potem gradijo..." V Mostah cesta poteka skozi stanovanjsko območje v pokritem vkopu (galeriji). Na tem delu bo treba podreti tudi stanovanjski blok (na sliki)... Žil' i'es nenehno nekaj dogaja, do-opazovalec vtis. da delajo ic'i' /aprav stroji (ko so najprej jjl^'skali gramoz), ob njih pa jih ec miruje. . ccr pa smo se o projektu pred* ,,*jn od Hrušice do Vrbe pogorja I i z inž. Stankom Reboljem: j vtomobilska cesta od Hrušice j Vrbe je bila kot drugi odsek projektirana 1980. leta in potem • °Polnjevana. Ta odsek poteka na ^zito strmem delu, sicer pa ima "°tna avtomobilska cest na Go- riškem značaj ravninske ceste z 1t° elementi. Trasa je bila na tn delu opredeljena že pred ča-in v zve7j s predorom pod Kara-'"kami; sodelovali pa smo prav-taitav vse otl* trenutka, ko je bila Ko /a naso avstrijsko stran *"ejemljiva. Tako smo na primer d 1977. leta delali idejni projekt * Hrušice." *ko po vseh variantah in spre-^•nbah danes ocenjujete projekt? J^vakrat prečkamo Savo, sicer pa * 8 kilometra ni nobenih spre-^rtib zaradi odločitve, da je mej-§ Prehod na desnem bregu Save. s,Vsko strugo spreminjamo med « drnim in osmim kilometrom, po-,p N-Ost med 8. in 10. kilometrom m £ Je odmaknitev od športne hale f|k ''lokov. Štiri variante so bile, ih, *° se prebiti med 9. in 13. kilo- gostimi injekcijami morali iskati trdo skalo. Odločitev se je nagnila k viaduktom (4) in bomo na ta način ob sidranju vodnjakov iskali trdo skalo. Drugi del zahtevne študije so bile Lipce, kjer smo se od-mikali od naselja oziroma hiš in morali prečkati progo. Trasa viadukta Moste je bila že prej določena. Naša naloga je potem bila, da določimo prehod skozi naselje Moste. In nenazadnje smo med 17. in 19. kilometrom v fazi lokacijskega načrta naredili še eno varianto, ker v Radovljici še ni bilo ja- sno, kaj jim bolj ustreza. Ocenjujem pa, da je zdaj prav ta rešitev za samo avtomobilsko cesto boljša." Ali lahko označite najtežje odseke na tej trasi? "Težki objekti so prav gotovo viadukt Moste in zdaj načrtovana nova viadukta na odseku Mežaklje med 10. in enajstim kilometrom in pol." Nedvomno imate precej izkušenj pri projektiranju cest oziroma niz- kih gradenj. Kako pa se zunaj lotevajo tovrstnih gradenj?" "Posebno velikih izkušenj ravno nimam, vem pa, da imajo programe za izgradnjo cest bolj čvrste, kar pomeni, da si vzamejo za pro- Na območju Pod mežaklje se cesta "prebija" skozi pobočje nad stanovanjskim delom... prebiti ^.'rom (Mežaklja), nad katerim *aradi davne podorine z zelo |»et Od prodne pregrade na reki Savi na osmem kilometru bo struga Save prestavljena na poldrug kilometer dolgem odseku... - - - Prav gotovo je vtis o dogajanju na odseku od 0 do 19. kilometra, da gre za resnično veliko gradbišče, ki bo ne le spremenilo krajino Gorenjske, marveč bo odkrilo tudi vrsto možnosti za nadaljnja gospodarska in druga dogajanja v prihodnje. Ob tem se seveda takoj zastavlja vprašanje, ali se tega v tem trenutku resnično prav zavedamo. Gorenjska gospodarska zbornica na primer je s tem v zvezi že pred časom opredelila svoje stališče, žal pa približevanje, da ne rečemo uresničevanje, k temu stališču poteka prepočasi. Ce kdaj, potem je prav gotovo zdaj čas za streznitev. Nič manj, če ne v tem trenutku celo bolj, pomembno je, da projekt, ki smo se ga v mednarodnem prostoru lotili in pritegnili oči nase, uresničimo. Kako bomo opravili Izpit, bo pokazal dan X sredi prihodnjega leta. Zagotovilo, da