Poštnina plačama ▼ gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo fe ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ns ®W*Tas Maribor, Ruška cesta 5, poštni Ljubljana VII, Zadružni dom.	sprejemajo, predal 22.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
Stev. 83.		Sreda 17. oktobra 1928.	Leto III.
Proč s korupcijo in partizanstvom v justici!
Interpelacija poslanca s. Petejana na ministra pravde v zadevi amnestije klerikalnega voditelja in urednika Januša Goleča.
Gospod minister!
Iz sodnega spisa Pr. VI 31-27 okrožnega kot tiskovnega sodišča v Mariboru je razvidno, da je bil odgovorni urednik lista »Mariborčan«, Januš Goleč, na tožbo zasebnega to-zitelja pravomočno obsojen radi raz-zaljenja časti in obrekovanja na 10 dni zapora, 5000 Din denarne kazni m 5000 Din plačila zasebnemu toži-telju.
Da se reši kazni, je Januš Goleč napravil prošnjo za pomilostitev in jo )e poslal naravnost ministrstvu pravde v Beograd. Ministrstvo je to Prošnjo obravnavalo z veliko naglico in jo je še isti dan, ko je dospeli, Poslalo okrožnemu sodišču v Mariboru v sklepanje, obenem pa je iz lastnega nagiba naročilo okrožnemu sodišču, da naj do rešitve milostne Prošnje ne pozove obsojenega urednika na nastop kazni, čeprav bi ime-*o o tem, ali se prošnja za pomilostita sploh predloži ministrstvu prav-
odločati sodišče. Okrožno sodišče je o predložitvi milostne prošnje sklepalo in se je izjavilo, da pomilostitve ne more priporočati. V rednem postopanju bi sodišče prošnje za pomilostitev sploh ne predlagalo ministrstvu pravde, ako je našlo, da je nrošnja neutemeljena. Pa tudi zasebni tožitelj je v posebni vlogi izjavili da ne privoli v pomilostitev in je ministrstvo pravde še posebej opozoril, da so navedbe obsojenega urednika v milostni prošnji neresnične in
v odločilnih dejstvih, ki bi naj omi-n'a njegovo krivdo. Ministrstvu torej ni preostalo drugega, kakor da je s svojim razpisom št. 48.241 z dne 8. avgusta 1928 prošnjo Januša Goleča za pomilostitev definitivno odbilo.
V	mesecu septembru je obsojeni urednik dobil od tukajšnjega okrožnega sodišča poziv za nastop kazni in Je sodišče za njega izdalo privodno Povelje policijskemu komisarijatu v j Mariboru. Policija je privodnega po- j velja ni mogla izvršiti, ker se je Go- 1 ec neznano kam odstranil iz kraja | svojega bivališča.
Nekaj dni nato pa je dobilo okrožno sodišče v Mariboru brzojavno naročilo ministrstva pravde, da se Janušu Golecu dovoli odlog za nastop kazni do rešitve nove milostne prošnje.
. To postopanje ministrstva pravde Je izzvalo v vsej javnosti, še bolj pa
v	pravniških krogih, pravo konsterna-pijo, ker se še nikoli ni dogodilo, da bl ministrstvo pravde — vsaj v Sloveniji tak slučaj ni znan — po zavrnitvi milostne prošnje, brez predhod-
nega vprašanja pri pristojnem sodi-dišču brzojavno odredilo, da se izvršitev kazni odgodi do rešitve nove milostne prošnje, katero je obsojenec najavil sam ali pa po svojih posrednikih pri ministrstvu pravde, ki v tej stvari sploh ni kompetentno, dočim je okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru bilo o tem sploh nepoučeno.
Pravica do amnestije in pomilostitve je natančno določena v čl. 50 ustave. Zadnji odstavek čl. 50 pa pra-
vi	izrecno, da se bo pravica pomilostitve za dejanja, kaznjiva samo na privatno tožbo, šele uredila z zakonom o sodnem postopanju pri kaz-njivih dejanjih. Tega zakona do danes še nimamo in so bile pomilostitve kazni zasebnih tožb doslej pri vseh amnestijah izvzete. Po ustavi in v slučaju Goleč torej tudi Nj. Vel. Kralj nima pravice pomilostitve.
Notorično je, da je obsojeni urednik Januš Goleč prvak Slovenske ljudske stranke, katere šef je danes predsednik vlade in notranji minister, Med tem ko je bila milostna prošnja nekega drugega urednika, kar je razvidno iz akta Pr. VI 4-27 pri okrožnem sodišču v Mariboru zavrnjena že od pristojnega sodišča in sploh ni bila predložena ministr-, stvu pravde, je v slučaju Goleč slednje uvedlo v Sloveniji povsem nepoznano prakso, da ukrepe sodišča radi nastopa kazni brzojavnim potom razveljavlja, ne da bi zaslišalo mnenje pristojnega sodišča in dopušča prošnjo za pomilostitev po drugi poti.
To postopanje ministrstva pravde vzbuja upravičeno domnevo, da se pod sedanjo vlado Nj. Vel. Kralja skuša korumpirati tudi justico, da se uvaja partizanstvo v sodstvo, kar je v stanu omajati v državljanih, ki naj bi bili pred zakonom vsi enaki, vero v pravico in porušiti temelje pravnega reda, na katerih počiva državni ustroj.
Zato si dovoljujem, g. minister, vprašati Vas sledeče:
1. Ali Vam je predmetni slučaj znan?
2. Ali ste pripravljeni preprečiti vsako nadaljne izigravanje in zlorabo zakona in zakonskih predpisov in proti krivcem, ki so odgovorni za dosedanje nezakonito postopanje u-vesti preiskavo in jih najstrožje kaznovati?
Prosim Vas, g. minister, za ustmeni odgovor v javni seji Narodne skupščine.
Prejmite ob tej priliki, g. minister, izraz mojega spoštovanja.
Petejan Josip, 1. r.
Zopet boj za stanovanjsko zaščito.
v V avstrijskem parlamentu imajo ted'en dnP generalno debato o y*adnem predlogu, po katerem bi se •niela zaščita stanovanjskih najemnikov reducirati in postopoma odpraviti. To je trenotno največje no-tranje-politično vprašanje; ki: pa ima najgloblji socijalni1 pomen.
Sedaj je ta zadeva že tretjič na tapetu; dvakrat so jo socijalisti že Pokopali in vidi se, da sta oba par-
lamentarna bloka odločna in dla mislita iiti do skrajnih sil, da zmagata. V vladnem bloku je vse združeno, ne glede na politiko alii svetovno naziranje; judje se n. pr. od kristjanov prav nič ne ločijo* in nasprotno-. Za hišnimi posestniku torej stoji vse, kar d*iši kapitalistično. Tudi industrialci se ne vprašajo, kje bodo vzeli denar, da bodo delavcem in uradništvu povišali plače, ako bi se
jim najemnine zvišale. Naravnost nerazumljivo pa je, zakaj se kmečki zastopniki borijo za interese hišnih oderuhov. Dosedaj se je debate u-deležilo že mnogo govornikov in mora se reči, da socijalisti daleč nadkriljujejo združeno buržuazijo, ki ne zna druzega navajati kot to, da morajo hišni posestniki priti do svojih »pravic«, da morajo hiše nesti, da se zopet vpostavi hišna renta, češ, da na ta način pride država zopet do kredita, ki ga sedaj nima!
Tudi najemnikom obetajo zlate čase, ako se jim najemnine povišajo. To je res ironija! Za državni kredit jim ne gre, ampak pijavke bi rade prišle do krvi!
Socijalisti so sicer za reformo zakona o zaščiti najemnikov, niso pa za odpravo zaščite, marveč, da se jo še izpopolnit, da se ustanovi
takozvani »Ausgleichfonds«, iz katerega bi se vzdrževalo ter upravljalo stanovanjske hiše. Skratka: socijalisti so za socijaliziranje hiš, med' tem ko hočejo hišni posestniki nazaj zlate rente, kot so jih imeli pred vojno. To pa ne bo šlo skupaj in je tozadevno vsak kompromis nemogoč. Zakonska predloga pride sedaj v tozadevni odsek in tam bo pokopana, kot je bila že dvakrat.
Seiplova stranka je goljufala vo-lilce-najemnike, ker je izdala ob zadnjih volitvah parolo: »Zaščita najemnikov je zasigurana, volite »Einheitslisto«!« Zato pa socijalisti pravijo, naj se razpišejo volitve, pri katerih naj volilcii odločijo, da li so za zaščito ali pa so proti.
Ta boj je tudi za nas silno poučen.
Kako je dr. Korošec osramotil |državo!
Lastne državljane izganjajo.
