loten atlas, v katerem sodelujejo kot avtorji kart ali sodelavci številni stro­ kovnjaki in inštitucije različnih strok, bo im el okoli 100 listov s spremnim tekstom k vsaki karti. Vsebinsko je atlas sestavljen iz 16 poglavij. Večina kart je v osnovnem merilu 1 : 1,350.000, nekatere demografske in agrarno- gospodarske pa so v mnogo večjem merilu. V prvi seriji je izšlo 40 listov, iz katerih je že mogoče spoznati vsebin­ sko in tehnično vrednost atlasa. Poudariti je treba, da je Planerski atlas SRH v strokovnem in tehničnem pogledu boljši od Planerskega atlasa SFRJ, čeprav je tematska kartografija obema šibka točka. Dem ografski prikazi tem eljijo predvsem na podatkih popisa prebival­ stva 1948.. 1953., 1961. in 1971. leta. Večina drugih kart, npr. klimatske ali gospodarske, tem eljijo na podatkih iz različnih starejših let. Zakaj so raz­ like tako velike, v tekstu ni pojasnjeno. Več kart je ekstenzivnih, kar pomeni, da je na karti samo en element, om ejen na ožje območje, večji del karte pa je povsem prazen (karte po­ plavnih območij). Hrvatska v merilu 1 : 1,350.000 nudi skromne možnosti za sintetične prikaze, še posebej zaradi izredne koncentracije posameznih po­ javov na določenih manjših območjih. Avtorji so to oviro marsikdaj dobro premostili, kot na primer pri karti dnevne m igracije delovne sile v indu­ strijska središča. Za prikazovanje nekaterih elementov, ki nastopajo inten­ zivno na domala vsem republiškem teritoriju pa bi bilo potrebnih več kart, saj so sicer skorajda nečitljive. Takšne so npr. karte turizma. Tudi šolstvo in zdravstvo bi kazalo prikazati regresivno, kar bi omogočilo lokacijsko toč­ nost in s tem boljšo čitljivost, uporabnost in primerljivost. Prav bi prišla tudi predstavitev nekaterih pojavov po manjših enotah, to je po katastrskih občinah ali naseljih. Ker za vso SR Hrvatsko to tehnič­ no ni mogoče, bi bili primerni dodatni podrobnejši prikazi za tiste predele, kjer prihaja do zgostitve posameznih pojavov. Več bi morali prispevati k osvetlitvi metodologije in vsebine kart spremni teksti, ki so največkrat skopi, pom anjkljivi in preveč formalistični. Pa še beseda o tehnični strani atlasa. Ne oziraje se na m erilo je karto­ grafska podlaga v sivi barvi za naselja, relief, m eje in napise težko čitljiva. Že brez barvnega prekrivanja je m arsikje težko spoznati elem ente osnove v sivi barvi, medtem ko je pri barvnem prekrivanju to največkrat povsem nemogoče. Primer tehnične pom anjkljivosti pa je karta z mejami občin v vijoličasti barvi, kjer se m eje v sivi in vijoličasti barvi dokaj razhajajo. Ne glede na te kritične pripombe, ki ne zm anjšujejo velike koristnosti atlasa, pa bi bilo želeti, da bi tudi za druge republike imeli na voljo takšno predstavitev prostorskih pojavov. Mirko Pak Istra i njeni razvojni putevi, Ekonom ski in štitu t Zagreb, Zagreb 1973. U red ila Ju ra j P aden in S tanko Žuljič. K njiga o Is tr i in n jen ih razvo jn ih po teh je rezu lta t n ek a jle tn eg a raz­ iskovalnega dela večjega števila raziskovalcev in raziskovalnih inštitucij, v k ljučen ih v raziskovalno nalogo »D ružbeno-ekonom ski razvoj Istre«. Ta obsežna naloga je im ela za cilj p red stav iti osnovne d e jav n ik e razvoja, sam razvoj in n ak aza ti sm eri n a d a ljn je g a razv o ja Istre . G lede na to zasnovo in glede na s tru k tu ro sodelavcev je to močno teoretično ekonom ska š tud ija , v k a te r i je predvsem p rik az an a reg ionalna ekonom ika. Š tud ija tem elji na solidnih ekonom skih izhodiščih, upoštevani pa so tud i geografski dejavnik i. P osebna v rednost š tu d ije so štev ilne p rim e rja v e po javov in procesov s celotno H rvatsko , delom a s celotnim severnim P rim orjem in SR Slovenijo te r pod robnejša p rim e rja v a s celotno reško reg ijo in Reko kot osnovnim eko­ nom skim središčem . Ves p rv i del, sko ra j 90 s tran i š tud ije , ob ravnava skupaj Istro in reško reg ijo glede na naravno oko lje in d ružbene dejavn ike . Ta razvo jn i in s tru k ­ tu rn i p reg led je zelo dragocen. Še pod robneje pa je p red s ta v lje n a R eka