bo cesta gotova do odprtja predora, smo do zdaj lahko nekajkrat slišali, vendar se za to ugotovitvijo skriva zahteva, da "mora" biti gotova! Ob razlagi in pojasnjevanju pa se vse prevečkrat omenjajo težave, ki prav gotovo so razumljive ob tako velikem projektu. Bojazen je le, da se prav zaradi omenjanih težav ne bi nazadnje zgodilo, da predor bo, cesta pa ne in da bodo nazadnje "triumfirali" tisti laiki, ki že zdaj zmigujejo z glavo ob roku sredi prihodnjega leta. V mozaiku uresničevanja tega projekta pa se kaže še ena slika. Pregovor pravi, da je po bitki lahko biti general. Tokrat bi lahko s tem v zvezi rekli, da bi se od dosedanjih "bitk in tovrstnih generalskih" ugotovitev vendarle lahko že naučili marsikaj. Recimo to, da ne bi ljudje ob gradbišču imeli občutka, da gre za neizpolnjene obljube in dogovore, ko so to zemljišča, odškodnine, posegi v prostor izven gradbišča... Da ne bo po izgradnji ob lepi cesti še lep čas pravo razdejanje in da bo potem spet potreben čas (in denar), da bo vsa škoda popravljena in poplačana... Da se velja tudi v občini organizirati tako, da ne bo vsak sam zase moral trkati na ta ali ona vrata za razreševanje problemov, kajti vprašanje je, ali bodo redne službe (ob redni dejavnosti) lahko povsod in vsak hip spremljale tudi "izredne razmere", ki jih daje to gradbišče. Skratka, ob ugotovitvi, da si v svetu vzamejo trikrat več časa za projekte in z njimi povezane rešitve na in ob gradbišču, kot pa traja gradnja, ne bi smeli pristajati na vtisu, da se od dosedanjih tovrstnih izkušenj nismo nič naučili! A. Žalar Slike: F. Perdan PETER METLIKOVIČ BLAŽ KUJUNDZIC Peter in Blaž, sodelavca na politični njivi Srečala sva se po zaslugi tiskarskega škrata v Gorenjskem glasu. Blaž Kujund-žič, socialist iz Škofje Loke in krščanski demokrat iz Kranja, Peter Metlikovič. Zapisanim mnenjem je sledil obisk, ki je bil toliko prisrčnejši, ker sta bili najini ženi nekoč sodelavki. Otroci so kmalu ugotovili, da je zelo zanimivo skakati s kavča in prevračati kozolce po tleh in tako smo imeli nekaj časa za pogovor. Ne bi pa bilo prav, če časopis, ki nas je zbližal, ne bi imel nič od tega.Tako je nastal zapis, ki je pred vami; zaradi vas in nas vseh. Končno gre za usoden trenutek: ali bomo iz brezupnega slepega črevesja zgodovine prišli nazaj v civilizacijski tok~ Zastavila sva si vsak po tri vprašanja po uvodni skupni temi: Moje videnje Slovenije tega trenutka: Peter: Smo na pogorišču ideološkega projekta. Če imenujemo svet naravo ali pa Božje stvarstvo, je dejstvo, da ima svojo notranjo logiko, svoj tek in svojo skrivnost. Tako tudi družba in vsak človek. Scientizmi so to zanikali. Napili so se opoja Človeka, ki je spoznal končno Resnico, v imenu katere se sme delati vse. V imenu rase pri nacio-nal-socializmu in v imenu razreda pri komuniz-mu-socializmu. Pijanost je bila tolikšna, da smo morali na streznitev čakati skoraj do trenutka moralnega, ekonomskega in nacionalnega propada. Osebno ne verjamem, da je bilo to izvajano v zlobi. Kdo ve, ali se ne bi jaz davnega leta 40, 45 napil iste ideje? Ostaja nam le, da se sprijaznimo z mačkom po prelumpanem obdobju: z glavobolom bomo dolgo reševali zavoženo. Spravljeni med sabo, s sokom iz tisočletnih korenin bomo to zmogli. Blaž: Našli smo se. Da, res. To, da polovica Slovencev izjavlja, da sploh ne ve, koga voliti, je še najmanj pomembno. Možnost posameznikove in narodove svobodne gospodarske