Prinašamo uradno potrdilo občine Metlika, za katero smo zaprosili v zadevi Oskarja Kreveča, ki se še vedno nahaja v mariborskih policijskih zaporih, fn se glasi:
Mestno županstvo Metlika,
13. oktobra 1928.
P. n. tajništvu Socijalistične stranke
v	Mariboru.
Glasom telefonskega dogovora podpisano županstvo v Metliki uradno potrjuje, da je bil g. Oskar Kreveč, rojen 1. 1896. v Karlsdorfu (Banat), istotam pristojen, kateri se je poročil s tukajšnjo domačinko, sprejet v domovinsko zvezo občine Metlika dne 16. jan. 1926 po sklepu občinskega odbora.
Glasom dopisa g. vel. župana ljubljanske oblasti se mu je pripoznalo, da je naš državljan. (Glej dopis g. vel. župana z dne 27. III. 1925 pod U. br. 1572.- Nadalje glej dopis sreskega poglav. Črnomelj z 1. 1925 štev. 189-4.)
Imenovani je torej naš državljan in je pristojen v občino Metlika, srez Črnomelj. Pečat: Županstvo mestne občine Metlika, srez Črnomelj.
Radovedni smo, kaj bo ukrenila sedaj oblast, ki izganja po nalogu dr. Korošca svoje lastne državljane v Avstrijo. Kreveč se nahaja še vedno v mariborskih zaporih in radovedni smo, kedaj ga bodo izpustili. O nadaljnem poteku te škandalozne zadeve bomo poročali.
Kaj sem videl v Belgradu na Solunski
proslavi.
Stoji, stoji tara Beligrad, za gradom teče rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri.
Že vseh 10 let od osvobojenja in ujedinjenja sem imel vročo željo, da bi si enkrat ogledal Belgrad, sedanjo našo prestolico. Bil sem že v nemškem Grazu, v Gornjem gradu in tudi v Polhovem gradcu; v Belgradu pa še nikoli. Pot je dolga, vožnja je draga, drobiža je malo. Ko pa človek najmanj pričakuje, ga najde sreča. Nepričakovano, kakor bi bil iz neba padel, sem se znašel v Belgradu. Za to srečo se imam zahvaliti v prvi vrsti g. narodnemu poslancu Žebotu, našemu dobremu, zlatemu Žebotu. Bog ga živi, g. Žebota! Bodijmu tudi na tem mestu izrečena moja najiskrenejša zahvala. Moja kroglica je njemu, g. Žebotu, za veke zagotovljena!
To je bilo pa tako-le. Vlada g. Korošca v Belgradu se je pred krat-
Sodrugi!	Delavci!
Krajevna organizacija Socijalistične stranke v Mariboru sklicuje v četrtek, d'ne 18. oktobra ob pol 7. uri zvečer v verandi »Union« (Gotz)
javen protestni shod
proti črni reakciji, na katerem bo govoril s. E r ž e n.
Delavke in delavci, ki ste proti današnjim neznosnim razmeram, ki jih je ustvaril črni režim, pridite v trumah, da bodete na ta način manifestirali proti blagoslovljenemu pendreku, ki ga vihti nad delavskim pokretom katoliški duhovnik dr. A. Korošec.
kim spomnila, da je zavezniška vojska pred 10 leti predrla solunsko fronto. Spomnili so se sicer en mesec prekasno, pa bolje enkrat, kakor nikoli. Ker je g. Žebot, ki govori z g. ministrskim predsednikom per du, sedaj v vladi, so mu poslali več brezplačnih kart za Belgrad, da jih razdeli med svoje drage Mariborčane. Velika ljubezen mariborskih klerikalcev do rdečkarjev je dobro znana. Saj so zadnjič iz svoje kvote podarili celo večim rdečkarjem hišice v no-
vi	stanovanjski koloniji. Ni čuda, da je tudi mene ničvrednega socija obsijala njihova milost in sem dobil brezplačni vozni listek za v Belgrad — tour in retour.
Koj sem se odpravil na dolgo pot, priporočivši se angelu Rafaelu za srečno rajžo. Ker sem v prejšnjih letih. ko g. Žebot še ni bil na vladi, večkrat bral v »Slov. Gospodarju«, da vožnja po srbskih drž. železnicah ni nič sigurna, sem pred odhodom napravil še testament — za vsak slučaj.
Vožnje čez Zidani most do Zagreba ne bom popisoval, ker je čitate-Ijem »Del. Politike« več ali manj znana. Od Zagreba do Vinkovcev pa nisem nič videl, ker je bila noč Enkrat v noči, menda v Brodu, če sem prav slišal, se je vagon napolnil, ker je vstopilo mnogo tovarišev, samih Soluncev letnika 1928. Tudi pravi r 1 so bili vmes. Kolikor sem mogel videti skozi okno, je svet okolij Vinkovcev in naprej sama ravnina. Videti je, da imamo v naši državi še
veliko /zemlje. Nazadnje smo prišli | na neko veliko postajo — Zemun, j Ko je bil moj stric tukaj pri vojakih, so temu mestu rekli Zimony. Ko smo se odpeljali iz Zimonyja, se je onkraj vode odprlo pred nami veliko mesto, ki od daleč spominja na Jeruzalem v zgodbah sv. pisma. To je Belgrad. Lepo mesto. Potem smo se peljali čez velik železni most in koj nato smo se ustavili na kolodvoru v Bel-gradu. Pred kolodvorom je bila velika gnječa. Komaj sem se skozi preril. Po neki strmi ulici sem se podal v mesto. Po ulicah strašna masa ljudi, vse sami Solunci z brezplačnimi voznimi kartami. Ni čuda, da smo, ker nas je toliko, leta 1918 predrli fronto in premagali Bulgare, Madžare, Nemce in Italijane. Po ulicah siU no zastav in nekakih naslikanih orlov in drugih zveri. Posebno na široki ulici vrhu brega, ki jo imenujejo Terezija. Koliko je samo to koštalo! Potem sem gledal sprevod. Marširal so Črnogorci, Dalmatici, Hrvatje različnih vrst in Bosanci. Vmes je bilo tudi kakih 25 Gorenjcev. Kranjci so že od nekdaj bedasti. Imeli so seboj marele, čeprav je solnce toplo sijalo. Zelo veliko je bilo »Orjunašev« v dimnikarskih uniformah. In čutje, kdo je bil še tu? Žebot, naš dobri, zlati Žebot! Pa veliko besedo je imel, kakor kakšen general. Nisem verjel na čudeže, odkar pa sem videl Že-bota in »Orjunaše« skupaj na procesiji, pa trdno verjamem na čudeže.
V	pondeljek sem šel na ekscer-cirplac. Tam je bilo silno ljudstva. Defilirali so vojaki. Postavili so se. Od maršajnca je kar zemlja bobnela. Res so zaslužili dobro menažo. Gledal jih je tudi neki bradati italijanski general z veliko kapo, ki ga je sam Mussolini poslal v Belgrad, da bo videl, kako se pri nas tolče maršajnc. Potem je letelo nad nami veliko število letal. Potem se je začelo narodno veselje. Jedel in pil si, kar si hotel, plačati pa ni bilo treba nič. Bilo je kakor v Kani Galileji. Potem sem šel špacirat na Kalimegdan, to je mestni vrt, ki pa je še deloma razkopan. Tam sem videl tudi čuden spomenik. Na visokem stebru stoji mlad, velik pob, čisto nag, kakor ga je bog ustvaril. Kako je vendar tako pohujšanje mogoče pod pobožno vlado g. Korošca? Naj bi njegova policija tistemu smrkolinu vsaj švimhoz-ne kupila.
Potem sem obiskal po mestu nekaj gostiln, da se prepričam, kakšno pijačo pijejo Belgrajčani. Vino je bilo sremsko, za moj okus ni bilo. Tri de-ci velja 7 Din. Pri jedi so belgrajski
oštirji tujcem cene navili. PorcijoH restanega krompirja mi je natakar računal 8 Din. To mi je bilo pa že preveč. Energično sem mu izjavil, da se mi štajerski Solunci ne damo odirati. Izgovarajal se je, da je krompir na poseben način pripravljen. Zavrnil sem njegovo čvekanje, češ, krompir je krompir, Spoznal je, da ne poznam šale in mi je krompir doli spustil od 8 Din na 4 Din. Mislim, da si bo Štajerce zapomnil. Sicer so pa pravi Belgrajčani prav domači in pri-ljubni ljudje. Povedali so mi, da se oderuhu po njihovo reče zelenaš in so sploh z menoj držali. Za Solun se niso preveč brigali, največ so se pomenkovali o neki lepi devojki iz Like, ki se je udeležila sprevoda. Zares je bilo luštno, tudi tramvaji so zastonj vozili.