s svojim ožjim vplivnim območjem ter ekonomski dejavniki v prostorski or­ ganizaciji reške regije, v kateri je 1971. leta živelo 448.330 ljudi, od tega v Istri, ki je dajala le 35 % ustvarjenega dohodka, pa 202.317. Drugi del študije daje predvsem gospodarsko prostorski pregled raz­ voja Istre; podan je prikaz posameznih razvojnih načrtov Istre in analitsko so predstavljene vodilne gospodarske panoge, zlasti ladjedelništvo in turizem. V vseh poglavjih je obilo gradiva, vendar bi lahko m arsikje odpadlo ponav­ ljanje nekaterih splošnih izhodišč in ugotovitev. Ponavljajo se zlasti prikazi položaja, pa tudi fizičnega okolja in družbeno-ekonomskih dejavnikov. Skopo so predstavljeni problemi posameznih središč in naselij na sploh. Zlasti sled­ nje bi bilo koristno glede na razvojne razlike in inovacije v sami Istri. Razvojne možnosti so prezentirane v tretjem delu. Prikazane so mož­ nosti industrijskega in turističnega razvoja v južni in jugovzhodni Istri, tu­ rizma v zahodni Istri ter km etijstva in industrije v notranji Istri. Pri tem pa moti, da v vsej študiji skorajda ničesar ne zasledimo o problemih km e­ tijstva, ki je eksistenčnega pomena za notranjo Istro in je hkrati pomembno za urejanje okolja. Istrsko km etijstvo bi tudi moralo zagotoviti večino hrane za vedno večje število turistov v Istri. Za nadaljnji razvoj Istre in še posebej notranje Istre bi bil zelo po­ memben predor pod Učko s cestnim omrežjem, ki bi na osnovno cesto Reka—Koper—Trst vezalo vsa druga urbana središča Istre. Predor bi po­ spešil razvoj prometa, industrije, povečal zaposlenost in proizvodnjo in zmanjšal prevozne stroške; ob sami cesti pa bi se naselile številne gospodar­ ske dejavnosti. Za geografe je študija še zlasti koristna zato, ker je na številnih pri­ merih prikazana tudi m etodologija računov vrednosti posameznih ekonom­ skih dejavnikov. Poleg tega pa je celotno gradivo predstavljeno sistematično in nazorno s številnim i tabelami in kartogrami. Mirko Pak A. Škoric, G. Filipovski, M. Čirič, K lasifikacija tala Jugoslavije, Zagreb 1973, str. 63. Ob desetletnici »Klasifikacije zem ljišta Jugoslavije«, ki so jo pripravili N ejgebauer in sodelavci 1963. leta, smo dobili novo klasifikacijo, ki raz­ vršča prsti v naši državi. Nova dognanja, izkušnje in spoznanja, ki so se nakopičila pri prouče­ vanju prsti v tem desetletju so zahtevala revizijo k lasifikacije iz leta 1963. Glede na to je bila osnovana v okviru V. kom isije Jugoslavenskog društva za proučavanje zem ljišta (JDPZ) posebna skupina za klasifikacijo prsti. Spodbudo za pripravo in izdelavo nove k lasifikacije so dale tudi priprave ža izdelavo pedološke karte sveta v merilu 1 : 1,000.000. To nalogo je pre­ vzela mednarodna organizacija za prehrano in km etijstvo (FAO) in pova­ bila k sodelovanju tudi nacionalna strokovna društva. Tako je bila pri JDPZ osnovana posebna delovna skupina za delo na tej karti. K razčiščevanju problemov v zvezi z novo klasifikacijo so prispevale diskusije na raznih strokovnih sestankih in zborovanjih ter kongresih. Kot rezultat vsega tega je bila izdelana klasifikacija prsti, ki so jo sprejeli na sestanku V. kom isije društva v aprilu 1973. leta in, ki je sedaj pred nami. Ob tem so sprejeli tudi priporočilo, da naj se ta klasifikacija uporablja v pedološki praksi. Na večino klasifikacij prsti po svetu in tudi pri nas je im ela velik vpliv ameriška klasifikacija. Ta vpliv se še zlasti močno čuti v predlogu legende za pedološko karto, ki jo pripravlja organizacija za km etijstvo in prehrano. Pri am eriški k lasifikaciji gre za nov pristop k pedotaksonomiji. Genetski moment, ki je bil v starejših klasifikacijah močno navzoč, tu stopi v ozadje. Pri izbiri kriterijev za klasifikacijo prsti se težišče prestavi na to, kar v danem trenutku obstaja v profilu prsti v vidni in izmerljivi obliki. Na ta načela se je v precejšnji meri naslonila tudi naša nova klasifikacija prsti. Poleg teh načel so v našo klasifikacijo sprejeli še idejo o točnem dolo­ čanju in označevanju horizontov prsti in posameznih taksonov. To je omogočilo