in politične izbire je tisto, kar spodbuja k napredku. Pa je komaj dobro leto minilo od širokega protestnega gibanja proti političnim aretacijam. V enem letu deset let političnega razvoja. Svoboda za toleranco. Suverenost za odprtost. Ni ga, pravijo, revolucionarja, ki ne bi takoj po revoluciji rekel, da je zdaj čas za delo. Mi nismo revolucionarji, a pravimo ravno tako. Ni čas za obljube. Trda bo še. Sledijo tri Blaževa vprašanja... Ime Slovenski krščanski demokrati posredno predpostavlja osebno profila-cijo članstva. Te vrste profilacija posredno izhaja samo še iz naziva ZKS, vse ostale organizacije pa z imenom opredeljujejo le značaj organizacije. Peter: Krščanstvo v naši stranki je izročilo evropske kulture dveh tisočletij. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in ljubi gospoda, svojega Boga, se je temu reklo v jeziku, ki ga vsaj stare generacije še razumejo. Ce povem sodobneje: Do soseda, sodelavca, sošolca imej tak odnos, kakršnega želiš, da bi imel on do tebe. Če ne želiš biti okraden, ne kradi, če ljubiš resnico, ne laži. In drugo: SPOŠTLJIVOST do bliž- njega in do okolja je edina pot, ki nas lahko popelje iz moralne in ekološke krize. Spoštljivost pa izvira iz ljubezni, iz tiste, ki je nad časom, ki jo kristjani čutimo kot osebo in jo imenujemo Bog. Deset božjih zapovedi je po moje najboljši skupni imenovalec družbe, ki želi biti demokratična. Zapovedi ne laži, ne kradi, ne ubijaj... seveda niso izum samo krščanstva, bile pa so krepko preganjane, ker so bile v nasprotju s teorijo in prakso komunizma. Ne pobiti obsojencev političnega procesa je bilo namreč zaviranje Revolucije- In še sporočilo Velike noči: če te kdo udari po levem licu, mu nastavi še desno. Zavedajmo se, da razne te reakcije ostane le še: Zob za zob in glavo za glavo! Si smemo danes privoščiti kaj takega? Zato ponujamo spravo, ne revolucije za revolucijo. Zato mirno hodimo mimo plakatov zveze socialistov, natiskanih z našim denarjem. Zato mirno prenašamo, ko vladajoča stranka sedi na meji in govori sama sebi, naj vendar kaj stori. Vaša predhodnica, Slovenska ljudska stranka,je bila, vsaj programsko, zaščitnica interesov najširših slojev in ti so jo tudi tako dojemali. Kako da lahko sedaj v Demosu sodelujete tudi z nosilci sokolsko-liberalne dediščine? Peter: Razlog je skrajno enostaven. Na rob propada nas je pripeljala vladavina ene stranke, ki še kako trdno sedi v sedlu in bo tudi še dolgo imela s svojimi kadri na vodilnih mestih veliko večji vpliv, kot ji gre. Odprtje demokratičnega prostora, torej prostora različnosti, je nuja tega trenutka in glavna naloga Demosa. Mi zbiramo energijo tistih 95 odstotkov ljudi, ki jim je bil do sedaj vpliv na oblast onemogočen ali odsvetovan. Vi ste katoličan tudi po verskem prepričanju, jaz sem katoličan samo po kulturi. V čem vidite zaradi tega, poleg političnih razlik, še razlike med nama? Peter:Zaradi tega ne vidim nobene razlike. Veseli me, da krščanske vrednote spet dobivajo domovinsko pravico v Sloveniji. Vesel sem, da sva se srečala kot človeka in prijatelja, kot sodelavca na zaraščeni politični njivi. Zahvaljujem se vsem, ki so tudi znotraj vladajočih strank storili veliko za demokratizacijo prostora in časa. Zahvaljujem se vsem, ki blažijo tragično slovensko polarizacijo in omogočajo miren, optimizma poln prehod. In končno, za- Rekel sem že, da nič v življenju ni naenkrat. Je počasno prehajanje in prelivanje. In prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi. Morda. Vsakdo je nekoč na začetku. Odreči se hkrati s svojimi starši še njihovi dediščini bi bilo nekam sila. Ko se bo pred naslednjimi volitvami pojavila kakšna, do takrat še ne ustanovljena stranka, bomo skupaj mislili enako. Pa bodo volitve vseeno poštene. Če niste pristaši odpravljanja posledic nepravilne rasti po povodnji z novo povodnijo, se mo- rate strinjati, da imajo aparati dosedanjih poli - tičnih organizacij pravico do tega, da zajamejo sapo. In se skušajo potrditi. Sicer pa culo na rame in pot pod noge. Tako je to. Pa brez neučakanosti, prosim. Samo še mesec in dan. hvaljujem se vsem, ki mi niso vrnili klofute, ki sem jo kdaj iz nerodnosti, komu prisolil. Namerne ni bilo nobene. ... in tri Petrova vprašanja: Več vodilnih mest v Socialistični zvezi je v rokah članov partije. Kakšna je vsebinska razlika med ZKS - SDP in Socialistično zvezo? Blaž: Vodilnih mest v Socialistični zvezi je v rokah članov partije samo še nekaj. Dediščina preteklosti, ki počasi odhaja. Nič v življenju ni naenkrat. Kaj pa bivši člani partije? Kolikor hočete. Pri socialistih, liberalcih, socialdemokratih, demokratih, zelenih. Verjetno tudi krščanski Demokrati niso izjema. Moralnost tega. Od primera do primera. Vsaka organizacija je vedno nekaj več kot zgolj seštevek posameznikov. Najprej o podobnosti med ZKS - SDP in Socialistično zvezo. Obe sta se in se nista prenovili hkrati. ZKS - SDP se je prenovila - postala je plava - in se ni prenovila - ostala je garda. Ne vem, kaj za vraga nekatere tako veže na to prenovljeno organizacijo. Socialistična zveza se je tudi prenovila. Iz organizacije vseh, ki mora biti vsem všečna in zato vsaj na nacionalni ravni ni bila nikomur več, v organizacijo nekaterih. Katerih? Tukaj se ni prenovila. Vseh, brez svetovnonazorskih razlik, ki so za reševanje praktičnih vsakodnevnih problemov v družbi socialne in politične varnosti. Socialisti ste naenkrat dobili kar lep program. Kdo vas je oviral, da ga niste napisali in uresničili v letih povojne vladavine? Blaž: Na oblasti nikoli ne morejo biti vsi hkrati. Tam, kjer so na oblasti vsi, ni nihče. Tako bi bilo, če bi bila na oblasti Socialistična zveza. Pa ni bila. Na oblasti je bila organizacija, ki je imela tudi znotraj Socialistične zveze že vnaprej pripisano posebno vlogo. Program Socialistične zveze je na prvi pogled pač v redu kot vsi njemu podobni programi drugih organizacij. Podrobneje gledano je pa sploh v redu. Nudi nekaj manj ali nekaj več. Ne nudi obsedenosti s podjetniško prihodnostjo. Ne puli si las zaradi velikih ideologij. Skrbi jo pa človek, ki bo moral skozi 1892 v 1992. Volitve bodo zelo komplicirane in organizacijsko zahtevne. Kranjski DEMOS je za svoje brezplačno delo šele konec februarja dobil sobo s telefonom. Izvršni svet je obljubil denar v velikosti polovice stroškov dedka Mraza. Kako komentirate očitno neenakopravne pozicije in poštenost volitev? Blaž: Na dveh ravneh je možno odgovoriti. Na načelnem in praktičnem. O tem Vencelj Dolenc molči... V vašem listu ste 12. januarja letos objavili zapis Iva Zajdele "Grobišča brez križa ali zvezde". Pisec navaja trditve Venc-lja Dolenca, ki zdaj živi, kot mi je znano, v Argentini, češ da sem ga stražil, zatem pa piše, kako me je z vso močjo udaril in nato ušel. Vse to pa je zlagano. V prvem povojnem razdobju sem bil vojak 4. brigade Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ). Del