bilo kom aj 4,06 %. U m rljivost je bila n ajv ečja v starosti med 22. in 55. letom. N ajvečji odstotek kariesa pa je bil pri skupini m aturus. Toda karies je tudi že p ri otrocih ptujske nekropole in sicer ga je k a r 8,3 %. N ekropola v T urnišču je dala 4,1 % kariesa; um rljivost je bila n ajv ečja m ed 22. in 35. letom. P ri otroških skeletih je bilo na zobovju 5,2 % kariesa. V končnem sklepu se av to r dotika vseh svojih rezultatov te r glede k ariesa p ri S tarih Slovanih v Sloveniji misli, da so Slovani v Sleziji pripadali plem enom , k a te rih življenjska raven je bila nižja od življenjske ravni na Bledu in v P tu ju . V endar je bil pa karies p ri A lpskih Slovanih še e n k ra t bolj razširjen, k ak o r pri tistih Slovanih, ki so živeli v Panonski ravnini. A vtor dopušča tudi možnost, da so tem u pojavu vzrok življenjske razm ere, k er h ran a in stanovanje nista edina činitelja, ki soodločata o sta n ju zobovja pri kakem plem enu ali narodu. V poštev p rih aja po avtorjevem m nenju tudi vrsta p riro jen ih konstitucionalnih m om entov, socialno stanje itd. A vtor daje večjo prednost rezultatom nekropole na P tu ju za splošne sklepe, k ak o r pa nekropoli n a Bledu. Povprečno doživetje S tarih Slovanov, ki so živeli na naših tleh, je bilo pa okoli 40 let. K rušičeva razprava nam v zvezi z že znanim i arheološkim i in antropolo­ škim i rezultati nudi n ek aj dragocenih podatkov o n ek aterih vprašanjih, k i se bodo m orala upoštevati tudi pri drugih raziskovanjih. Predvsem bo p rišel v poštev način življenja v raznih krajih , socialni položaj posameznikov, splošne higienske razm ere, itd. Josip Korošec France Starè, Prazgodovinske Vače, U niverza v L ju b ljan i, A rheološki sem inar, L ju b ljan a 1954, 192 strani, 27 slik in 3 priloge. V okviru A rheološkega sem inarja lju b ljan sk e univerze je izšla tre tja di­ se rta cija: F rance Starè, Prazgodovinske Vače. Ne glede na disertacijo kot tako, je to delo izredno pomembno za našo predzgodovino, predvsem za ilirsko-hal- štatsko obdobje naših k rajev . A vtor nam je v svojem delu podal jasno sliko kronoloških, trgovinskih, m etalurških, um etnostnozgodovinskih in tipoloških p ro ­ blem ov tega obdobja in s tem omogočil pogled v ta čas, ki je doslej ali napačno tolm ačen, ali pa tudi nezadostno prikazan. Svoje delo je avtor razdelil v nekoliko oddelkov. V uvodu podaja zgodovino raziskovanja na Vačah in ustrezne objave. Istočasno n ak azu je tudi problem atiko, ki se je pojavila ob teh n ajd b ah . V uvodu je zajeto tudi avtorjevo stališče k te j problem atiki, k akor tudi k doslej postavljeni kronologiji. D al je splošno shemo tipološke razčlem be, po k a te ri je tudi razčlenil gradivo z Vač. Pri tem je om em be vredno, da je pri tipološkem razčlen jev an ju predm etov upošteval fu n k ­ cijo predm eta, obliko predm eta in v arijan to predm eta. S tehnične strani pa deli predm ete, ki so izdelani direktno z roko, predm ete, ki so izdelani z roko z nekim drugim predm etom , predm ete, ki so izdelani v zvezi s fizikalnim i procesi in predm ete, ki so sestavljeni z orodjem iz že izdelanih kosov. V naslednjem odstavku »Najdišče« podaja avtor pregled raziskovanja na Vačah v raznih obdobjih, k ak o r tudi vse ostale podatke, ki jih je mogel zbrati glede lege grobišč in naselbine, o načinu pokopavanja, obliki grobov, splošne opombe k pridevkom ter tudi razna gledišča, ki so bila postavljena glede na vaško kulturo. Po podatkih, ki jih avtor n av aja za naselbino, se n aslan ja na W. Schm ida, ki jo