Kako se je le prekmalu približal čas slovesa in odhoda. Vožnje nazaj ne bom popisoval, rečem samo, da smo bili natrpani v vagonih, kakor sardele v škatlji. Sami Solunci. Vse, kar sem v Belgradu videl, me je močno prevzelo in vsled svoje utrujenosti sem nekoliko zadremal. V sanjah so mi prihajali pred oči junaki z Dobrega polja, Slonovega Uha in Veternika, ki tam snivajo v miru svoje večno spanje. Defilirali so pred menoj pohabljeni invalidi, ki jim država še sedaj ne izplačuje pripadajočih rent. Potem so prihajale vojne vdove in sirote. Potem kronski penzijonisti različnih vrst. Sprevod je bil nedo-gleden. Ne vem, kaj bi bil še vse videl v tem sprevodu, če bi me ne bili zbudili v Brodu, kjer so odhajali bosanski Solunci. Vagon se je precej izpraznil. Od Siska dalje do Zagreba jih je prav malo izstopilo. Hrvatje iz Zagreba in zagrebške okolice se nekaj kujajo ali rilec kuhajo. Sicer jim je tudi prav, da se je predrla solunska fronta, vendar j'm pravzaprav nekaj ni prav. Povedali so mi, da se tako kujanje ali kuhanje rilca po hrvaško imenuje socijalni bojkot.
Od Zagreba naprej smo se vozili sami Slovenci. V vagonu je bilo n.ekaj Marijinih devic, nekaj »Orjunašev«, nekaj Gorenjcev z marelami. Še celo z »Orjunaši« sem se sprijaznil. Če so »Orjunaši« prijatelji mojega prijatelja Žebota, potem so tudi moji prijatelji. Tako smo se vračali nazaj v zeleno Štajersko in smo končno srečno prišli v Maribor na Dravi. Povsod je dobro, doma je pa le najboljše.
Lepega potovanja ne bom nikdar pozabil in se še enkrat prisrčno zahvaljujem klerikalcem, da so mi ga omogočili na držne stroške.
Solunec, letnik 1928.
Dnevne novice.
»Prvi junij« bo zopet izšel. Zadružna založba pripravlja na pobudo ljubljanske »Svobode« zopetno izdajo svojčas zaplenjene knjige »Prvi junij«, ki opisuje trboveljske dogodke na prav drastičen način.
Zeiss-Punktal Peteln, Maribor: Besede tri, so za oči!
Gosposka ulica 5.
Čez deset let.	i
Prizor na Terazijah 8. oktobra.
Dober patrijot: Živijo vojska! Glejte kako sijajno! Vsi imajo nove i plašče. Kako strumni koraki. To gle- , dajo danes Francozi. Živel Franše De perej!
Slabši patrijot: Ampak poglej jih j čez en teden, kako bodo zopet iz- j gledali!	j
(Mimo gre grupa Orlov in mariji-nih devic.)
Orel: Živel dr. Korošec!
Marijine device: Živijo!
Orel: Živel solunski junak!
Marijine device: Živijo!
Dober patrijot: Slovenci so pa res sijajni ljudje. Vlečejo naš voz kamorkoli jim veliš.
Slabši patrijot: Pa menda ja ni bil dr. Korošec tudi med dobrovoljci na solunski fronti?
Dober patrijot: Kako pa! Misliš, da bi mogel drugače voditi vse te slavnosti!
Slabši patrijot: Ti, ampak to je dobro zmislil, to ljudsko veselico. Vse zastonj. 50 volov, 500 koštrunov, 20 polovnjakov vina, 100 hektolitrov piva in cele gore kruha. Kaj takega Beograd še ni videl. Se je vsaj enkrat splačalo biti radikal.
Dobrovoljec (pride slučajno mimo; pikro): Se pa nam ni splačalo prelivati kri na solunski fronti. Najprej so mi dali frato zemlje, kjer sem pustil šest let svojega truda in ko šem pričakoval sadu in počitka, so mi jo odvzeli 'ter pognali po svetu!
Dober patrijot (k slabšemu na-trijotu): Boljše vik! Bo treba opozoriti žandarja nanj. Hvala bogu da imamo Glavnjačo. Živel Korošec!
Invalid (slep, brez noge, krevsa mimo; vodi ga ubog otrok); V Kristusovem imenu prosim, dobri ljudje! Bil sem na solunski fronti!
Razkol. Režimovci in opozicijo-nalci v Beogradu in Zagrebu pišejo in govore o razkolu. Seveda ne ti ne oni o razkolu v svoji grupaciji. Zdi se nam, da, kjer je prav veliko konferenc, prav veliko govorenja o razkolu, ni edinosti, ampak so vsaj diference, ki so že razkol ali pa vsaj njega začetek. V slovenskem časopisju, v klerikalnem kakor demokratskem, čitamo samo o razkolih, to pomeni; da nimajo ne režimovci ne opozicija dalekosežnega programa, po katerem bi delali. O razkolih govore s sadistično politično škodoželjnostjo zato, ker nimajo druzega dela. Seveda, taka politika ne vodi iz blata, ampak le še globlje v blato in pomeni neiskrenost do politike in še bolj kakor to pa plitkost politične zrelosti. — Naša buržuazija je pač vsa taka, kakor kaže teh minulih deset let.
Zagrebški listi upajo, da izvede vlada naredbenim potom upravno decentralizacijo najprej v finančnem ministrstvu in potem še v drugih resortih. Tudi hodijo razni političarji v Belgrad, kar pomeni, da je vlada pripravljena pripraviti pot pogajanjem. Centralistični birokratizem je neznosen; sekcijski šefi, takozvani načelniki, so neobzirni. Pogajanja sicer še niso na vidiku, ali več pripravljenosti se kaže na obeh straneh. — Tako se polagoma umika bojevita buržuazija na obeh straneh.
Jugoslovanski katoliški Skoije zborujejo v Zagrebu. Baje so se pojavila med njimi različna nesoglasja. Hrvatski klerikalci zelo zameirijo slovenskim, da so :se vdinjali Srbom in pravijo, da je za cerkev zelo škodljivo, če se bavi duhovščina predvsem s P°" litiko, mesto da bi širila Kristov nauk. A slovenski klerikalci niso nikdar v zadregi z izgovori. Pravijo, da s tem, če se pečajo s politiko, ščitijo vero (mesto da bi rekli svoje bisage). V njihov prepir se aktivno vmešava papežev nuncij Pelegrinetti in jih skuša miriti. (Tako da bi se zdelo, da jiffl je pred vsem za Kristov evangelij, ob enem pa da bi tudi bisage ne trpele škode.) Ne irazumemo, kaj se ta nuncij toliko vmešava v našo politiko? Če 'bi se kak drug poslanik kake tuje države, ki je akreditiran Prl naši vladi, aktivno udeleževal javnih shodov in tam govoril v prid ene ali druge stranke, bi gotovo hitro ž njim obračunali-Nunciju pa nič! Sta pač v duhovni žlahti s predsednikom naše vlade.
Osemletnico koroškega plebiscita so
praznovali zadnjič v mariborskem mestnem parku pred famoznim deklaracijskim spomenikom. Kdo pa? Par državnih uradnikov in naročena šolska mladež. Da bi napravili na mladino čim večji vtis, so priredili vso stvar prav mistično: na polomljeni žari pred spomenikom so v večernem mraku zažgali kadilo. (Je li bilo pristno ali pa nabrano gredoč po cesti, ne vem.) Okrog žare so se stolpile radovedne gruče, ki so si menda predstavljale, da sodelujejo pri staroslovanski daritvi bogu Sve-tovitu pod stoletno lipo v svetem gaju. K sreči ni	topot nihče zbolel	na	»delirium
patriotensis«, kakor se je zgodilo leta 1920.. par dni po plebiscitu, ko je ta bolezen de-vastirala	polovico Maribora.	—	Zanimivo
fotografijo iz dni koroškega plebiscita lahko vidite v brošuri »Der blutige 27. Jan-ner 1919«.
Boj med Macedonci v Sofiji. Sredi mesta Sofije so napadli v petek zvečer ob
7.	uri pristaši Mihajlova voditelja Proto-gerovcev	in vnel se je pravi	boj na promenadni	ulici. Oddanih je bilo	okoli 50
strelov. Protogerovec Trajkov je bil obstreljen, njegov spremljevalec Spaso P? ubit. Ranjenih je bilo več oseb. V BolgaW se boje novih nemirov.