naše brigade je stražil zapore v škofjeloškem gradu, kjer so bili zaprti domobranci in ustaši, ki so jih Britanci vrnili s Koroškega. Verjetno Dolenc omenja ravno mene, ker sva se poznala. Sku-. paj sva bila namreč pri nemški državni delovni službi (Arbeits-dienst) v Langu pri Lebringu na zgornjem Štajerskem. Tako mene kot njega so vpoklicali januarja 1943, sredi aprila pa so nas vse kar od tam poslali k vojakom. Dolenc je ušel iz taborišča delovne službe z namenom, da gre k partizanom, vendar so ga Nemci med potjo ujeli in pripeljali nazaj. Z našo pomočjo je ušel iz zapora in srečno prispel domov, nato pa je postal partizan. Jaz sem prišel iz nemške vojske avgusta 1943 in se pridružil partizanom, vendar Dolenca nisem tam nikoli srečal. Poleti 1944 pa sem sli- šal, da je Dolenc dezertiral od partizanov in prestopil k domobrancem. Kot tak je nekajkrat sodeloval pri hišnih preiskavah pri nas doma, zasliševal svojce in poizvedoval po meni, tedaj je bil pri domobrancih v Škofji Loki. Prvič po aprilu 1943 sem ga spet videl med jetniki v škofjeloškem gradu konec maja ali prve dni junija 1945. Tedaj je prišla v zapor žena pokojnega komandanta Škofjeloškega odreda Otona Vrhunca-Blaža Ostrovrharja, da bi od Dolenca zvedela, kako je bilo, ko ga je on ustrelil kot ranjenca. Iz zgodovine je znano, da so škofjeloški domobranci ubili Vrhunca nedaleč od vasi Topole v Selški dolini 5. aprila 1945. Vr-hunčeva žena namreč ni vedela, kje je pokopan njen padli mož, kako je zvedela za Dolenca, pa ne vem. K nam je prišla s sinom, ki je bil tedaj star kakih pet ali šest let. S seboj je prinesla dovoljenje Ozne, da lahko govori z Dolencem in ga izpraša, ali kaj ve o usodi njenega moža. Bil sem na straži na dvorišču, ko je neki vojak pripeljal Dolenca iz celice in sem zato tudi poslušal, kaj ga je spraševala Vrhunčeva. Ta ga je vprašala, zakaj je ubil njenega moža. Odgovoril ji je, da zaradi tega, ker je bil drugačnega mišljenja Nadalje, kje se je to zgodilo, dejal je, da je Vrhunca našel ranjenega v nekem grmovju in da ga je ustrelil. Tedaj je nekdo predlagal, naj ga sklofta, toda Vrhunčeva je dejala, da na to svinjo ne bo niti položila roke Po tem pogovoru so Dolenca odpeljali nazaj v celico. Ko je Dolenc pobegnil, sem bil v predhodnici, kakih 50 metrov proč. Prišlo je povelje "stoj"! nato pa smo mi iz prehodnih dobili povelje, naj begunca ujamemo. Bila je temna in nevihtna noč, zato nismouspeli, po približno polurnem iskanju smo zasledovanje prekinili, kef smo se zavedali, da je brezuspešno, vrnili smo se v Škofjo Loko. Že med potjo smo slišali streljanje. Nimam nič proti temu, da ljudje zvedo, kaj se je dogajalo tiste čase. Vendar bi vsakomur, ki se loti pisanja o teh rečeh, priporočil, da vsak dogodek obdela vsestransko. Predvsem pa, da ne verjame vsakomur in da se izogne takim trditvam* kot je ta, da je bil edini greh pobitih domobrancev neizmerna ljubezen do domovine. (Kot trdi Vencelj Dolenc, oziroma piše). Vsaj za Dolenca velja, da bi ga zaradi uboja ranjenega Vrhunca obsodilo vsako sodišče. Ivan KnifU Razpredanje preje Ker nimam denarja za obvezne konzumacije niti nisem zadosti snoba, da bi se udeleževal Glasovih - Žakljevih prej z znamenitimi Slovenci, se moram tudi pri pripombah na del izvajanj Jaše in Cirila Zlobca v blejskih Toplicah zanašati na verodostojnost zapisa Glasove novinarke na Odprtih straneh. Ko Jaša Zlobec razmišlja o kosovskem vprašanju, pove tudi tole: »...Zdaj ko je Slovenija glasno povedala, kaj si misli o Kosovu, je nastopilo zanje (za Albance na Kosovu, op. E. T.), strahovito olajšanje: še je nekdo, ki brez koristi zase in le zaradi človeške solidarnosti skrbi zanje...