je edini tudi raziskaval, ako izvzam em o avtorjevo več ali m anj sondiranje tega m esta v novejšem času. G lede n a izredno skope in celo pom anjkljive Schmidove podatke tudi o vaški naselbini ni mogoče izvajati n i­ k ak ršn ih sklepov, še m anj pa splošno o železnodobnih naselbinah v Sloveniji. A vtor sicer sklepa, da je m ogla biti na Vačah naselbina, ki se je raztezala na Zgornji in Spodnji Kroni, središče nekega širšega geografskega področja, ki bi naj bilo rodovno središče te r osnovni družbenopolitični, gospodarski, trgovski in k u ltu rn i center, vendar je to danes le domneva, ki je še zelo slabo m aterialno podprta, čeprav je v erjetna. V tretjem odstavku p re h a ja avtor na tipologijo objektov, na njih analizo in tolm ačenje. A vtor deli celotno gradivo glede n a njega funkcijo na nekoliko skupin. V prvo skupino uvršča predm ete s praktično uporabno funkcijo, k ak o r so noži, sekire, sulice, puščice, pasne spone, fibule, igle, gumbi te r še n ek a te re kovinaste predm ete, kakor meči, bodala, čelade, žvale, dereze, šila, situle in ciste. Y isto skupino p a uvršča tu d i keram iko te r še vrsto praktično uporabnih p re d ­ m etov, kakor so uteži in vretenca. Y drugo skupino postavlja avtor okrasne predm ete, k akor so zapestnice, prstani, uhani, ovratnice in obeski. Y tre tji skupini so pa predm eti s simbolično funkcijo, kak o r so k u ltn a keram ika, n e­ k a te ri obeski, predvsem tisti, ki p red stav ljajo človeško figuro te r n ek ateri drugi. P ri tipološki razčlem bi se posebno zadržuje v d aljših analizah ob tistih detajlih, ki mu nudijo večjo možnost za razne sklepe, m edtem ko n ekatere druge m an j pom em bne sicer razčlenjuje, ven d ar m u že glede na njihov značaj ne n udijo kdo ve kaj. P rav tako skuša povsod, v kolikor m u dopušča gradivo, podati tipološki razvoj posam eznih tipov, kakor tudi njihovo kronologijo. Tako se je dotaknil problem a sekir, najdenih na Vačah in sicer predvsem bulastih sekir, ki so se razvile iz plavutastih. O bširno se u k v a rja avtor s pasnim i sponam i, ki jih deli na: a) pravokotne pasne spone, b) rom bične pasne spone in c) obro- časte. O pravokotnih pasnih sponah je kasneje, po p re d a ji disertacije, vendar pa p red njenim izidom, napisal obširno razpravo (Arheološki vestnik III, 1952, 173 sl.), k je r se je v glavnem om ejil bolj na dekoracijo teh pasnih spon, čeprav po d aja tudi n jih tipološki razvoj. Medtem ko so pravoktne pasne spone na V ačah izredno pogoste, so rom bične spone zelo redke. Razvile so se pa, kak o r p rav o ­ kotne spone, iz dvojnokrižne pasne spone. M edtem je vp rašan je izvora obro- častih spon za sedaj še nerešeno, A vtor p ri vseh sklepih opozarja tudi na bogate analogije drugih železnodobnih najdišč v Sloveniji in izven nje. T udi fibule je av to r obravnaval obširneje. Tako prišteva m ed starejše oblike lokaste fibule z Vač, dalje vozlaste fibule, t. i. »vaške fibule«, m edtem ko m ed fibule m lajših oblik prišteva čolničaste in kačaste fibule ter certoške fibule. Poleg tega so pa našli na Vačah še nekoliko posam eznih fibul, kot je fibula očalarka te r tri fibule, ki im ajo keltski značaj. Zanim ive so tudi igle, katerih ni mogoče op re­ deliti v povezan razvoj. A vtor sodi, da so obliko igel sprejem ale Vače od drugod. D okaj obširno se dotika tu d i vaških čelad, od k a te rih n av aja tri tipe, k i so znani tudi na drugih ilirsk ih najdiščih Slovenije. N ajb o lj obširno poglavje je posvetil avtor keram iki, ki jo po obliki deli n a lonce, lonce z