URN_NBN_SI_DOC-G98DMAOG

Libri. International Library Re­ view. Copenhagen, 25(1975)1—4. Tudi pretekli letnik te interna­ cionalne knjižnične revije je vse­ binsko dokaj pester. V prvi šte­ vilki najdemo daljši članek o ruskem bibliografu iz 19. stoletja Grigoriju Genadiju, ki ga sodob­ niki označujejo za konservativnega zaradi njegovega bibliofilstva, ven­ dar njegovo pionirsko in obsežno delo na tem področju skorajda priča o nasprotnem, saj je bila Rusija v njegovem času, kar za­ deva bibliografijo, daleč za Za­ hodno Evropo. Restavratorje bo zanimal članek Avinashija Lala o novih metodah laminiranja krhkega papirja (Re­ pair Brittle Books with Polythene), tiste, ki se zanimajo za pisave, pa prispevek o relativni pomembnosti poglavitnih svetovnih pisav av­ torja Hansa Wellischa. Vrsta člankov je posvečena raz­ voju knjižnic v deželah tretjega sveta, zlasti v mladih afriških dr­ žavah in na Novi Gvineji. Nekateri članki, ki prihajajo iz Združenih držav, so le navidez splošno pomembni, v resnici pa zadevajo specifično ameriško prob­ lematiko zadevnih področij, npr.: Neillovo psihološko razglabljanje o mestu prakse v podiplomskem študiju bibliotekarstva in Youngov članek o znanstvenem knjižnem ocenjevanju (Scholarly Book Re­ viewing in America). Bernhardt govori o enotnem katalogu perio­ dičnega tiska v skandinavskih knjižnicah, Marc Chauveine o avtomatizaciji knjižnic v Franciji, Judith Koren pa o medknjižnični izposoji v Izraelu. Za nas je neko­ liko bolj zanimiv članek Joachima Wiederja o izmenjavi knjižničnih delavcev v internacionalnem me­ rilu. V drugi številki najdemo vrsto sestavkov posvečenih bibliotera- piji, ki so jih avtorji predložili Generalni konferenci IFLA leta 1974 v Washingtonu. Najprej bi podala nekaj osnov­ nih pogledov na biblioterapijo, ki jih povzemam iz članka avtoric Monroe in Rubin. Terapevtsko us­ merjeni knjižničarji v ZDA si že trideset let prizadevajo najti us­ trezno definicijo »biblioterapije«. Ta pojem se je razvil ob delu uči­ teljev materinščine v srednjih in višjih šolah, ob delu v knjižnicah za otroke, ob delu knjižničarjev svetovalcev in knjižničarjev v bol­ nišnicah. Ker je večina teh delav­ cev usmerjena bolj pedagoško kot terapevtsko, ima zanje »bibliotera- pija« bolj nejasen in blažji pomen kot za terapevtsko usmerjene de­ lavce, ki gledajo na izbor čtiva kot pomoč pri zdravljenju specifičnih obolenj v medicini in psihiatriji, kjer se branje uporablja za diag­ nozo ali za druge določene faze zdravljenja in vodi k napovedljivi spremembi pacientov stanja. V ZDA in v Evropi so bibliote­ rapijo najprej uporabljali v bolni­ cah za duševne bolezni, nato pa tudi v poboljševalnicah in zaporih. Ker se funkcije umobolnic in za­ porov v zadnjem času vse bolj de- institucionalizirajo in ker dobivajo te ustanove vse bolj prehoden zna­ čaj ponovnega vključevanja v družbo, v katero se te osebe vra­ čajo, je pomembno, da so tudi ljudski knjižničarji pripravljeni ohranjevati dobrodejne učinke 166 Knjižnica 20(1976)1-4