« Eno je slovensko ljudstvo, drugo pa so slovenski politiki, (tako uradni kot alternativni), ki pač ne bi bili to, kar so, če bi storili kaj brez koristi zase in le iz človeške solidarnosti. V politiki odločajo računi in interesi in tudi slovenska politika do Kosova ni drugačna. Jaševo govorjenje o nesebičnosti in solidarnosti ni nič drugega kot politično leporečenje. Bolj v živo pa me zadevajo misli Cirila Zlobca o pisateljih in pisateljstvu: »...Vsak slovenski pisatelj v določenih trenutkih začuti tragičnost svojega položaja, če živi izključno kot pisatelj: nenadoma je izključen iz spomina občestva. Le drugo, tretjerazredni pisatelji živijo kot pisatelji, saj se ne morejo povzpeti v širši prostor slovenske zavesti, za vse druge nepolitičnost ne velja... Najbrž bo še v prihodnje potrebno, da slovenski ustvarjalec svojo umetnost veže na svoj družbeni status...« Ne morem se znebiti vtisa, da Ciril Zlobec svoj osebni problem prodaja naprej kot univerzalni problem slovenske pisateljske populacije, rešitev svojega problema pa kot obče-veljavni recept. Ne v zgodovini ne v sedanjosti ne vidim nobene povezave med družbenim statusom in umetniško uspešnostjo slovenskih pisateljev. Večni odvetniški pripravnik France Prešeren, falirani študent Josip Murn, »zgolj« pisatelji Vitomil Zupan, Gregor Strniša in Pavle Zidar se niso z nič manjšimi črkami vpisali v »širši prostor slovenske zavesti« kot ljubljanski župan Ivan Tavčar, ravnatelj Drame Oton Župančič in visoka politična funkcionarja Beno Zupančič in Ciril Zlobec. Oče Zlobec pa tudi v nadaljevanju svojega razmišljanja napeljuje vodo na svoj mlin: »...Danes ne moreš obstajati v zavesti javnosti, če nisi osebnost; osebnost pa se ne oblikuje samo skozi umetniško ustvarjanje ali pa le izjemoma. Če se obraz ustvarjalca pojavi na TV ekranu, ima to mnogo večji odmev, kot če napiše # tako odlično knjigo. Brez oseb nostne uveljavitve pa ni ume tniškega uspeha...« Tako lahko govori le popU' list, politik, nikoli pesnik. Me TOYOTA CELOVEC, VOLKERMARKTERSTRASSE 145 (DRUGI SEMAFOR V CELOLVCU DESNO, PRI "KIKA" LEVO - 400 M) Tel. 9943-463-32231 POZOR! NAJDETE NAS TUDI NA CELOVŠKEM SEJMU Z NAJNOVEJŠIMI MODELI (OD 4. 4. - 8. 4. 1990) CITROEN KELLNER - KLEINBERGER CELOVEC, Tel. 9943-463-41309 PISCHELDORFERSTR. 238 • NADOMESTNI DELI • D0DATNA OPREMA SMO NA CELOVŠKEM SEJMU (4. 4 -8. 4.1990) • VOZILA • SERVIS Petek, 23. marca 1990 21. STRAN immmm^OLAS MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI VIDEOREKORDER, japonski, nov in barvni TV Telefunken, ekran 40 cm, prodam g 22-586_4067 Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR 3,5 kW, 2880 obratov. Zg Duplje 80__3599 Prodam PEČ za centralno kurjavo Feroterm - trajnožareča, nova. » 620-211_4092 Prodam nov CEPILEC za drva. g 66-875_4098 Prodam PISALNI STROJ. Cena 1.400,00 din, g 37-588_4102 Ugodno prodam dobro ohranjen 80-litrski BOJLER z varnostnim ventilom. » 45-797, po 15. uri 4114 TRAKTOR IMT 560, s kompletno gozdno opremo, 2-bobenska vitla, prodam. Vrhpolje 37, Kamnik 4131 TRGOVINA KRIV0GRAD ST MICHAEL BIEIBERG — PLIBERK Tel.: 0943-4235-2537 GOVORIMO SLOVENSKO RUHA \ / 145 KG W' \ • STROJI ZA MEŠANJE