Žrtve stanovanjske mizerije ali oblastnemu poslancu dr. Ogrizku v album. še dolgo od tega, ko smo poročali, da se je iz obupa in strahu pred deložacijo obesil kleparski mojster K., že imamo drug slučaj, ki se je pripetil v Celju v hiši gostilničarja Schara. — Delavka I. Erjavc. ki je pri njem imela v najemu eno malo sobico, je bila pred sodno deložacijo. |z obupa, ker bi morala s silo zapustiti svoje stanovanje na eni strani, na drugi pa, ker ni dobila drugega stanovanja., si je hotela z lizolom olajšati svoje že itak mizerno delavsko življenje. »Slovenčev« kratkovid-než sicer pravi, da je hotela hišnega g°" spodarja ustrašiti. Radi bi videli tistega, ki bi hotel samega sebe usmrtiti, da bi s tem ustrašil drugega. Po našem mnenju bi to bil morda zmožen »Slovenčev« dopisnik ali kak zaljubljenec, o drugih dvomimo kaj sličnega. V ostalem bi priporočali oblastnemu poslancu SLS, dr. Ogrizku, da si dogodek vpiše v svoj album, da ne bo še nadalje trdil, da je stanovanjska zaščita nepotrebna.
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih du5.
55
Vem, mami se je zgodila nesreča. Mlada mestna gospa je zavpila kot kako cvileče ščene in nesreča je bila tu. Oče, ki se vedno hoče pokazati posebnega, zato ji je tudi pri prihodu in odhodu poljubil roko, kot to delajo oficirji, se je strašno razjezil. Vsa prepadena je zapustila mati jedilnico in se zatekla v kuhinjo. Ko je oče opral z bencinom prozorno obleko milostljive, je šel v kuhinjo, kjer je prav grdo ozmerjal mater. Vsi smo slišali
v	sobo. Za deklo jo je imel. Pozneje sem videl, da je jokala. Oči so ji bile rdeče. Da se zavaruje pred kako nadaljno blamažo, je oče prosil gostilničarko Vrzelovo, vdovo po orožniškem stražmojstru, ki je umrl tik pred preobratom, za pomoč. Tudi ona je bila na obedu. Pobožna babnica je, mlajša od moje matere. Otrok ni imela nikoli. Zna se dobrikati kot sladkor, vendar mi je strašno zoperna. Ne morem je videti od tistega časa sem, ko je bila mama težko bolna in nam je kuhala ona. Vsak večer smo ■morali glasno odmoliti večerno molitev in sestra je kot najmlajša morala veto klečati v postelji. To je bilo že pred štirimi leti . . .
Mamo je to užalilo. Sama mi je pozneje povedala. Oštevala jo je kot žandarsko kuharico, ki nima v njeni kuhinji ničesar opraviti. (Sedaj vodi malo gostilno. Oče po večerji zahaja večkrat tja . . •)
Slavnost godu pa je povečal še drug dogodek. Pred letom je namreč demmciral očeta bivši oficir,
sedaj brezposeln pohajkovač Ivan, brat Lojzke, trgovčeve hčerke, ki daje hlapcu Matjažu vedno cigarete. Ker je bil kot študent precej liberalen, naroden človek, ki se je na narodnih veselicah bu-nil proti Avstriji, je obrekoval' očeta kot zakrknjenega avstrofila. Tako daleč je spravil, da je bil oče pol leta suspendiran iz službe. Sedaj se mu je posrečila rehabilitacija. Vpisal se je v demokratsko stranko in z novim letom je nastopil službo. Njemu je bilo to lahko storiti. Denuncijant se je opekel. Res je, da je bil oče ves čas vesten avstrijski uradnik-poštar, toda za politiko se ni vel ko brigal, kot večina slovenskih državnih uradnikov. Ni se upal, niti se ni maral. Otopel je v državnem birokratizmu. Zato se z bratom Leonom nista nikoli prav razumela. Leo je bil svoboden človek, zdravnik, ki je rad pil in je bil navdušen Slovan. Zato ga je žandar Vrzel 1914. leta naznanil vojaški oblasti kot politično nezanesljivega človeka. (P. V.) Leta 1916 je umrl na posledicah trebušnega le-garja, ki ga je nalezel pri svojih bolnikih. Tudi to sem izvedel danes, da se mu je v zadnjem tednu pred smrtjo omračil um. Dvainštirideset let je bil star. Poročen ni bil. Vedno je živel svoje življenje. Tako dobro se ga spominjam. Rad me je imel. Po cele večere je presedel v svoji sobi in prevajal Odisejo. Še sedaj hranimo njegove zapiske. Moral je biti strašno nesrečen . . . Tudi pesmi je pisal. Če tudi mi niso po godu, vendar čutim, da zveni iz njih nekaj težkega, trpkega. Kakor žvižg ukle-njenega sokola . . .
Takoj po obedu smo zapustili otroci jedilnico. Mamo sem našel na vrtu vso objokano. Hotela je
skriti svoje solze pred menoj, pa ni mogla. Bilo m1 je strašno.
»Zakaj jočeš mama? Povej!«
Nekaj časa si je skrivala obraz kot da premiš' ljuje, ali mi sme vse zaupati. Nato mi je govorila . . .
»Za deklo me zmerja, ko so gosti v hiši. ZgO' dila se mi je pač nesreča. Kaj morem jaz za t°' Kadar moram delali, sem dobra. Sedaj pa se*11 dekla. Cel predpoldne in že včeraj sem pripravljala, da bi mu napravila vse po godu. Vsak dan vstanem najmanj ob petih — pa je vse še premal0. Kake so moje roke! Vse žuljaste so od dela. O11 pa me vedno zmerja. Saj vem. Sedaj, ko sem starejša, ko se mi od dela prerano sivijo lasje, sedaj mu nisem več všeč. Sedaj mu je Vrzelovka boj) všeč. Zato jo vedno tako hvali, kako dobro vod1 gostilno in kako dobro kuha ... Pa naj gre k njel' če mene ne mara več. Bo že videl, kako se rou bo godilo. Kaj pa je pravzaprav ona? Uboga žandaj-' ska kuharica je bila — prej pa natakarica, ki Je imela srečo, da so hodili k njej spat žandarji in da je enega ujela . . . Baba . . .«
»Mama ne tako . . .«
»Da, v obraz ji bom to povedala. Naj pride S" enkrat v mojo hišo . S čigavim denarjem se je P°' stavila vila? Z mojim, z mojo doto, ki sem jo P°j dedovala po očetu. Tvoj oče ob poroki ni ir^f niti krajcarja. Reven poštni aspirant je bil, ki je zapeljal, da sem se poročila z njim. Takrat grozil, da se bo ustrelil, če ga ne bom marala. Danes pa sem dekla . . .
Pismo iz VVestialskega. Sodrug iz j westfalskih rudnikov nam piše: »Tu v teh rudnikih nas je mnogo tisoč slovenskih rudarjev, od katerih jih je pa malo razredno zavednih. Le deloma so strokovno organizirani vrazrednih organizacijah rudarjev. Večina se pusti farbati od slovenskih klerikalcev in demokratov, ki s pomočjo slovenskih purgarjev širijo med tukajšnjimi izseljenci nacijonalistično propagando. Zastopnik slovenskih klerikalcev je tukaj duhovnik Kalan, ki izdaja listič »Westfalski zvon«. Zastopnik demokratov pa je neki Pa. vel Bolha, ki nam vsiljuje demokratski tednik »Domovino«. Ker pa smo spoznali, da ne eden ne drugi ne zastopa naših delavskih interesov, smo tu v našem kraju ustanovili lastno, od njih neodvisno delavsko društvo, in vas prosimo, da nam pošiljate slovenski socijalistični list, in naslov slovenske socijalistične stranke, kamor se želimo obrniti po informacije.« — Sodrugom na VVestfalskem bomo radevolje ustregli in nas veseli, da so klerikalnim in demokra-tarskim farbarijam obrnili hrbet.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV., bo poslal vsakemu službodajalcu, ki mora imeti pri njem svoje nameščence zavarovane, zanj in za vsakega nameščenca po en izvod nove knjižice »Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju dne 1. sept. 1928« po znižani ceni 5 Din. Kdor knjižic ne bi nameraval obdržati, naj jih izvoli takoj vrniti. Sicer se dobiva knjižica v slovenski ali srbo-hrvatski izdaji pri zavodu po ceni Din 10.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je izdal knjižico »Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju 1. sept. 1928«, ki jo je sestavil njegov poddirektor £. dr. Janko Vrančič. Knjižica obsega najnovejše besedilo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, statut Pokojninskega zavoda za nameščence in pravilnik o dravinjskih dokladah z najpotrebnejšimi pojasnili, pregledno razpredelnico sedaj veljavnih plačnih razredov, zavarovalnih premij in rent, praktičen primer, kako se računajo rente, in seznamek dosedanjih zakonov, naredb in drugih uradnih odredb o po-kojniskem zavarovanju nameščencev in zadevah, ki so z njim v zvezi. Knjižica obsega v slovenski izdaji 143 strani, v snbo-hrvatski po obliki nekoliko večji izdaji 111 strani, in se dobiva pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV., za ceno Din 10.