ročaji, urne, u rn e esterskega tipa, terine, posode na nogah, skodele in ostale keram ične tipe. Med dekorativnim i predm eti je avtor obširneje obrav n av al zapestnice, k aterih je več tipov, dalje uhane in ovratnice z obeski. P ri o b jek tih s simbolično funkcijo se p a dotika delno relig ije na ilirskem področju. V četrtem odstavku p re h a ja avtor n a kronologijo. Kot kronološka osnova m u služijo grobne celine, ki jih je žal le 44. N asproti dosedanjim kronološkim tabelam za Vače postavlja avtor svojo tabelo in sicer na Vače I (800—600), Vače H a (600—450), Vače I I b (450—350), Vače III (350 do rim ske okupacije). Poleg tega se pa opira p ri svojih kronoloških sklepih tudi na sorodno gradivo drugih najdišč ter na tu je elem ente m ed vaškim gradivom . V zadnjem odstavku pa nam avtor podaja strn je n o sliko življenja n a p ra ­ zgodovinskih Vačah, ki jo je rek o n stru iral n a osnovi gradiva in vseh ostalih elem entov. Pri tem se dotika tudi v p rašan ja prvega p o jav a Ilirov v naših k ra jih te r m ožnost etnogeneze Ilirov tudi na naših tleh in sicer na tem elju bronasto- dobnih k ultur, ki jo p o stav lja avtor nekako p red leto 1000, k er s tem časom p rih a ja do reform acije sta re jše m aterialne k u ltu re. N a tem elju tega pa sklepa av to r tudi o novi form aciji nosilcev te nove k u ltu re. V času tra ja n ja Vače I se začenja u p orabljati železo le za m anjše praktično uporabne predm ete. Sčasom a pa je železo popolnom a izpodrinilo bron. Ta čas pom eni, kakor m isli avtor, višek »sunka«, ki ga je povzročila nova kovina. Časovno ga avtor stav lja m ed le ti 750 in 700. Po tem času se pa železo zopet začenja postopom a um ikati in u v elja v lja se zopet bron. Iz železa so v glavnem le predm eti, ki so te rja li večjo trpežnost m a terije, k ak o r noži, sulice, kopja in sekire. Seveda se pa izdelujejo tudi še posam ezni drugi objekti. Posledica, k i jo je prineslo železo, se opaža tu d i v tehnični strani izdelovanja. Tako m noge predm ete, ki so jih doslej ulivali, sedaj k u je jo . Tako p rih aja tudi do intenzivnejšega individualiziranja oblik. Železo je prineslo tudi izboljšanje proizvajalnih sredstev, k ar je imelo za posledico boljše pogoje za specialno p rodukcijo in živahnejšo trgovino. Železo se je na Vačah pridobivalo v sam i okolici. M enjalna trgovina je b ila p a vezana n a ožja obm očja, toda k asneje je p rodirala preko lokalnih m ejâ. D oba Vače I l a in I I b p re d ­ sta v lja tako za Vače k a k o r tudi za druga ilirsk a najdišča v Sloveniji višek železnodobne k u ltu re Ilirov in jo avtor im enuje »cvetoči halštat«. K ultura Vače II a se naslanja v m arsičem na starejše obdobje. Železna produkcija se v tem času izredno zviša. P rih a ja jo pa razne sprem em be v proizvodnji. A vtor sklepa na tem elju fibul, da so v starejši dobi izdelovali močno, grobo volneno tkanino, medtem ko so v času Vače II a začeli izdelovati finejšo tkanino, ali so jo pa tudi uvažali. P reobrat je tudi v keram ičnih izdelkih. P ojavijo se keram ični izdelki, delani po vzoru kovinskih posod. Številčno se pa tipi poenostavijo. A vtor sodi, da je keram ika v tem času nazadovala, m edtem ko je preh ran a ostala še neizp remen jena. Glavni vir so lov in živinoreja, a za poljedelstvo ni dokazov. Nove oblike v kovinskih izdelkih je posredovala trgovina. Vendar so torevtične upodobitve po avtorjevem m nenju nastale doma. Socialno stanje vaških p reb i­ valcev je v dobi Vače I bilo še uravnovešeno m ed posam eznim i stanovi, v dobi Vače II pa se