KRUHA IN MESA DO • GORENJE PRALNI STROJI 3.300 -ATS • HIFI - TV - VIDEO • BCS - ZASTOPSTVO • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Ugodno prodam električni KABEL NYY 5x4 kvadrat, 150 m. Karlo Huber, Heroja Verdnika 28, Jesenice_4113 Prodam žagan LES za ostrešje. Okroglo 15, Naklo_4141 Suh smrekov OPAŽ prodam. »77-048__4164 Prodam suho smrekovo OBLOGO. Predoslje 14, Kranj, g 36-260 4173 Prodam BOBROVEC, 50 odstotkov ceneje. » 47-149, popoldne 4189 Smrekov OPAŽ po 64,00 din za kvad. m., prodam. »79-563 4199 Prodam 2.000 kosov rabljenih betonskih STREŠNIKOV » 632-489 4283 Mercator - Kmetijstvo Kranj nudi v svojem skladišču krompirja Šenčur sortni jedilni krompir DESIREE primeren za saditev. Informacije: tel. 41-017 Se priporočamo! Prodam nov 150-litrski BETONSKI MEŠALEC, 20 odstotkov ceneje. » 620-460_4132 ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elek-trika), prodam. Ramovš, C. JLA 31/a. Kranj_4137 Prodam PAJKA VO-2, 3-brazdni PLUG OLT in "hojblitz" 220. »49-258_4139 Prodam Z 750, letnik 1978, registrirana do septembra 1990. Ogled vsak dan po 14. uri. Krčmar, Huje 12, Kranj__4144 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW in kombinirano PEČ za kopalnico. » 22-592_4146 Ugodno prodam " RAČUNALNIK Commodore 64 in disketno ENOTO VC 1541/11. « 36-360 4159 240-litrsko zamrzovalno OMARO Gorenje in 90 let star ŠIVALNI STROJ, prodam, g 37-625 4276 V Kranju prodam nov, nerabljen PRALNI STROJ Gorenje. Popust in možnost plačila v dveh obrokih. »061/551-431, zvečer 4278 Ugodno prodam 10 in 30-litrski BOJLER. Češnjevek 25, Cerklje, g 42-392_4290 Prodam CIRKULAR, prirejen tudi za mizarska dela. Informacije na » 84-337, popoldne_4291 Starejši PRALNI STROJ Gorenje poceni prodam. Vesel, Gosposvet-ska 19, Kranj 4322 Izredno ugodno prodam nov VIDEOREKORDER Sharp VCA - 105. » 52-018_4327 Prodam RAČUNALNIK ZX Spec-trum48 K »27-555_4347 Prodam nov GLASBENI STOLP Fischer, OJAČEVALEC z equalizer-jem, dvojni KASETNIK, PLL digital tuner, GRAMOFON s tangencialno ročico, boxi in regalom, za 6.300,00 din. »25-461, int. 216, dopoldne (Kranjčan) 4361 Barvni TV Loevve, 66 cm, brezhiben, zelo poceni prodam. »49 544 4372 Prodam barvni TV Gorenje, starej- ši letnik. » 39-602_4411 TRAKTOR Ursus, 35 KM, prodam. Tine Dežman, Ribno, Savska 15, Bled 4412 A adut TRGOVSKO PODJETJE ADUT d.o.o 64202 NAKLO StraNnj 61 tel 064 48 084 ODKUPUJEMO SEKUNDARNE SUROVINE PO NAJVIŠJIH ODKUPNIH CENAH. ODPRTO VSAK DEL0VNIK OD 7. -13. URE, V TOREK OD 7. -16. URE. Prodam barvni TV Elektronik, letnik 1978. »41-004, od 16. do 21. ure_4167 Prodam barvni TV El Niš, ekran 66 x 56 cm, stara 1 leto, za 7.000,00 din ter VIDEOREKORDER Nord-mende, star 14 mesecev, za 7.000,00 din. Marjan Šibilija, Ra-covnik 30, Železniki_4172 Prodam barvni TV Iskra, star 3 leta. »24-963_4179 Prodam žične BRANE za krompir, travniške BRANE, KLEŠČE za nakladanje lesa in "KLANFE" vseh dimenzij. Zg. Brnik 74, Cerklje 4184 Prodam TRAKTOR torpedo TX 55 A in BULDOŽER TG 50 C. Milan Rupar, Hrušica 32, Jesenice 4194 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje Stadler, 40.000 ccal. Cena po dogovoru. » 57-879 4201 Prodam STRUŽNI AVTOMAT Tra-ub A 15 in A 20. »622-539 4208 Ugodno prodam HI-FI STOLP Hitachi. Banič, Gorenja vas 193 4224 Prodam japonski VIDEOREKORDER, električni VARILNI APARAT in motor PONY, starejši letnik. »79-748_4230 Prodam avtomatski SADILEC za krompir, malo rabljen. Prebačevo 53j