V	Pragi se je porušila še ena hiša; več iih ima razpoke. V Pragi je vsekakor, malomarnost povzročila katastrofo z novima zgradbama. Z ozirom na praško katastrofo ie dal zagrebški župan pregledati po mešani komisiji vse nove stavbe in ugotovil, da so dobro zidane. Tudi v Ljubljani je Precej hiš novih in ne bi škodovalo, če bi Se iih strokovnjaško pregledalo.
Knjižnica in čitalnica Delavske zborni, ce v Ljubljani poslujeta od pondeljka, dne 15. oktobra dalje v lastni palači na Miklošičevi cesti, v pritličju, desni vhod. Odprti sta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. Čitalnico bodo stalno krasile slike mlajših umetnikov, organiziranih v »Umetnški Matici«. Slike se bodo vedno menjale tako, da bodo obiskovalci knjižnice in čitalnice stalno sledili razvoju naše umetnosti. Knjižnica je preurejena po najmodernejšem sistemu. Tako si je Delavska zbornica ustanovila najmodernejšo čitalnico in knjižnico v Ljubljani.
Permanentna razstava Umetniške Matice. 15. oktobra se je otvorila obenem z otvoritvijo delavske knjižice čitalnica v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v čitalniški dvorani stalna razstava Umetniške Matice. Na razstavi je zastopanih sedaj šest umetnikov, in sicer: Slikarji Gojmir A., Nande in Drago Vidmar, Serajnik in Stip-lovšek ter kipar Tine Kos. Z ozirom na to, ker je bil rok za odločitev glede razstave zelo kratek, je ta mesec razstavljenih le malo število del. Razstavljene umetnine se
Ig. Mihevc:
Za dva goldinarja deija.
Drenovčev Tine iz Male Ligojne je bil prav pobožen mož. Za takega so ga imeli vsaj sosedje. Njegova žena Marjeta ni bila taka, temveč je bila odkrita žena in pri sosedih veliko bolj priljubljena in ugledna kot njen mož Tine.
Drenove je vedel za vsakega svetnika v Blasnikovi pratiki in lazil je vedno po božjih potih. Že dostikrat je bil na Višarjah in Brezjah in ko mu je nekoč padla kaplja apna v oko, se je takoj zaobljubil k Sv. Luciji.
Tako je romal po božjih Ipotih. Njegova žena pa je doma obdelovala Polje in opravljala živino. Vsak dan )e šele pozno ponoči trudna legla k Počitku. Dostikrat sta se zaradi tega Tine in Marjeta sporekla.
Pred leti je bila taka suša kakor letos. Vodnjaki so se posušili tudi v domači vasi. Vodo je bilo treba nositi cele pol ure daleč v vas. Ko nekega večera Marjeta prinese škaf vode na glavi domov, je ravno zvonilo angeljsko češčenje. Tine pa je, namesto, da bi pomagal svoji ženi vzeti škaf z glave, pokleknil za mizo
bodo menjavale vsak mesec, tako da bo v enem letu razstavljenih do 300 del. Ta razstava je sicer skromen začetek, tvori	pa
brezdvomno osnovo stalnemu modernemu salonu agilne Umetniške Matice. Razstavo si ogleda lahko vsakdo brezplačno,	ki
poseti čitalnico ali knjižnico vsak dan	od
10.—12. ure dopoldne in od 6.—9. ure zvečer; ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure dopoldne. — Umetniška Matica poziva tem potom vse slovenske umetnike, ki so udruženi v tej organizaciji, da prijavijo svoja dela, ki bi jih hoteli razstaviti v palači Delavske zbornice in poziva one, ki še niso člani, da ise čimpreje prijavijo. Razstavljena dela so obenem seveda tudi na prodaj in je ravno tu velika možnost da se prodajo. Vse dopise in prijave je pošiljati na centralo Umetniške Matice v Ljubljani, Dunajska cesta 35; osebno pa se lahko prijavijo vsak dan od 10.—12. ure dopoldne pri tajniku T. Seliškarju, književniku v Ljubljani, Rožna dolina V-10.	Odbor.
Fr. Govekar, Rokovnjači. Ljudska igra s petjem v 5 dej. Tretji natisk. Oder, zbirka gledaliških iger, 19. zv. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Str. 70. Cena s poštnino vred Din 21.—. — Priljubljeno Go-vekarjevo igro »Rokovnjači« je izdala Tiskovna zadruga v tretjem natisku. Igro so povsod že tolikokrat proizvajali, da je ‘d-več o njej vsaka beseda. Novi natisk bo dobrodošel vsem podeželskim odrom, ki jo še nimajo. Igrali jo bodo zopet in zopet.
Razno.
Kako se iztisne več profita iz dela otrok.
Izkoriščanje otrok v New Yorku, kako iztisniti več dobička iz otroškega dela, ima tudi svoje probleme, s katerimi si ubijajo svoje možgane ravnatelji tekstilnih tovarn v interesu svojih gospodarjev. Kako se lahko to doseže, podaja svoje misli ravnatelj tekstilne tovarne, ki se ie podpisal K. C. L. v »Textile Worldu«, glasilu tekstilnih tovarnarjev. V članku pod naslovom »Management of Ope-ratives« piše:
»Mojster v dvorani za prejce mora imeti precej diplomacije, da se vsi njegovi pomočniki povzpno do enake dovršenosti, ker tvorijo večino njegovih pomočnikov otroci. Otroci se ne podvržejo sistematičnemu delu kot odraščeni delavci, ker imajo svojo voljo in hočejo določiti svojo dovršenost in nočejo ubogati in izvesti ukazov. Otroke je treba vedno nadzorovati, če ne se iiz slabih napravijo še slabši, da imajo več časa za igranje ali počitek. Mojster ne sme nikdar odnehati, dokler otroci ne opravijo dnevnega dela z najmanjšimi sitnostmi,«
Z drugimi besedami to pomenja, da mora priganjač v prostoru, v katerem se izdeluje preja, imeti vedno otroke pred očmi in jih mora na di-plomatični način priganjati, da imajo gospodarji od njih dela kolikor mogoče več profita.
Vsi tovarnarji proti stavbinskim delavcem v Connecticutu,
Stavbinski delavci v Bridge-port, Conn, so bili prisiljeni za-stavkati, da se prizna njih zahtevajo povišanja mezde, ampak da se
m pričel moliti. Marjeta se je zaradi-tega raztogotila in zakričala nad njim: »No, hinavec, vsem svetnikom bi pete oblizal, za delo pa ne primeš nobeno.«
»Marjeta, le potolaži se, vsaj bo kmalu dež, nabral sem pri sosedih dva goldinarja; jutri pa grem v župnišče, da napravijo procesijo za dež.«
Drugo jutro jo mahne Tine naravnost v župnišče in poprosi župnika, da naj skliče procesijo za dež k Sv. Trojici. Tine mu obenem ponižno pomoli dva goldinarja. Župnik vstane in pravi: »Tine, za dva goldinarja bo malo dežja!« Nato se ozre na barometer, ki je pritrjen ob oknu njegove sobe in pravi: »No, pa napravimo procesijo v sredo!«
V sredo dopoldan je bila procesija, Popoldan istega dne se je nebo stemnilo in vsula se je ploha s točo, ki je uničila še ono, kar suša ni mogla.
V nedeljo je Tine prinesel župniku še tri goldinarje; in kmalu je pričelo deževati in je deževalo tri tedne. Nastala je povodenj, ki je pobrala in uničila na polju zadnje pridelke in sadove.
Zato pa Tine od takrat pri sosedih ni imel nič več ugleda.
odpravi delo ob sobotah in tako po- j maga znižati število brezposelnih de- i lavcev. Stavbinskim podjetnikom so j takoj prihiteli na pomoč podjetniki in tovarnarji cele države, ker oni ne marajo, da se zniža delovni čas z znižanjem delavnih ur v tednu, z njim pa | tudi število brezposelnih delavcev, j Podjetniki in tovarnarji dobro razu- j mejo, ako se stavbinskim delavcem I posreči izvojevati pet dni dela v j
Modernizacija Viča.
Razgovor z viškim županom s. Petrovčičem.