je po njegovem m nenju sprem enilo v prid tistega področja v trgovini, ki je predstavljalo jed ro širšega trgovanja. Kot posledica tega je sledilo kopičenje osebne lastnine in neenakost, k i jo avtor opaža tudi v grobnem in ­ v en tarju tega obdobja. V dobi Vače III p rih aja v živ ljen ju Vač do p recejšn jih sprem em b. Vzrok temu je keltska ekspanzija, zaradi česar je začela pojem ati trgovina te r se je po avtorjevem m nenju vaška trgovina om ejila na ožja področja. Tudi socialno sta n je vaškega prebivalstva je precej padlo. V endar so se pa Vače obvarovale keltizacije in so k lju b vsem u nadaljevale svoje tra d i­ cionalno življenje. Rimska ekspanzija pa poseže veliko m očneje v k u ltu rn o tvornost Vač. V endar je danes še težko tolm ačiti posam ezne najdbe rim skih objektov na Vačah, ker naselbine še niso zadostno raziskane. Vaško najdišče je pom em bno tako za širši evropski okvir, kakor tu d i za ožji ilirsk i okvir. Z avtorjevo objavo so Vače z dosedanjim gradivom dale drago­ ceno sliko življenja ilirske veje, živeče na K ranjskem . Tako se sčasoma uvrščajo tudi razne predzgodovinske k u ltu re v zgodovino. T f B t France Starè: Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, R azred za zgodovino in družbene vede, D ela 9, Sekcija za arheologijo 7, L ju b ljan a 1954, 135 str. LXXXV tab., 2 plana, 2 prilogi in nem ški povzetek. P ri g rad n ji kem ičnega in štitu ta na dvorišču SAZU m ed Salendrovo in Go­ sposko ulico je bilo odkrito zelo pomembno ilirsko grobišče. Raziskovalna dela so se vršila v letih 1948 do 1950, n ak ar je bilo delo prekinjeno zaradi tehničnih vzrokov. Tako grobišče ni v celoti raziskano, ne glede na dejstvo, da je bilo v veliki m eri uničeno že v p re jšn jih periodah. M onografijo tega ilirskega grobišča, kak o r tudi potek raziskovalnih del, nam podaja sedaj F. Starè v edicijah Slo­ venske akadem ije znanosti in um etnosti. A vtor je pa te j svoji m onografiji dodal tudi še vse ostale, po večini slučajne najdbe, ki so se odkrile v L ju b ljan i in ki pripadajo ilirski dobi. Tako smo dobili vsaj približno sliko ilirskega časa na področju L jubljane. Izredno obilne ilustracije v risbah nam pa nudijo še n a ­ drobnejši vpogled v ilirsko kulturo. A vtor je v svojem delu podal glavni poudarek na grobne celine. Tako imamo kataloško obdelavo vsega grobišča s posam eznim i grobovi in z opisom p re d ­ metov. D rugi del njegove razp rav e pa obsega tipološko razčlenitev gradiva. Ilirsko grobišče na dvorišču SAZU pripada skupini planih grobišč z žaram i. G robne jam e so navadne, m anjše okrogle jam e, vkopane v zemljo, ki ni bila obdana niti s kam enjem niti pokrita. G robni inventar je bil k ar položen v tako grobno jam o. K akor je bilo uničeno v kasnejših periodah grobišče, prav tako opažamo, da so bili delno uničeni tudi grobovi in pridevki pogosto poškodovani. M rliče so pa pred pokopom sežigali na nekem drugem mestu, ne pa na m estu sam ega pokopa. Skupaj z m rličem so bili sežigani tudi pridevki. Po u p ep elje­ vanju so nato zbrali ostanke kosti in pridevke te r položili v žaro. Poleg žar pa so v grobovih tudi še druge posode, katerim so bili odbiti ročaji in ki so verjetno, kak o r m isli avtor, služile za hran o pokojniku. V nek aterih grobovih so našli tudi koščke orodja iz krem ena te r razne fragm ente posod, kar n av a ja av to rja k m nenju, da so se ob odprtem grobu vršile tudi še posm rtne pojedine. A vtorju je s precejšnjo verjetnostjo uspelo opredeliti nekaj grobov na tem elju pridevkov po spolu.