Največje delavsko predmestje Ljubljane Vič v zadnjih letih vidno napreduje1. To napredovanje zaznamujemo zlasti, odkar ima socijaiistična delegacija v občinskem odboru na Viču odločilen vpliv. Pred leti je bil Vič elektrificiran, lansko leto in letos je bila izvedena regulacija Oradaščice, zadnje tedne pa se polagajo po Rožni dolini in Viču cevi za napeljavo vodovoda. S. Berdajs se je te dni podal k viškemu županu sodrugu Petrovčiču, ki ima nedvomno največje zasluge, da se Vič tako naglo modernizira in ga prosil za kratek razgovor. S. Petrovčič se je vabilu radevolje odzval in na vsa stavljena vprašanja odgovarjal z njemu lastno temeljitostjo. Razgovor spodaj priobčujemo, ker bo gotovo zanimal tudi širši krog naših čitateljev in zlasti delavstvo Viča.
Kakšna je s. župan zgodovina boja za vodovod na Viču?
Boj za vodovod na Viču smo vodili že dvajset let. Zanimiv je zapisnik, ki je na razpolago in ki je bil napravljen že leta 1908. Že tedaj so občani zahtevali napeljavo vodovoda in sem takrat sodeloval tudi jaz. Od tedaj nismo odnehali in kakor vidite je boj uspešno dobojevan šele sedaj.
V	kakšnem stanju se nahaja sedaj napeljava?
Ravno te dni so pričeli s polaganjem glavnih cevi. Polaganje cevi pa ne bo končano letos, ker se bodo morala dela vsled zime prekiniti. Sedaj se polagajo cevi na Cesti V in X ter Cesti II in IV v Rožni dolini. V Rožni dolini se je pričelo najpreje na predlog stavbenega vodstva radi tega, ker bodo polaganje lažje dokončali sedaj, kakor v deževnem vremenu, medtem ko se v deževnem vremenu polaganje vrši lahko na Viču. Ko bo končano polaganje v Rožni dolini, se prične polaganje na Viču. Letos se bo na Viču polagalo le na Tržaški cesti, in sicer od Goloba do Pirnatove gostilne. S tem bo za letos delo končano. Drugo leto se bo z napeljavo nadaljevalo spomladi in upam, da bo tudi končana.
Kako je občina rešila finančno vprašanje vodovoda,
To je najvažnejše vprašanje, če bi imela občina dovolj sredstev, bi bilo vprašanje vodovoda povsem enostavno. Mi smo vztrajali na tem, da se vodovod napelje v najkrajšem času in četudi zaenkrat nima razpoložljivih sredstev. Seveda tam, kjer ni nič, ni ničesar vzeti: Zadolžili smo občino, ali nič zato, občani imajo to, kar so dvajset let zahtevali. Iz lastnega proračuna je občina votirala letos za vodovod 150.000 dinarjev, 350.000 dinarjev pa je najela posojila pri Mestni hranilnici ljubljanski. Tako je za letos preračunanih stroškov za vo-vodovod 500.000 dinarjev.
Ali viada med občani zanimanje za vodovod?
Vsekakor! Vsak dan se zglašajo pri meni in zahtevajo informacij. Ali jaz nisem inštalater in jim z informacijami ne morem postreči. Zato vsakogar pošljem k inštalaterju.
Kak je postopek glede priključkov na vodovod?
Kakor sem dejal pošljem vsakega in-teresnta. Naloga inštalaterja je, da napra-
vi	načrt in ga predloži ravnateljstvu mestnega vodovoda. Čim se načrt odobri, se napravi preizkušnjo, s čimer je postopek končan. Glavno, kar vas gotovo zanima, pa vam še nisem povedal: to je denar. Takse za priključitev k vodovodu so silno visoke. Natančne številke mi še niso znane, zlasti ne vem, kake bodo končne številke za našo občino. V Ljubljani je n. pr. občinska taksa Din 750.—, navrtalna taksa Din 490,— in stroške za izkop od glavne cevi v hišo nosi hišni lastnik vsak sam. Povsem razumljivo je torej, da bodo pritožbe glede taks velike. Ali občina je svojo dolžnost storila: dala je občanom možnost, da si priskrbe vodovod! Na višino taks pa viška občina nima nobene ingerence, ker te takse veljajo tako za mesto Ljubljana, kakor za občine Moste in Ježica, kjer se je vodovod tudi napeljal. Poudarjam pa še enkrat, da z natančnimi podatki o taksah ne morem postreči, ker tudi meni še niso znane.
Kakšni so nadaljnji načrti viške občine glede vodovoda?
Kakor vidite bo letos dograjena šele polovica vodovoda. Zato bomo prihodnje leto nadaljevali. Po moji uvidevnosti bo treba v prihodnji proračun vstaviti za gradnjo vodovoda 100.000 dinarjev, s čimer pa finančno vprašanje še ni rešeno. Obrniti se bomo morali še na druge inštance, da nam iz svojih proračunov naklonijo denar-
tednu, da bodo tudi tovarniški delavci zahtevali znižanje tedenskih delavnih ur. V tej zahtevi pa vidijo veliko nevarnost za svoje profite. Ako se zniža število tedenskih delavnih ur, se bo znižalo tudi število brezposelnih delavcev, ker bodo podjetniki in tovarnarji prisiljeni najeti več delavcev, ako hočejo v skrajšanem delavnem času producirati isto množino produktov ikot so jo producirali preje.
ne podpore. V dveh do treh letih bo vodovod docela dograjen.
Ali ima sedanji občinski odbor še kak načrt glede modernizacije Viča in Rožne doline?
Načrtov imamo vse polno, ali zaenkrat naj bo dovolj. Vse je odvisno od tega, kako razumevanje bodo pokazali občani. Mi smo delavoljni in kakor vidite, smo samo v ne. kaj letih napravili naravnost čudežna dela in mene to predvsem veseli, da so za modernizacijo Viča pokazali največ razumevanja ravno občani iz delavskih vrst.
Ali se nadejate, sodrug župan, da bo ta modernizacija vplivala tudi na splošni razvoj Viča?
Nedvomno! Trdno sem uverjen, da smo s to modernizacijo na široko odprli vrata industriji. In kako ne! Saj smo izvedli regulacijo Gradaščice, ki je bila glavna ovira. Znano vam je, da smo pri vsakem deževju naravnost »plavali«. Sedaj so tisti časi minuli in se ne bodo povrnili. Teh pridobitev občani sploh ne morejo preceniti. Prihodnja leta bodo pokazala, v koliko je bilo naše delo plodonosno. Jaz sem o bodočnosti naše občine optimist. Kako bi pa ne bi!! Saj ji želim najlepšega procvita in sem sam na delu, da jo s svojimi sodrugi čimbolj dvignem.
Maribor.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Repertoar;
Torek, 16. oktobra ob 20. uri: »Ognjenik. Gostovanje v Celju.
Sreda, 17. oktobra ob 20. uri: »Gejša«. Ab. B. Kuponi.
Četrtek, 18. oktobra ob 20. uri: »Moj oče je imel prav.« Ab. C .Kuponi.
Kako se hvalijo! Pregovor sicer pravi: »Lastna hvala cena mala«, toda klerikalci mislijo, da je bog takrat, ko je nje ustvaril, ustvaril tudi izjeme za nje. Zato si oni vedno lastijo ono, kar drugim odrekajo. V nedeljskem »Slovencu« zopet ta mali in ta črni' hvali večino v občinskem svetu, češ, da je jako pridna, da se Maribor pod njenim gospodarstvom zelo lepo razvija. Večina zida, večina tlakuje in večina — samo ona — vozi avtobuse. Strašno! No in ko se lastno večino pohvali, potem ne sme obenem izostati graja; toda ne graja, ampak zmerjanje napram manjšini. Za tako delo so menda samo oni špe-cijalisti, ki so hodili v take šole, v katerih je nauk o zmerjanju političnih nasprotnikov kot poseben predmet. Pa nič ne de; gotov napredek vsekakor opažamo tudi v tej samohvali. Klerikalci sedaj že govore v množini in rie več »samo mi SLS«. Pri svojem »vzornem« gospodarstvu morajo nehate hvaliti svoje posili-zaveznike ter politične nasprotnike — demokrate, nekdanje policajdemokrate! Pa nič zato, naj se le medsebojno hvalijo, mi njihove hvale ne potrebujemo. Nam socijalistom je v zadoščenje to, da se nam kljub črno-plavi večini, ki vleče občinski, politično-gospo-darski voz, mnogokrat posreči, da zasuče-mo oje tega voza v pravo smer in da se ni skoraj nobena večja reč izvedla brez našega vpliva. To je. gospodje, fakt!
Večerni komercijalni tečaj v Mariboru. Društvo zasebnih trgovskih nastavljencev v Mariboru otvori 5. novembra 1928 ve*-černi komercijalni tečaj, ki je namenjen predvsem osebam, ki se pripravljajo^ za vstop v privatne službe, ali pa so že v službah, a si želijo kot obiskovalci(ke) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobiti svoje trgovsko znanje. Predavanja se vrše ob večernih, pri zadostni udeležbi tudi ob popoldanskih urah. Poučevalo se bode: enostavno, dvostavno in ame-rikansko knjigovodstvo, trgovsko računstvo, nauk o menicah in trgovini, slovensko in nemško korespondenco, slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje. 0-tvorili se bodo tudi še specijalni tečaji za hrvaščino, slovenščino, nemščino ter esperanto. Tečaj bo trajal 6 mesecev, vspk dan od 18. ali 19. ure dalje. Vpisnina znaša 20 Din, šolnina pa za vse predmete 300 Din mesečno. Priglašenci obiskujejo lahko tud: posamezne predmete, za kar znaša honorar mesečno 60 Din. Taks za končni izpit ni. Po zaključnem izpitu dobijo obiskovalci izpričevala. Društvo bo brezplačno posredovalo obiskovalcem za nastavitev. — Prijave za tečaj sprejema dnevno od 8. do 12. ure g. Pelikan, Ljudska tiskarna v Mariboru, Sodna ulica 20.
Primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo, zopet ordinira.
Celje.
»Ljudsko vseučilišče« je imelo dne 21, sept. svoj redni občni zbor. Poročila, ki so bila na njem podana, so bila običajna poročila, ki se podajajo na občnih zborih. Za nas bi bila stvar v polnem redu, če bi bili slišali na občnem zboru tudi poročilo o uspehu, ki ga je Ljudskemu vseučilišču prineslo trapasto predavanje o
l\|
vršil vsako sredo in nedeljo od 7. do pol
11.	ure zvečer in sicer v verandi in veliki dvorani restavracije »Zeleni travnik«. Prijave sprejemajo prodajalne Konzumnega društva za Slovenijo v Celju in Gaberju, nadalje brivnice »Obnove« v Celju in Gaberju in končno v sredo, dne 17. t. m. v restavraciji »Zeleni travnik«.
Celjska gledališka sezona se otvori z dvema gostovanjima mariborske drame: v torek 15. oktobra z moderno komedijo L. Fulde »Ognjenik«, nadaljni teden pa z Zolajevo dramo »Tereza Raquin«.
UablJana-flSKa.
zi celo zimo. Prvo predavanje s slikami o novem Dunaju je posetilo 45 poslušalcev. S tem številom za pričetek se nadejamo mnogo zelo povoljnih uspehov pri našem socijalističnem pokretu. — Razmere po-* družnice so se zelo lepo popravile. Ljudje, ki imajo le interes, da prinašajo zmede v našo socijalistično mladino, so se sami o-nemogočili in so zginili kot sneg spomladi. In taka usoda čaka vse razbijače delavskega pokreta. S pametno vzgojo in s poštenim namenom bomo vzgojili močan naraščaj Socijalistične stranke. Zato, so-drugi. prihajajte redno k predavanjem in privajajte tudi druge!
»Svoboda« Šiška naznanja vsem svojim članom in prijateljem, da prične zopet
—	kot lansko lelo — z rednimi plesnimi vajami v hotelu »Tivoli« (Švicariji) in sicer vsako nedeljo od 15. do 19. ure popoldne. Vstopnina se je celo od lanskega leta znižala. — Mladina, ki ljubiš ples in zabave, ne pozabi tudi letos, da prideš k nam v Švicarijo! — Predsednik.
Studenci pri norlboru.
Dne 20. oktobra ob 7. uri zvečer priredi tukajšnja krajevna organizacija socijalistične stranke v gostilni Majhenič družinski večer z raznimi zabavami.
Sodrugi in sodružice, kakor tudi somišljeniki stranke, se vljudo vabijo na to prireditev.
Rufe.
»Svoboda« Ruše priredi v nedeljo, dne 21. t. m.
VINSKO TRGATEV
v gostilni Knupleš (Preac). Sodeluje tudi pevski odsek »Svobode« iz Maribora. Sodrugi, pridite v nedeljo v polnem številu v Ruše.
buržuazije.
in jih zasmehoval. Nato so ga razžalili ošeb-v žolti organizaciji. In iz ekstrema je skočil v ekstrem. Postal je blagajnik neza~ visne organizacije. Torej, ideološko mu je trebalo le nekaj let in iz Savla je postal Pavel. Vsaj z ustmi je to trdil. In trdi še danes z ustmi in z anonimnimi dopisi, v resnici se pa še ni pokazal nikjer. Denai proletarcev, ki mu je bil izročen v čuvanje, je porabil za sebe in še ga dolguje danes.
To je en primer. Ce bo trebalo, bom navedel ime.
Ali se tako misli preurediti sedanji družabni red?
*
Tajnik US2J je v »Ujedinjenem Železničarju« konkretno česnil nekega g. Pro-boja po gobcu. Gospodje pri »Enotnosti« so zacvilili in napisali čisto* nekaj druzega tako, da je čitalec »Enotnosti«, ki ne čita »Ujed. Železničarja«, informiran tako, kot da gre za članek bogve kakšne politične vsebine in »socijalpatrijotsko« — oprostite
—	agitacijo v strokovnem listu. V resnici pa je tistemu Proboju, kakor se je podpisal povzročitelj Stankovega odgovora, povedano konkretno, kaj in kakšen je. Namreč navaden gcbezdač, ki se ni še nikjer pojavil dejansko in aktivno in ki tudi razumeva komunizem kot odpravo privatne lastnine v svrho, da je bo potem on deležen. (Navedel bom o priliki tudi pravo iv-" 1 Zato je bil odgovor s. Stanka kakor če bi dregnil v sršenovo gnezdo. Zagoma-zelo je.
Tisti »Proboj« nai si zabeleži to-le:
Čeravno je sedaj desetletnica »probo-ja solunske fronte«, in čeravno delate Proboju enaki Proboji povsod proboj proletarske fronte, svojih desetletnic ne boste
praznovali. To bomo pač poskrbeli z vso
odločnostjo, pa magari vsak teden svojo »Enotnost« načečkate s socijalpatrijoti. Ker avantgardo buržuazije bomoi zlomili. Mi hočemo spremembo družabnega reda, mi hočemo socijalistni družabni red, kjer bodo vsa produktivna sredstva last vseh. Nočemo pa v privatni lastnini samo spremembe lastnika.
#
Še nekaj naj povem.
Sovjetsko Rusijo smatramo za edino delavsko-kmečko državo. To povem kratko. brez fraz. Kot proletarec pa si svojim pravicoi, da to, kar se mi v nji ne dopade, povem in odklanjam. Ker sem marksist — pa četudi dekalistom to ni po volji — hočem, da je v proletarski državi vsaj po desetih letih v bistvu tako, kakor uči marksizem. Fetiša ne poznam. Zato sem proti, da se po desetih letih dogajajo še stvari, kakor piše »Rabočaja Gazeta« o žalostnem dogodku, da je na Ruskem žena cenejša od pečene repe in da se lahko ravnatelj tovarne — delavec komunist — za šalo oženi in prisili dekle, da ga vzame. Sem proti, da radi dobička in eksploatacije premogovnikov podpiše zastopnik ruske sovjetske vlade (o tem bom v kratkem prinesel avtentične dokumente in to samo zato, da demagogijo dekalistov pokažem delavstvu) z nemškim kapitalistom pogodbo, da se rudarji ne smejo udeleževati političnih akcij in še par »značilnih« določb. Sem proti, da se dajo privatnemu kapitalu koncesije za izkoriščanje občin.
Ker s tem proletarijatu ni pomagano prav nič, a da je samo firma proletarske vlade in nič druzega, tega ne maram.
To treba vedeti delavstvu. Sovjetska Rusija je hrbtenica proletarskega gibanja. Marsikaj pa v nji ni priporočljivega. To povem odkrito, »Enotnost« pa naj napiše, da sem socijalpatrijot in proti Rusiji.
*
Proboj proletarske fronte v Sloveniji avantgardi buržuazije, ki se krijejo pod psevdonimom »dekalisti«, ne bo uspel, pa če še tako točno izvršujejo sklep Kominterne. Čvekajo pa naj, saj papir zdrži.
-ič.
Šport.
SK Ilirija : SK Svoboda S ^ 0 (3 : 0).
V	nedeljo, dne 7. t. m., se je vršil finale med navedenima kluboma	za pokal	LNP,
ki ga brani	SK	Ilirija. SK	Ilirija je	šla v
boj kot favorit in tudi zmagala. SK Ilirija je nastopila brez svojega strelca Šiške ter z rutiniranim igralcem Janez Zupančičem na krilu, ki je dal precej lepih centrov na gol. Napad	je	več lepih	šanc zastreljal.
Obramba je bila najboljša na polju. —* SK Svoboda, ki je v prvih minutah stiskala Ilirijo pred golom, je hitro popustila. Z*1' streljala je par lepih momentov pred golom. Znašel	se	je napad	Ilirije in	že v
10. min. je padel prvi gol za Ilirijo. Drugi gol je padel kmalu nato iz kornerja. Got-man je sicer branil, a žoga mu je padla iz rok ter po nepazljivosti branilcev zabije Košenina 2. gol za Ilirijo. Napadi se menjajo, a SK Ilirija je trdnejša ter zopet oblega nasprotnikova vrata. Po lepo izvedenem napadu pade 3. gol za Ilirijo, kar se pa v prvem polčasu ne menja. — V drugem polčasu Svoboda že nekoliko popušča in brani. Kmalu se pa zopet znajde pred golom Ilirije, a lepih situacij ne zna izrabiti. Ilirija Ilirija zopet po lepem napadu doseže 4. gol. Svoboda zopet v napadu, a ne doseže nobene uspeha. Ilirija napada in napada, a Svobode obramba na mestu. Malo pred koncem ustreljena roka, nakar žvižga g. Šneller llmetrovko, ki jo spremeni Ili-: rija v 5. gol. Sledijo še napadi Ilirije, a brez uspeha. Sodil g. Šneller dobro.
RAZSTAVA TlfK
——S——ZM JEMBBaMBBMHa——■
7.-21. X. - LJUBU. VELESEJEM
Fordu in socijalizmu, katero je bilo za gospode od vodstva tako važno, da so ga morali založiti kot brošuro, ki sedaj plesni in čaka odrešenika, ki jo bo uporabil namesto tresek. Ali ni škoda denarja, ki se tako neplodovito razmetava?!
Napredek, pravijo, da je zaznamovati pri obrtno-nadaljevalni šoli v Celju s tem, da je veliki župan imenoval nekaj novih strokovnih moči. Mi bi o resničnosti tega napredka ne dvomili, če ne bi vedeli, da za dobrega ali vsaj povprečnega pedagoga, pa če tudi isti podučuje1 samo na nadaljevalni šoli, ne zadostuje sama strankarska pripadnost h kaki režimski stranki, ampak, kar je glavno, pedagoška sposobnost. Da bi pa bil napredek obrtno-nadaljevalne šole vkljub gornjemu nedo-statku popoln, bi priporočali šolskemu vodstvu obrtne šole, da odpravi nedeljski pouk in upelje redni pouk ob delavnikih in sicer popoldne od 2. do 6. ure. Kajti to bi bil v resnici napredek, katerega bi gospodje mojstri imenovali gotovo za prena-prednega.
Bivši tovarnar je postal dekalist! Med
dopisniki »Enotnosti« se zrcali v naj novejšem času pod rubriko »Delavci dopisujejo« ime F. S. Delavci-komunisti gotovo ne vedo, da je bil g. F. S. pred leti potnik nekega zagrebškega podjetja, kjer je videl, kako se blago, katero je prodajal, proizvaja. Prišel je v Celje in začel na svojo roko slično blago proizvajati. Sebi je pri-djal naslov tovarnar, kakor se ga najde vpisanega v volilnem imeniku. Ko je bil tovarnar, ni poznal delavcev niti sodrugov te ali one skupine. Še le, ko je njegovo podjetje šlo na kant. se je približal naši stranki. Iskal je eksistenco. Ker mu nismo dali službe, da bi služil denar kakor prej kot potnik, je šel k bernotovcem, si od njihove zadruge izposodil denar in postal nato njih član. Kakor se sliši izza kulis, bo moral S. F. denar vrniti. Glej ga spaka, zdaj je postal S. F. naenkrat dopisnik in razpečevalec »Enotnosti«. Nam je sedaj jasno, da ie bil S. F, član »Napreja« za denar, iz česar se da sklepati, da ni postal iz prepričanja komunist, pardon dekalist.
Plesna šola »Svobode«. Kakor vsako leto. tako bo tudi letos »Svoboda« otvori-la svoj plesni tečaj za poučevanje vseh najnovejših plesov ter ponavljanje starih, i ki so v splošnem še v navadi. Pouk se bo !
Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani
sklicuje v soboto, dne 20. oktobra ob pol
8.	uri zvečer javno zborovanje v Šiški pri Lasanu (Anžok) na Vodnikovi cesti. Poročala bodeta ss. Likar in Miklošič iz ljubljanskega občinskega sveta in pa o našem državnem političnem položaju. Sodrugi in sodružice! Poskrbimo, da bode ta shod manifestačnega značaja šišenskega prebivalstva!
V	soboto zvečer se je vršil sestanek ljubljanske krajevne organizacije v Zadružnem domu v Šiški. Iz zastopstva ljubljanskega občinskega sveta je poročal s. Likar, ki je žel za svoja izvajanja tako odobravanje, da so sodrugi zahtevali sklicanje javnega shoda, na katerem mora s. Likar še enkrat nastopiti ter razgaliti do popolnosti klerodemokratsko koalicijo radi upropaščajočega delovanja z gospodarstvom ljubljanske občine. — Delavstvo v Šiški je zopet prišlo do zavesti, da bo pametno delo in ljubezen do delavskega pokreta dvignilo socijalistično stranko še preko tiste višine, kot je bila po preobratu.
»Svoboda« Šiška je pričela z rednimi tedenskimi predavanji, ki bodo trajala sko-
Avantgarda
Ljubljana, 8. okt. 1928.
Žal, moramo še vedno polemizirati s tisto pokvarjeno študen-tarijo okoli ljubljanskih razkolnikov in dajemo našemu ljubljanskemu uredniku zopet prostora, da brani enotnost delavskega razreda pred brezvestnimi razbijači, ki uživajo nad svojim grdim početjem.
Birokrati e okrog »Enotnosti« so zdivjali. Zdivjali tako, da so svoje. »Cajtenge« napolnili s samimi »socijalpatrijoti«. To je bil ves odgovor, prokleto »stvaren« na moj članek v »Del. Politiki« od 26. septembra. Vse je napisano v »Enotnosti«; vse laži, kar jih sploh eksistira v indeksu dekalistov, sc zapisane, vse denuncijacije, da bi vendar delavstvo socijaliste vrglo v staro šaro in se oprijelo dekalistov, ki delajo za »osvoboditev« proletarijata.
Pozitivnega sicer ni nič napisanega, ker tega ne morejo napisati. Ali pišejo pač kakor so vajeni. Čenče, opravljanja, izmišljotine — vzor so jim predmestne klepetulje, ki znajo sosedo obdelati do obisti — in mislijo, da so proletarijat prosvetili.
So ga, samo na način, da se grize med seboj, da bi se pa organiziral v bojno fronto, to pa ne misli. Niti k njim se ne mara organizirati, razen nekaj tistih, ki jim je komunizem (naj se mi oprosti, da to lepo ime zlorabljam s temi avanturisti) pojm osebnega obračunavanja, prilastitve privatne lastnine v lastno korist. To je ves pojm in ves ogenj te revolucijonarnosti.
Dokaz?
Evo. Nek dekalist je bil svojčas, še za časa velike železničarske stavke blagajnik žolte organizacije ter je smešil komuniste
Dosti denarja prihranite
ako daste v popravilo Brzopodplatl, Taitenbachova ul. 14
Vaše vskakovrstne čevlje, galoše, snežne, z gumi in usnjenimi podplati, cene za podplatenje in pete usnjenih damskih Din 26—28, moških Din 32—38. — Se priporoča BRZOPODPLATA.
Creppe de Chine
In foular svile od 58 Din na> prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Marito, Glavni trg 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
"a- Bukova drva
cela in rezana, trboveljski premog in butare ter vsakovrsten rezan in tesan les Alojz PISCanec
Državna cesta, vis-a-vis Mariborski dvor
JOSIP MLINARIČ
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg št. 17.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za RadloweIt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MABIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In blglfensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Nabirajte
nove
naročnike
ceneno Češko perje
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez it. 19 u Plznu, Češkoslovaška Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugosl. približno lOdni.
L. Mikuš, Ljubljana, Mestni trg ]5
DEŽNIKI.
Na malo.
Ustanovljeno 1839.
Na veliko. Telefon 2283.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj J osip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru-