Novo mesto, 22. aprila 1955
Stev. 16
Leto 6
Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo to uprav«: Novo me-«to, Cesta komandanta Staneta 25, — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 818-H-T-24. — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani
Tednik okrajev Črnomelj
CENA 10 DIN
«>lovo mesto
OD TEDNA DO TEDNA
V ponedeljek so se zbrali v indonezijskem mestu Bandungu predstavniki 29 dežel Azije in Afrike. Ta konferenca je nedvomno sila pomemben dogodek, kajti zbrali so sc zastopniki več kot polovice prebivalstva vsega sveta. Razen tega so to v ogromni večini države, ki so se šele nedavno, po drugi svetovni vojni, znebile kolonialnega zatiranja ali drugih oblik odvisnosti od tujih, neazijskih in neafriških dežel. Te države bo še zlasti zainteresirane na ohranitvi miru, kajti zavedajo se, da bodo le tako mogle obdržati neodvisnost in se dvignili iz zaostalosti.
Te težnje se zrcalijo tudi v dnevnem redu bandunške konference azijsko-afriških dežel, ki obsega pet točk: gospodarsko sodelovanje, človeške pravice in svoboda samoodločbe, problem odvisnih narodov, težnja po miru in mednarodnem sodelovanju.
V času ,ko Je vprašanje ko-eksistence postalo silno pereče, ko pomeni sožitje med narodi in državami edini izhod lz zaostrenega mednarodnega položaja in edino pot do trdnega miru, je še zlasti velikega pomena dejstvo, da so se zbrali v Bandungu predstavniki raznih dežel, raznih narodov, ki zagovarjajo marsikdaj različne ideologije in katerih države so različno urejene. Kljub temu so sedli ia isto mizo in obravnavajo predvsem tiste stvari, ki jih družijo, ki so skupne vsem: boj za mir, za izboljšanje položaja azijskih In afriških narodov in boj za gospodarski napredek. Nočemo vnaprej napovedovati uspehov, toda poudariti je treba, da že dojstvo samo, da so so zbrali predstavniki malone vseh držav Azije in Afrike v Banđungu, priča dovolj zgovorno, da se je možno mirno, brez rožljanja t orožjem, brez gro-Senj In obdolžitev pomeniti o skupnih vprašanjih In določiti skupna načela, po katerih se je treba ravnati v odnosih med narodi teh dveh celin.
Na /ahodu so izražali pred konferenco bojazni, da bi na njej utegnili prehudo obsoditi knlonlalizem in zahodne države sploh. Razni desničarski komentatorji so . bili zaskrbljeni, češ Kitaiska bo Imela poleg Indije glavno besedo na tej konferenci in širila bo »komunizem«. Zanimivo je. da je predsednik ZDA ElsenhOAver pred začetkom konference zahteval od Konerresa, naj odobri milijardo dolarjev za pomoč azijskim In afriškim deželam. V ZDA upajo, da bi ta predlog utegnil vplivati na bandunško konferenco, da bi se postavila glede ZDA na mrodno stališče. Amerika hoče tudi tekmovati s SZ v dajanju tehnične In dru«re pomoči arijskim državam. Sovjetska zveza je namreč penu-d'la TndiM. Indoneziji in Af>a-nl^tann tehnično pomoč, industrijsko opremo In kredite. S teca vidika Je Flsenhower pravočasno sprožil  svojo zahtevo.
Značilna Je tudi ugotovitev nekega ameriškega drnlomat*. da so se v Bandnnsru pomešali krfitinnlstlčni. Ti*«vtraM«tiičn1 ln protikrtmunistl^nl funkrionarll na naMn. VI Je edinstven v le-tonmh hladne vo.ine.
Skratka, če presojamo odmev bandunške konference po svetu, moramo ugotoviti, da ni nobena količkaj pomemhna država nastopila proti nlej, čenrnv kaže, da nekatere nl«o posebno navd"?»ne nad »Stankom Azije fn AMke. To nI nič čudnega, fce rioslef je bilo na ««lah bandunške konference sli;»tl podporo Ind^nerllsklm zahtevam no nizoTemuki Novi OvtnMl, številni dclettitl so se i-"-ekli v prid boja severnoafriških narodov sa neodvisnost, obhodili pa so tudi kolnnlulbem, k» «e še vedno pojavlja v različnih obli-knh. Razumljivo je. da takšne Izjave tistim državam, ki hočejo obdržati vlogo uok^nvlte-lla in »zaščitnika« afriških In *7"»klh   narodov,  niso po"odn.
Vsi ostali narod! no svetu, ki prav tako kot »vlJs-kl In »fH8kl J.ele mir In mirno sorle'nvanle. pa to konferenco nedvomno po-idravllalo. NI treba uo«eHo| poudarjati, fla lo no^drn^i In'^ tn-dl Jugoslovanski narodi, ki so „....«.., ^„,i.,t—>• k f. i aplta <n Afrike za neodvisnost in svoboden razvoj.
Predlog družbenega nači a
OLO Novo mesto
Dvigu proizvodnje moramo posvetiti vse sile
Na skupni seji obeh zborov OLO Novo mesto 19. aprila so odborniki obravnavali ln sprejeli načrt in proračun za leto 1955.
Predlog družbenega načrta je bil sestavljen v skladu z zveznim in republiškim družbenim načrtom po predlogih posameznih gospodarskih organizacij. Načrt predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 16 odstotkov, celotne proizvodnje pa za 11 odstotkov, nasproti doseženi proizvodnji v letu 1954. To povečano proizvodnjo bo mogoče doseči z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti dosedanjih in novih naprav ter na podlagi višje storilnosti. K temu bo pripomoglo tudi  uvajanje novega
načina nagrajevanja delavcev in uslužbencev na osnovi doseženega uspeha s tem, da se uvede delo po normah in akordu. Načrt poudarja zniževanje materialnih stroškov in določa, da smejo gospodarske organizacije izplačevati premije za prihranke pri materialu vsem, ki tak prihranek dosežejo.
V družbenem načrtu je predvideno, da bodo občinski ljudski odbori v letu 1955 lahko prigospodarili več lastnih dohodkov in bodo zato v manjši meri udeleženi na dohodku okraja. Te večje dohodke bodo občinski ljudski odbori dosegli z uvajanjem občinske doklade in občinskega prometnega davka na obrtniške izdelke in storitve.
Novost v letošnjem družbenem načrtu sta sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje in sklad za kreditiranje gradnje stanovanj. V sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje se steka 15 odstotkov dopolnilne dohodnine iz kmetijstva, v sklad za kreditiranje gradnje stanovanj pa bo okraj odvajal 3 odstotke vseh sredstev, s katerimi bo v tem letu razpolagal, in celotni del dobička gradbenih podjetij, ki pripada okraju. Pomembno je tudi določilo, po katerem morajo vsa podjetja kot tudi okrajni ln občinski ljudski odbori izločiti iz vseh svojih dohodkov kot obvezno rezervo 6 odstotkov teh sredstev. Te rezerve ne bodo mogli koristiti brez posebnega dovoljenja Izvršnega sveta.
Nekaj številk 6 življenju delavcev na Kočevskem
Okrajni sindikalni svet Kočevje je izpeljal med sindikalnimi podružnicami anke'e, v kateri so zbrani zanimivi podatki o kvalifikacijah, plačah, kulturno-prosveineim in športnem udejstvovanju delavcev itd. Naj navedemo samo nekatere najbistvenejše podatke.
Konec leia 1954 je bilo zaposlenih v okraju 7565 delavcev in uslužbencev, med njimi 1611 žena. Od tega šlevila jih je včlanjenih v sindikalnih organizacijah le 4-770. Izven sindikalnih organizacij so predvsem mladi delavci. Njim bodo morale sindikalne organizacije posvetiti več skrbi in jih vključiti v svoje vrste. Ko sino
naj povemo, da so imeli člani Lani 270 sindikalnih sestankov, V anketi nadalje beremo, da imajo v Kočevju Blagajno vzajemne pomoči, ki je pa tudi edina v okraju. V letu 1954 je imela včlanjenih 63 delavcev in uslužbencev, članom pa je bilo izplačanih 149.500 din posojila, kar zgovorno priča o upravičenosti te vzajemne pomoči.
Pa poglejmo, kaj nam pove anketa o kulturnem izobraževanju in udejstvovanju delavcev. Drušlvene prostore ima 6 sindikalnih podružnic, dvorane 4, knjižnic pa 13, z okrog 3000 knjigami. Lepo število delavcev in uslužbencev ge tidejstvujejo v delav
že pri sindikalnih vprašanjih i skoknilhinio umetniških društ-
AGROSERVIS v Novem mestu se naglo razvija
Zadružno podjetje Aroservis v J Novem mestu je najmlajše pod-ijeoje v okraju, Po stroki pa edino te vrste na Dolenjskem. Tam, kjer sedaj dokončujejo najmodernejši otvjefkt za mehanično delavnico in montažno dvorano, in tam, kjer danes stoji upravno .poslotpije s trgovino in črpalkami za tekoče gorivo, j« se pred pol-drugim letom rasla trava. Oboje je zraslo v rekordnem času, kolektiv   Agrotservisa    pa stoje /c
trgovini ima ipoleg rezervnih delov za vsa voaila rudi kmetiljsike stiroije od pHugov do mlatilnic in tud; rezenvne dele za te stroje. Kmotuljisiki (proizvajalci lahko ku-pi|jo kmetijske stroje in orodje z regresnim popustom. S tem popustom stane želeani plug mantj kot 8.000 din, kar predstavlja vrednost dveh, 8 tednov starih pujskov.
Ko bo' v kratkem dograjena
stavba /a mehan'čno in montaž-
Vclika nova delavnica Agroservisa
Obvestilo
Okrutni komite /veze komuni ■tov Slovenije ln okrajni o(H>or •oelftlfctlCVt zvez.p rteiovnlh ljudi Novo me^fo olivp^čata, dn »ta preselila «v<v|o p4fftltt0 li Spf«-danjih prostorov na Glavni irR v prvo nartstrop.k nove stavbe X+ rodne mak«, Otri DOJIticni organa p»stu1i*i:i v novih prostorih od M. aprilu leto* <
Okrajni komite ZKS. okrajni •dbor SZIM., Novo mesto.
in uspešno oprav- Ino dvorano, bo podjeaje še znat-! no povečalo dejavnost in zapodilo se več lijud/i. Stavba bo končana v začetku maja. Potrebno je omeniti, da je vsa zgrajena iz Železobetona. Tudi ostrešje in okenskj okvirji so iz tega materiala. Kletna dvorana ima površine 580 kvadratnih metrov, gornja pa bo imela 860 kvadratnih metrov. Razumljivo je, da bo tudi oorema moderna, stroje in orodje v gllavnom že imajo, prav tako tudi naprave za kromantje in nikljan je.
Kolektiv Agroservisa »i pnkr.a-deva, da ustre/.e vsakemu odjemalcu tako v delavnici kot v trgovini. Na desetine koles, poleg velikega fceviila avtom <j>i lov vseh vrst in drugjih stroiev gre že sedaij skozii roke mehanikov v de-iaivmici. Z uvedbo dežurstva pri Črpalkah za tekoče gorivo in mazivo so zelo ustregjli vsem korist-n-kom motornih vozil. Moderna trgovin* t skladiščem, odnosno razstavno dvorano, založeno .s stroji, orodljism in rezervnimi ideili, privablja stev!|1 ne gledalce, pa tudf kupce. Talko se novo ©odiietje naglo razvitja in bo v kratkem Času postalo ipomembcn člen zlasti pri mehanizaciji kme-r.ifijtva, kot tudi ori mehan^n 1> uHluitah ter pre:kfbi z rezervoi-mj delij v ostalih panogah gospodarstva.
okolii 40 članov Ija svoje naloge
Dočim koristnikii in Vozniki motornih vozil že dobro vedo za <5npa!ke Agroservisa, kjer ob vsaki uni lahko dobe vse vrste tekočih goriv in maz.iv, vedo za trgovino c rezervnimi detli za vse stroje, moronjc, avtomobile in kolesa ter El delavnico, k j jim hitro in poceni popravi vozila, pa tega Že ne vedo dovol'j lastniki kmetijskih strojev. Podijetje namreč v *voji spi!osno mehanični delavnici strokovno popravlja vsa motorna vozilla, kmečke in druge stroje pa tudi kolesa. Zlasti je treba po-udaritii, da popravlja vse kmetijske stroj« z regresom na nove rezervne dele. V kratkem času, 'sar delavnica o*>ratu;e so generalno popravili več Unimogov in kako desetino ostaliih traktorjev ter nad sto avtomobilov, prav tako tudi vel:ko število koles in drugih strojev. Ne bavij0 pa se samo $ popravili, pač pa bodo ,'7dciWal'i tudj nove stroije in >rodije: Pravkar so izdelali pro-itot.:p posebne vrste brane, ki jo v Jugoslaviji še ne izdelujemo, a '< za te vrste brane izredno voli-.o zanimanje.
Podjetje Agroservi« ima rudi za-.topsrvo ca traktonje »Zadrugar« i« Rakovice, rovatme avtu »m.►'•)'-'ov Maribor in nemAkc tovarne avtomobilov inanike DKW. V
vih — Svobodah, sklepno 660, od tega je aktivnih članov: delavcev 283( uslužbencev J19, ostalih pa 20. Največ jih sodeluje v pevskih in dramatskih sekcijah. Delavsko kulturna umetniška društva so postavila lani na oder 21 del, ki so več ali manj zelo lepo uspela. Za dvig delavske prosvete so prispevala lepe zneske tudi sindikalne podružnice in nekatera podjetja, v skupnem znesku nad 600.000 din. Lani je bilo prirejenih ideološko-po-fitičnib, in splošno izobraževalnih predavanj 119, katere je obiskalo okrog 3400 delavcev in uslužbencev. Raznih tečajev tako strokovnih in drugih, je bilo 30, z več kot 800 tečajniki. Anketa nam tudi pove, da sodeluje v športnih in telovadnih društvih okrog 250 delavcev in uslužbencev, kar je spričo velikega števila delavcev v tem okraju zelo malo. Delavski Jpofiniiki so lani nastopili 12-krat.i.;j,'tni športni objekt imajo j><ino eden v Kočevju.
Anketa nam daje tudi zanimive podatke o zaposlenih delavcih po kvalifikacijah. Začnimo kar z visokokvnlificira-nimi, ki jih je 434, od tega delavcev 273. Žena z visoko kvalifikacijo je samo 15. Kvalificiranih je skupno 1550, od tega 350 žena, nekvalificiranih pa je okrog 1700, med njkni tretjina žena. Med nekvalificiranimi je precejšnje število mladine. Mladine je med delavci nad 800.
V anketi so tudi zbrani podatki o plačah. Največje število zaposlenih delavcev prejema mesečno od 7000 do 8000 din. Ta številka nam daje povprečno višino mesečnih zaslužkov, če seštejemo najvišje in najnižje plače. Morda bo zanimivo, če povemo, da je znašala lani najnižja plača delavca 4000, najvišja pa 24.000 din na mesec.
Lani je bilo razmeroma veliko število nesreč pri delu — skupno 656, od tega 36 težjih in štiri smrtne. Vse to nam pove, da bo treba v lx>doče bolj skrbeti za izboljšanje ukrepov, ki naj obvarujejo delavca pred nesrečo. Zelo malo je kopalnic kjer naj bi se delavci po delu okopali in umili. Skupno je samo troje kopalnic z 23 tuši, kar je odločno pre-m n I o,
V anketi so tudi drugi podatki, vendar smo zajeli najbistvenejše, da ustvarimo snj delno sliko rt delu in življenju delovnega Hovekn v našem okraju. Industrializacija si pri n.is šele utira pot, zato so še razne pomanjkljivosti ki izhajajo iz neizkušenosti. Veiid.n se stvari iz leta v leto izboljšujejo. Iz skoP'h podatkov, ki miio jih navedli glede plač. vidimo, da imajo nekateri delavci razmeroma nizke plače, knr gre predvsem na rovaš kmcii jskih delavcev, ki zaradi siperifičnost; dela ne morejo dosegati takih plač. kakor na primer v industriji. Kljub vsemu pa sp bo življenje delov-rie*fl človeka iz leta v leto izboljševalo — to so mu porok uspehi ;n delo njeprovih rok — novi objekti in delavnice in večjo strokovna usposobljenost pri delu. kar je eden od " i j vrt/ne jših nogoiev za iz-boljStfnJe življenjskega standarda in življenja sploh
KO.
Ne pozabite: vsak naroCnik Ooten |skeqn tisto le zavarovan;
Okrajni proračun narekuje skrajno štednjo v vseh postavkah. Predvidenih je 426,100.000 din dohodkov in toliko izdatkov. Od tega so 6ista proračunska sredstva 400,534.000 din, ker gre od skupne vsote 25,566.000 din v obvezno 6 odstotno rezervo. Dohodki iz gospodarstva so predvideni na 253.516.000. dohodki od prebivalstva 161,506.000, dohodki uradov, ustanov in zavodov 5,530.000, ostali dohodki pa 3.600.000 din. Glavni del dohodkov okrajnega proračuna bodo dala podjetja in sicer 216,516.000 din brez prometnega davka, dočim so predvideni dohodki iz kmetijstva in samostojnih poklicev le na 148,506.000 din.
Po delih so izdatki razdeljeni tako: dotacije gospodarstvu 6,891.000 din, negospodarske investicije 56,541.000 din, prosveta in kultura 120,312.000 din, socialno skrbstvo 18,413.000 din, zdravstvena zaščita 36,276.000 din, državna uprava 124,671.000 din, dotacije 29,070.000 din, obveznosti in garancije 1,880.000 din in proračunska rezerva (obvezna in redna) 32,146.000 din.
Bogdan Borčič
Taborišče
Okra-jnl sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje je računan na 18,450.000 din m se deli: za pospeševanje živinoreje 4,080.000, za zaščito rastlin 1,450.000, za vinogradništvo in sadjarstvo 1,150.000, za rastlinsko proizvodnjo 1,463.000. za dotacijo za gradnjo gnojišč in silosov 4.800.000, za dvig proizvodnje 4.400.000 in rezervo 1,107.000 din. Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov je predviden na 148.623.000 din. sklad za urejanje voda pa na 625.000 din.
Proračuni vseh občin v okraju so predvideni na 122,683.000 din dohodkov in toliko izdatkov. Iz tega zneska bodo občinski ljudski odbori lahko porabili za proračunske investicije 15,839.000 din.
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal letos 62,702.000 din. kreditni sklad okraja pa 61,500.000 din. Iz republiškega sklada zrt gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski prejme okraj letos le 110 milijonov. Od tega bo porabljenih za vodovod Stična-Trebnje 20 mil., za vodovod v Suhi krajini 24 mil., za novomeški vodovod 10 mil., ostalo pa za rudnik Kremenčevega peska, opekarno Zalog in za nekatere druge manjše investicije.
PRED DESETIMI LETI v tem času Je partizanska vojska še bila zadnje zmagovite boje. V nacističnih taboriščih je še trpelo na tisoče naših ljudi, žrtev fašističnega divjaštva, toda hkrati s pomladnim soncem jih je že ozarjal sij bližajoče se svobode. Domovina, po kateri so koprneli, je vstajala iz krvi in borb v osvobojenje.
Kmetijska zadruga Stična
dela za napredek kmetijstva
Da se člani splošne kmetijske zadruge Stična zelo zanimajo za delo svoje zadruge, je pokazala izredno velika u-deležba na letošnjem občnem zboru 1. aprila. Delegat o-krajnega ljudskega odbora' je bil prijetno presenečen nad toliko udeležbo.
Razprava po poročilih je bila razgibana. Ob zaključku poslovnega leta je izkazala zadruga dobiček v znesku 400.027 din. Ko je b:)o govora o razdelitvi tega dobička, se je oglasilo nekoliko žensk, ki so predlagale, da bi ta dobiček razdelili med člane v obliki blaga, S tem se ni strinjala večina članov, pač pa so podprli predlog poslovodje, naj se dobiček razdeli in sicer 80 odvstotkov za povzdigo kmetijstva in 20 odstotkov za investicije. Ta predlog je bil hi d i sprejet.
V razpravi so navajali potrebo gradnje gnojničnih jam. pri čemer bi pomagala tudi kmetijska zadruga. Razpravo o tem vprašanju je načel član okrajne zadružne zveze. Več bodo poslej skrbeli tudi za 1
sadjarstvo in so v ta namen izvolili tričlanski odbor, ki bo delal na tem področju. Nadalje so razpravljali o ustanovitvi čebelarskega odseka ter o potrebi pojačane borbe proti koloradskemu hrošču, ki resno ogroža krompir. Sklenjeno je bilo, da upravni odbor po potrebi kupi škropilnice za uspešnejšo borbo proti raznim škodljivcem kmetijskih kultur. Enako bo lahko kupil, če bo treba, tudi mla-tilnice ter druge kmetijske stroje.
Da bi zadružniki dobili u-
metna gnojila Čim ceneje, ie ' predlagal poslovodja, da bi prevzemali gnojila že kar iz vagona in tako bi odpadli stroški prevoza in skladiščenja. Zadruga bo skrbela^ & bodo zadružniki pravočasno obveščeni, ko bo prišel vagon z gnojilom.
Občni zbor je dal razrešni-co prejšnjemu upravnemu, odboru, vendar so bili pri volitvah novega odbora v večini izvoljeni člani prejšnjega, kar je dokaz zaupanja zadružnikov do sedanjega vodstva zadruge. *
Letna skupščina Aerokluba Novo mesto
10. aprila je imel Aeroklub Novo mesto svojo redno letno skupščino, katere so se poleg članov in gostov udeležili še sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo Mokole, predstavniki Aeroklubov Kočevje in Cerklje, predstavnik letalske   divizije iz Cerkelj, za-
v dneh od 22 do 1. V.
Do začetka prihodnjega tedna (nekako do 25 aprila) bo nestalna pogostimi padavinami, dalje pretežno lepo vre-
stopniki JLA, oblasti, podjetij in ustanov.
Predsednik Aerokluba Novo mesto Dušan Mulej je r svojem referatu prikazal u-spehe, ki jih je organizacija dosegla v preteklem letu in naloge, ki stoje pred njo letos Med drugimi je govoril tudi tov. Mokole. ki je pohvalil uspehe in nakazal razne nepravilnosti, ki so še v organizaciji. V razpravi so se navzoči pogovorili o bodočih nalogah, ki se nanašajo predvsem na vzgojo novega naraščaja, ureditev hangarja in letalske zveze na. letališču v Prečni ter ustanovitev letalske Šole y Novem mestu. Izvoljen je bil nov upravni odbor;-katerega častni predstavnik je Maks Vale, predsednik Dušan Mulej, podpredsednik Rado Taufer, tajnik pa Gojko Gornik.
Ob zaključku je bilo izžrebanih 15 poletov v motornih letalih, nato pa so navzoči gledali še tri letalske filme. Želimo, da bi novi upravni odbor imel pri svojem delu uspehe in naredil čim več za dvig letalstva na Dolenjskem.
Btran t
DOLENJSKI LIST
Stev. H 1
Navodila za zgraditev gnojišč in snojniščnih jam
Na razpis o dodeljevanju denarnih pomoči iz kmetijskega sklada, bomo v okraju Kočevje pomagali s temi sredstvi zgraditi v letošnjem letu nad 200 gnojišč ln gnojnic nih jam. Ni vseeno, kako se gnojišče ln jama zgradi, da kar najbolje ustreza namenu. Čeprav bomo skušali v teku gradnje teh objektov posameznim posestvom pomagati i raznimi nasveti, naj še posebej opišem, na kaj je treba posebno paziti.
KJE NAJ GNOJIŠČE ZGRADIMO
Kje bi zgradili gnojišče, odloči položaj hleva, dvorišča, ostala poslopja in možnost odvoza gnoja ter gnojnice. Po možnosti je treba poiskati sončno lego. Če je količkaj mogoče, naj ne bo gnojišče tik ob steni hlevov. Od hleva naj bo odmaknjeno vsaj kak meter. Ce to ni mogoče, Je treba hlevski zid dobro zavarovati (izolirati), da ne prehaja vlaga gnoja na steno hleva. To je za zid, kakor tudi za živino zelo škodljivo. Velikost gnojišča naj bo 3—4 m* na eno glavo odrasle živine, odnosno na 500 kg žive teže vseh vrst živine na posestvu. Ta velikost gnojišča zadošča, če zlagamo gnoj 1 '/* do največ 2 m visoko. Gnojišče je treba zgraditi tako, da ne bo predrago, vendar pa mora biti dovolj trpežno. Zelo je treba paziti, da bomo gnoj lahko do-važali iz hleva na gnojišče ln ga brez posebnega premetavanja odvažali. Velika gnojišča moramo zato zgraditi tako, da nanje lahko zapeljemo voz. Manjše gnojišče pa uredimo tako, da ni preširoko in da voz lahko zapeljemo z obeh strani. Zato naj imajo večja gnojišča propust za voz, dočim to za manISa ni neobhodno potrebno. Čeprav se danes v svetu že marst'cje priporoča graditev gnojišč brez ob-zidka, samo g ravno betonirano pinSčo. vendar 1e za naffe prilika holie. da jih obzidamo. Ob-zMr>k r*1 bo visok 80 do 100 cm tn dfbel kakih IS cm. dno proiišfa pa nenropustno ln betonirano Kler Je izood enoji-j^r, srnoin^na lama le priporočilen, da 1o pokrf1*»mo 7. okrog-lirnml. R tem m-lhrnnimn na cementu, ki ht htt ootrnben za be-tonc-ico nlo*čn. Preostal del enn-J«"*a ?"i»#(1a rnora betonirati. J^nr* f»nr,li"?a pa1 "1*1 nrntl (Jnoj-nlčnl lami r»rlb"*no 2 do S cm na vsak meffcr. To \p milno, da se more gn^l odcelstl v grnojnlč-no Jamo. Kjer ne bi bilo mo-
: gcče zgraditi gnojnične jame J pod gnojiščem, Je nagib dna ! gnojišča vseeno potreben zato, da z gnojišča lahko odpeljemo kanal v jamo. Betonsko dno gnojišča naj bo debelo vsaj 10 cm, na utrjeni podlagi, zgrajeno pa naj bo iz betona v razmerju vsaj 1:6 (6 delov peska in 1 del cementa). Na vrhu na] bo 1 cm debel sloj cementne malte v razmerju 1:2,5 (1 del cementa in 2 dela peska). Da takšna plošča ob mrazu ne razpoka, naj bo pod njo propusten material, to je debel gramoz, nad katerim betoniramo. Propuste v obzidku je zgraditi tako, da jih lahko zapremo z deskami, kt jih vlagamo v utor zidu.
UREDITEV GNOJNIČNE JAME
Za vrednost gnoja je škodljivo, če je preveč Izpostavljeno soncu in dežju. Sonce pospešuje izhlapevanje in povzroča zgube dušika, ki je v gnoju. Ce pada
Pravilno napravljen odcedni jašek — prosto kroženje zraka med jamo in hlevom je onemogočeno
na gnoj preveč dežja, pa ga izpira in tako odnaša hranilne snovi. Zato naj bo gnojišče v zavetju in senčni legi. Ce ni v bližini drevja, Je dobro, da ga posadimo (orehi) ali pa postavimo brajde s trto. S tem gnoj
močno zaščitimo pred soncem in dežjem. Kjer je mogoče brez večjih stroškov urediti nad gnojiščem streho, je to prav priporočljivo. Obenem z gnojiščem moramo vsekakor zgraditi tudi gnojnično jamo; če le mogoče pod gnojiščem. Zgrajena mora biti dobro, da ne propušča. Kanali za odvod gnojnice iz hleva naj bodo čim krajši in brez nepotrebnih zavojev. Najprimernejša oddaljenost jame od hleva je 2 do 5 metrov. Iz istih razlogov kot gnojišče, tudi gnojnično jamo ni dobro graditi ob steni hleva. Kadar je gnojnlčna jama pod gnojiščem, je treba zgraditi odprtino za črpalko izven gnojišča, najbolje na vogalu. To je nujno, da lahko odvažamo gnojnico kdaj koli. Važno je, da moremo zapeljati voz tik do same odprtine za črpalko. Ne smemo pozabiti, da je treba obenem z graditvijo gnojnične jame urediti tudi gnojnične kanale v hlevu, odcedni jašek in odvodni kanal prav do izliva v jamo.
Za naše prilike je potrebno, da imamo 3 m' jame na eno odraslo žival. Bolje Je delati večjo, kot manjšo jamo. Za to je več razlogov. Vsak čas ni niti primeren, niti ne utegnemo sproti odvažati gnojnice. Ce je jama premajhna, se hitro napolni, gnojnica se Izliva nazaj v dovodne kanale in hleve, ali zamaka gnoj in ga s tem kvari, se cedi po dvorišču ali poteh in brez potrebe propada.
UREDITEV KANALOV
Da bi zbrali vso gnojnico, je marsikje treba urediti tudi hleve, zlasti kjer so v hlevih pod živino propustna tla in se zato gnojnica zgublja v zemljo. Prav tako se zgublja, če nt kanalov. Tla naj bodo v hlevih nepropustna, nabita zemlja, ali še bolje beton, vsaj na zadnji tretjini ležišča, na tej podlagi pa
Zahtevajte povsod sokove
»CEIEIA-SAD« I BOROVNIČEV BISER l
Usnjarski tehnikum v Domžalah
Kaj kmalu   bo konec šolskega
leta. Mnogi dijaki, posebno pa starši, že danes razmišljajo: »Kam po končani nižji srednji Soli?« Prav je, da razmišljajo in se pripravljajo na dan, ko se bo treba odločiti ln si izbrati nadaljno pot v življenje.
pod    nadzorstvom    vzgojitelj ev-
pedagogov.
Pogoji za vpis v J. letnik so: opravljeni 4 razredi nižje gimnazije ln spredemnl izpit na Usnjarskem tehnikumu; najvišja starost Je 16 let.
Po  končanem Štiriletnem šola-
mesečna   praksa   v   eni Izmed
tovarn usnja, diplomirani tehnik pa še enkrat prakticira v tovarni predno zasede odgovorno mesto obratovodje, vodje oddelka ali pa se zaposli v trgovini, skladiščih aH laboratorijih. Tudi tovarne tanina in drugih pomožnih sredstev v usnjarski Industriji, potrebujejo usnjarskih tehnikov.
Dobrim dijakom dajejo razna usnjarska podjetja tudi mesečno štipendijo; s tem omogočijo učencem neovirani študij, podjetjem pa zagotove nove kvalificirane moči.
V šolskem letu 1955-56 bo sprejetih v prvi letnik do 25 dijakov. Nobene ovire ni. da se ne bi vpisala tudi dekleta.
B. Lilija
Poslopje Tehnlkuma
Da pomorem nekoliko prt Izbiranju hočem opisati solo Usnj sraki tehnikum v Domžalah, ki J« razmeroma malo poznana ln je prav, da se z njo seznani širši krog ljudi, posebno pa oni, ki bodo končali leto$ nižjo gimnazijo vsaj s prav do o rim uspehom ln se bodo vpraševali: »Kam p« sedaj?«
Usnjarski tehnikum je srednja strokovna šola, ki praktično ln teoretično izobražuje mlade ljudi za poklice v usnjarski stroki, oziroma tehniki. Ima stopnjo popolne srednje lole ln daje pravico do študija na tehniški fakulteti ter do skrajšanja roka v obvezni vojalkl službi v JLA.
Izkopanine pričajo, da Je bilo usnjarstvo že pred 250 000 leti zelo razvito, saj spada obleka in obute«/ med osnovne potrebe pred-zgodovlnskega človeka, iz domače dejavnosti je nastala usnjarska obrt ln Sele v preteklem stoletju ae j« razvila v Industrijo, Tekom tisočletij so si usnjarji nabrali dragocenih IzkuSenJ v obdelavi izredno občutljive ln zapleteno sestavljene surovine — živalske koze. Kemiji Je lele v zadnjih desetletjih uspele pojasniti skrivnostna pojave in ustvariti znanstveno osnovo za nadaljnji razvoj te pomembne panoge. Toda že danes je med Usnjarji le preveč nazadnjaškega duha, kl se oslanja na sicer dragocena Izkustva, toda ne razume novih poti razvoja, ker pač nima za to potrebne izobraz- I be. Prav zaradi tega bo potrebno le veliko mladih sli, ki bodo dale tej panogi poleta ln uvedle sodobne postopke pri delu.
Zato Je bi! leta IM8 ustanovljen Usnjarski tehnikum v Domžalah. V neposredni bližin! lepega Športnega lgrliča ln noveea modernega olimpijskega kopališča Je zgrajeno novo, sodobno šolsko poslopje, v katerem Je tudi Internat In SoU i ska menza. Preskrbljeno Je torej za uspešen Studit), za stanovanls, prehrano ter za telesno ln duševno razvedrilo dijakov. V bližini J Sole so poslopla šolskih delavnic ter analitski In tehnoloSkl laboratorij.
Dom*»1e so l# 15 km oddaljene od LJubljane. Železniške ln avtobusne zveze so ugodne ln je omogočen obisk  gledališča Ln oper«
nju opravijo absolventi diplomski Izpit m • tem dobe naziv — kvalifikacijo »usnjarski tehnik«. Ob počitnicah Je obvezna eno-
Uvoz nadaljnjih količin živii
sladkorja, kave in južnega sadja. Kot rezervo za morebitne potrebe smo kupili 15.000 ton sladkorja, ker je bil lani pridelek eladikorne pese znatno manjši. Prav talko so bile sklenjene nakupne pogodbe za 6.000 ton masti, v glavnem v Ameriki, v Braziliji pa za 400 ton kave. Iz Italije in Egipta bomo dobili okoli 500 ton pomaranč in 850 ton limon, ki jih bo uvozilo podjetje Kooperativa. V teku so pagajanje za nakup ie nekaj sto ton Južnega sadja.
lesen pod. Ležišče mora imeti primeren nagib, vsaj 1 cm na dolžino enega metra, zadnji del
ležišča pa še več, da se scalina takoj odteče v kanal. Gnojnični kanali morajo biti vedno betonirani. Za naše prilike so skoraj najprimernejši odkriti kanali, globoki do 10 cm z isto Širino ter s padcem vsaj 1'/* cm na vsak meter dolžine kanala. Takoj izven hleva, kjer se združita hlevni in odvodni kanal, mora biti zbirni Jašek, da se v njem usedajo delci gnoja in stelje, ki nikakor ne spadajo v gnojnično jamo. Ta jašek naj bo globok 40 cm in približno toliko dolg in širok. Pravilno zgrajen jašek prepreči tudi kroženje zraka med gnojnično Jamo ln hlevom, da ni nepotrebnega smradu. Odvodne cevi za gnojnico naj imajo vsaj 15 cm odprtine. Manjše se pogosto zamašijo. Ti kanali so lahko cementni ali pa le pokriti. Zaradi kakovosti gnojnice in prepreče-nja smradu je najbolje, da so odvodne cevi speljane skoraj do dna gnojnične jame. To naredimo najlaže tako. da pride kanal v jamo na vogalu. V vogalu napravimo s posebno steno trikotni kanal skoraj do samega dna. Čeprav bi bilo najbolje graditi   okroglo   jamo, vendar
V letošnjem programu dela žena — zadružnic Je tudi urejevanje kmečkih vrtov. OZZ je v ta namen razdelila tudi določeno količino semen, predvsem take zelenjave, ki si še ni utrla pot na podeželje.
Dajemo nekaj navodil, kako lahko uredimo kmečki vrt.
Najbolje Je, da vrt razdelimo na gredice, široke 3,5 m, z vmesno potjo, Široko 20—30 cm. Na gredice sadimo ali sejemo vse posevke v vrste. Vrt pognojimo samo na polovico, to je pol površine vrta, ker nekateri posevki ne trpijo svežega gnoja. Na zagnojenih gredicah bomo gadili vse kapusnlce, solate, paradižnik, papriko, kumare, buče, na drugi polovici, ki ni zagnojena s hlevskim gnojem, pa vse čebulnice, korenjčnlce in stročnice. Namesto hlevskega gnoja Jim pognojimo z umetnimi gnojili. Na 10 m* potrosimo tukaj pred premetavanjem zemlje 80 d kg superfosfata, SO dkg kalijeve soli in 10 dkg kakšnega dušičnega gnojila. Med rastjo pa potresemo Še 20 dkg nitramon-kala ali čilskega solitra vsej zelenjavi, razen fižolu in grahu. Iste količine umetnih gnojil potresamo tudi na parcellcah. ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem. V kolikor nimamo na raz-
polago vseh teh gnojil, lahko porabimo nitrofoskal — 1 kg na 10 m'.
Vrt lahko uredimo na sledeči način:
1. gredica
Zgodaj aprila posadimo v vrste kolerabico, razdalja med vrstami je 40 cm. Prvo vrsto posodimo 15 cm od roba parcellce, v maju posadimo na Isto par-cellco paradižnik tn to 2 vrsti, vsako oddaljeno 35 cm od roba parcellce. Proti koncu junija pa posadimo v vrste, kjer Je bila kolerabica, zgodnjo karfiolo.
2. gredica
Na 50 cm od roba gredice posadimo glavnato solato zgodaj spomladi, maja meseca pa na Isto gredico posadimo S vrste paprike, tako da pride prva vrsta 25 cm od roba parcellce, druga vrsta 75 cm, tretja pa 125. Solata Je tako — med vrstami naprike. Ko pospravimo solato, lahko na isto mesto posejemo motovileč, posadimo kolerablco, zasadimo por ali pa tudi glavl-časti ohrovt.
3. gredica
Nanjo posejemo čimbolj zgodaj v vrste korenček — (nan-tes), kateremu primešamo Se nekaj rdeče redkvice. Med vrste korenčka posadimo julija
Zahtevajte povsod sokove
»CELEIA-SAD«
GROZDNI SOK ♦♦♦♦♦♦»»»•«»♦♦»>♦»♦»»»»♦»»
priporočamo zaradi cenejše gradnje pravokotno jamo. Propuštati ne sme niti zraka niti vode. Globoka naj bo 2—3 m in približno toliko široka. Dolžina zavisi od velikosti jame, seveda je treba pri dimenzioniranju paziti, da je čim manjša površina. Temelji stranskih sten se gradijo z mešanico 10 delov peska in 1 del cementa. Globina in debelina temelja zavisi od zemlje (ali je čvrsta, kamenita ali manj trdna. Navadno je globina okrog 50—60 cm, debelina (širina) pa okrog 40—50 cm. Stene jame gradimo z mešanico 1 proti 4 do 1 proti 6. Dno mora biti It mešanice 1:4. Ce je zemlja, ki služi za dno, peščena (propustna), je treba nabiti plast ilovice, nanjo nasuti gramoza in šele na to betonirati. Dno jame mora viseti proti mestu, ki je določeno zc_ črpalko. Na tom mestu se nfi^j*vl primeren Jašek za namesiitev črpalke, da je mogoče jamo popolnoma izprazniti. Ogle jame je treba zaokrožiti. Ce imamo nad iimo betonsko ploščo, je poleg odprtine za gnojnično črpalko potrebno pustiti še posebno odprtino, približno 60 X 60 cm zaradi vstopa v jamo, če jo Je treba čistiti ali popravljati in podobno. Priporočamo, da je pokrov nad jamo od okrogli c; če je betonska plošča, pa mora biti dovolj močna.
Kadar se odstrani opaž, to je približno po dveh tednih, je treba stene jame in dno ometati s cementno malto v razmerju 1:2 in dobro zgladiti. V breznih krajih je pogosto mogoče napraviti gnojnične jame s samo-iztokom, kar je vsekakor priporočljivo, zaradi enostavnejšega praznenja.
Z napravo dobrih gnojišč in gnojničnih jam se najlaže ohranijo dragocene, za rast rastlin potrebne hranilne snovi, katere na naših posestvih pogosto propadajo brez vsake koristi. Zato je gnojiščem ln gnojnlčnim lamam treba posvetiti vso skrb, da b! tako zboljšali pogoje gospodarjenja na naših kmečkih posestvih. Ing. A. Zore.
Huda prometna nesreča zaradi neprevidnosti
Ze nekajkrat amo v našem listu pisali o vedno bolj pogostih prometnih nezgodah na Dolenjskem in navajali dokaze, da je v večini primerov vzrok prometne nezgode neprevidnost ali alkohol. Navzlic tem in drugim opozorilom pa ponovno ugotavljamo da se vse to nekaterih ljudi slabo prime, zaradi česar pride do takih prometnih nezgod, kot
Zahtevajte povsod sokove
»CELEIA-SAD« JABOLČNI SOK
♦♦«•»♦»♦»»»»♦♦•<♦♦»»♦+»»»»♦«»
se je dogodila 7. aprila letos na železniškem prelazu pri Hrastovici pri Mokronogu, ki je terjala človeško žrtev.
Na železniški progi Trebnje—Sevnica je med postajama Mokronog in Pijavice nezavarovan cestni prehod pri vasi Hrastovica. Po tej cesti se je vračal s sejma v Mokronog proti domu 7. aprila dopoldne z enovprežnim vozom posestnik Franc Janežič z Mosta. K njemu je prisedel
v Martinji vasi, potem ko sta spila nekaj vina posestnik Rafael Obana iz Malega Cir-nika. Nekaj sto metrov pred prelarom je Janežič vzel na voz še Ernesta Renkota iz Malega Cirnika, ki je se Judi vračal s sejma z malim pujskom v vreči. Renko je sedel zadaj na kurnik na vozu s hrbtom obrnjen v smer voz-
la svet raven, in čeprav jo bilo lepo vreme in cesta suha, Janežič in ostala dva niso o-pazili z mokronoške postaje prihajajočega mešanega vlaka, Janežič je, kot pravi sam, precej podil konja in zagledal vlak komaj nokaj deset metrov pred križiščem. Tudi ostri, dolgi žvižg lokomotive so preslišali.   Ko je Janežič
Kraj prometne nesreče pri Mokronogu
nje. Poleg sebe je držal vre- zagledal vlak, je udaril ko-
čo s pujskom
Vsi, ki poznajo ta prehod čez progo in vso okolico, ne morejo verjeti taki neprevidnosti, kot jo je pokazal v tem primeru voznilk. Čeprav je proga pregledna v obe smeri v dolžini kakih 800 metrov, ker
Ali res ni nobene pomoči?
Dolenjski list je že pisal o prenašanju klopi na brusniški šoli. Od takrat je minilo nekaj mesecev, stanje pa je vedno slabše.
Osemletna šola v Brusnicah ima tri učilnice: dve v pritličju in eno v I. nadstropju. Pogled nanje je precej žalosten, včasih obupen. Še najlepša (če je ta izraz sploh umesten) je učilnica v prvem nadstropju. Kajpak učenci tudi tu nimajo kam sesli, če pridejo vsi v šolo. Tudi v tej učilnici so imela okna pozimi le enojne šipe, skozi eno okno pa nam je burja vso zimo pihala pod noge in pod nos. V zadrugi niso imeli šip, na oknih pa so se tako ali drugače pobile.
Obupna pa je učilnica, kjer ima pouk III. razred. Pouk je popoldne. In niso redki takile prizori: »SediteI< pravi učiteljica. Pol učencev sede, pol jih Obstoji ker nimajo kam sesti. Učiteljica posije po klopi v 1. razred. Tam jih nujno potrebujejo, ker pišejo nalogo. Hajdi v H. razred. »Nimamo nobenega stolčka odveč!«..'.. Razbitih klopi pa nikakor ni mogoče več popraviti. Kako potem učenci stisnjeni sedijo in kako pišejo, si lahko mislite.
»Učiteljice se razburjajo,« pravijo ljudje, »so pač živčne!« Nihče pa ne pravi: »Kako to, da ne dobite opreme, če jo tako nujno potrebujete?«
Že pred pričetkom šolskega leta smo rekli, da ne bomo mogli učili, če ne bo opreme. Zdaj teče že osmi mesec, klo-
pi je vedno manj, učimo pa še vedno.
Pa še nekaj 1 Vsak ve, da je že deset let, kar smo premagali okupatorja in pospravili za njim, Jcar je razdejal, le šola nas še vedno spominja nanj. Zakaj se mora ravno šoli ie vsevdiij poznati, kam so zadevali streli? Kaj brusniški o-troci res ne sinejo hoditi v lepo šolo? Za njeno lice bi pa res morali malo poskrbeti, saj to je vendar prosvetni hram! Če kje spregovorimo o popravilu šole, slišimo: »Ni denarja!« Mar bo sčasoma treba manj denarja za popravilo? Ni škoda stavbe, ki talko propada? Dajte pomislite malo še na brusniško šolo. Naj postane taka, da bo tej vasi pod Gorjanci v ponosi
nja toda bilo je že prepozno. Vlak je zadel voz v zadnji del in ga vrgel s tira, da se je s konjem vred prevrnil preko ceste na desno stran. Dočim je Ob ah a dobil le lažje poškodbe, Janežič pa precej težke, je Renkota, ki je sedel zadaj, stroj potegnil podse in ga raz mesa ril na kose.
Strokovna komisija je na kraju nesreče ugotovila, da pade krivda za to težko prometno nesrečo izključno na voznika, ki sploh ni pazil na vlak, čeprav je kot domačin mogel vedeti, da ob tem času vozi vlak na tej progi, ter je brezbrižno podil konja. Krivdo še povečuje dejstvo, da je svet v tem predelu raven in zato preglednost v obe smeri proge toliko večja.
Ta težka prometna nezgoda, ki je terjala tragično smrt Ernesta Renkota, lahko pa bi isto usodo doživela ostala dva na vozu, naj bo ponoven resen opomin vsem, ki uporabljajo prometne naprave in sredstva na skrajno previdnost. Le s povečano previdnostjo vseh bomo preprečili take primere.
21. ma] - občinski praznik 0SILNICE
Občinski ljudski odbor Osllntca razglaša odlok z dne 14. II. 1955, sprejet na predlog Zveze borcev NOV 7 dne 8. VIII. 1954, da 21. maj proglasi is svoj občinski praznik.
Dan 21. maj 1942. leta je zgodovinskega pomena na kolpsko dolino, ker so tega dne partizansko enote Kočevskega odreda prvič izvedle oboroženo borbeno akcijo na fašistično postojanko v Osilnl-ci, ki sestavlja zahodni del I,KS ob Kolpi in Cabranki.
Zgodovinskega pomena je ta dan tudi zato, ker so partizanske enote s svojo akcijo dale ljudstvu pobudo, da Je oborožen odpor podpiralo in da se je lahko tudi dalje izvajal. Združen z veliko Italijansko ofenzivo meseca Julija ln avgusta 1942 Je pripomogel k poznejši Italijanski kapitulaciji in zmagi nad fašizmom.
Smrt fašizmu — svobodo narodut
Osllnica, dne 9. IV. 1955.
Stev. 143-1-55.
V. d, tajnik obč. LO: Jože Žagar, 1. r.
Kako sadimo krompir
Slehernemu kmetu in vrtič-karju je dobro znano, kako važno je pridelovanje krompirja, saj ga potrebujemo za prehrano, za krmo in za industrijo (špirit, Škrob).
Preskušali smo razne sorte krompirja za prehrano in vemo, da nekatere uspevajo, druge pa ne, zlasti ne inozemske. Mi smo navajeni na bel krompir s tanko lupino in plitvimi očesi, ki se ne razkuha in ima dober
nizki fižol. Razdalja vrst je ista kot na drugI gredici. Ko smo pospravili korenček, zasejemo na to mesto avgusta šplnačo za spomladansko uporabo.
4. gredica
Tukaj pridelujemo grah. Spravimo ga na gredico 3 vrste. Med vrstami lahko posadimo kolerablco. Ko konec Junija pospravimo grah, posejemo na gredico 6e korenček za Jesensko in zimsko uporabo. Vedimo, da njivsko korenje ni enakovredno vrtnemu rumenemu korenju.
5. gredica
Na peti gredici zasejemo v vrste por ln to aprila meseca. Med rastjo ga večkrat prered-Člmo In tako dobimo okusno zelenjavo za jesen in zimo. Vrsta od vrste naj bo 25 cm. n. gredica
Ta gredica Je namenjena pe-teršilju in zeleni. PeteršilJ posejemo zelo zgodaj v vrste, za zMeno pa si vzgojimo sadike, ki Jih koncu aprila presadimo v dve vrsti te gredice. Tako dobimo Izredno okusne glavice zelene.
7. gredica
Sedma gredica naj nam služi za rdečo peso. Pesa mora biti precej gosto posejana v vrstice od 30 cm. Pesa mora biti za uporabo drobna in sočna. JulTja meseca lahko med vrste posejemo ie nizki fižol za Jesensko vlaganje in uporabo. Mesto nizkega fižola lahko posadimo na to gredico 3 vrste glavičastega ohrovta.
8. gredica
Na osmi gredici zasadimo sadike zgodnjega zelja. Najokus-nejše je rdeče zelje. Po pospra-vllu zelja posadimo gredico z rndivljo, to Je Julija meseca, da dobimo tudi solato za zimo. Namesto solate lahko na tej gredici zasadimo tudi zimsko čebulo. Sadike te čebule si prtpravimo do avgusta meseca. Zimska čebula ostane čez zimo na vrtu, tako Imamo v maju lepo debelo, okusno čebulo za dom In prodajo.
Na tretji ali četrti gredici lahko v juliju posadimo sndiko glavičastega ohrovta, ki nam skozi vso zimo daje zelenjavo. Avgusta meseca posadimo *udl še kakšno gredico s sadikami pora, ki se do jeseni lepo razvije in ostane na gredici do spomladi, ko nam v marcu In aprilu, to Je ravno v času, ko nI druge zelenjave, daje priboljlek za kuhinjo.
Fižol, čebulo, česen si pa pridelamo na njivskih površinah. Kjer pa je prostora na vrtu ie dovolj, ne smemo pozabiti na kumare ln jedilne buče.
Kar smo napisali Je samo predlog za ureditev vrta, lahko pa si ga tudi uredimo drugače, vendar tako, da na vsaki gredici pridelamo čimveč zelenjave. V naših časopisih, posebno pa v »Naši vasi« ln »Dolenjskem listu«, bomo ie nadalje našli navodila za ureditev ln nego vrta. Ing. Rado Llniner
moknat okus. Spominjamo se stare sorte — Osceide, ki bo pri nas na žalost kmalu zginila.
Ne bom našteval sort, ki Jih naša semenska služba priporoča in so večinoma vso doore in donosne. Vendar moramo upoštevati, da se tudi te sorte kmalu, v 2—3 letih, izrodijo.
Pri odbiranju semenskega krompirja v kleteh izberimo zdrave, srednje debele gomolje, težke okrog 5 dkg (velikost jajca). Ce takih zmanjka, pa odbe-rimo nekoliko večje in jih po dolžini prerežemo na pol. Od velikih gomoljev odberlmo in odrežlmo le vrhnji del z največjim številom očes. Očesa morajo biti vidna, močna, ne dolga in nitasta z mladimi gomoljčki. Tak krompir ru za seme. Ce Je krompir na prerezu rjavo robč-kast, je le za krmo.
Rezanje gomoljev je zelo važno. Od bolnih prerezanih gomoljev prenesemo bolezenske klice na zdrav krompir, ki ga režemo. Zato Je treba rezilo po vsaki taki rezi razkužiti v rdečem hiipenman-ganu, ki Je dobro razkužilo, od smotrne rezi ln odblre krompir-J» Je odvisna veČina pridelka. Nekoliko večje klice pustimo. Prva očesa dajejo največji pridelek. Krompir odblrajmo na svetlem, pred kletjo, da res dobro vidimo, kaj odblramo. Krotniplr naretimo en teden pred saditvijo, da se na rezi osuši ln da dobi rana trdo kožico. OsuAitev pospešimo, če krompir potresemo s suhim živim apnom. Cele gomolje Je dobro na svetlem prostoru na le«ah ah plitvih zabojih prekaliti, kar Je važno pri zgodnjih vrstah (BOhmov zgodnji, kresnlk Ud.), da bo preje dozorel.
Spomladno ral bi bil! morali letos opraviti ie pred snegom. Sedaj bomo morali aadltl krompir za plugom. Nas.| plugi št. 9—7 or« Jejo preozke brazde, zato pride krompir preveč" na gosto, največ 50 cm v vrstah narazen. Prt tako gostih vrstah bi porabili preveč temena zato sadijo na kmetih le rezine krompirja s 3—4 očesi in
zato Imamo tako slab pridelek. Izkušnje učijo, da Je dobro saditi krompir tako, da je presledek med krompirjem v vrsti 40 cm, presledek med vrstami pa naj bo 60 do 65 cm. Tako porabimo na 1 ha 15—18 stolov semena.
V takih vrstah krompir laže ple-vemo ln osipavamo, vprega ne dela škode, krompir pa Ima več svetlobe ln zraka, pridelek Je znatno večji, ker Je bil sadež močneje preskrbljen s hra-nlvom za rast korenin ln cime. Z malimi plugi torej raje sadimo vsako tretjo brazdo. V Nemčiji ln. Holandljl sadijo krompir tudi 9» cm narazen ln ga trikrat osujejo, zato pa ga pridelajo tudi 400 sto-tov na 1 ha, kar sem sam videl.
Seveda krompir zahteva tudi dobro gnojenje — 300 stotov hlevskega gnoja ln pri nas se najmanj 300—400 kg suiperiosiata, 20o—300 kg kalcijeve ♦soli in najmanj ioo kg duftlka (kot čilski sollter ali nltromonkal). superfosfat ln kalijevo sol lahko zmešamo ln takoj raztrosimo po brazdah, zabranamo ln nato Jarkamo. Posajene Jarke alt brazde potrosimo po vrhu s 100 kg solitra in zabranamo. 100 kg solitra potrosimo tudi ob prvem oslpavanju kot priboljšek za hiter razvoj clme.       F. Malasek
Predlog za povečanje kredita za kmetijstvo
Po poročilih iz Beograda bo Zvezni izvršni svet v kratikem razpravljal o možnostih, da ee zvezni sklad za napredek tone-tljstva poveča lz ene na dve milijardi din. S tem se bodo skupno z republiškimi in lokalnimi skladi v ta namen sredstva povečala na okoli 9 milijard dinarjev. Ta sredstva se bodo predvsem uporabila za povečanje donosa ln produktivnosti živine. Dajala se bodo kot premije za semenski material, ustanavljanje raznih strokovnih ustanov za napredek kmetijstva, za gojitev krmnih rastlin, za Izgradnjo postaj za umetno eaemeaijevanje Sivina ter druge agrotehnične potrebe.
6tev. ie
»DOLENJSKI UST«
Str. S
STAT
Objavljamo osnutek vzorčnega statuta za bodoče občine novomeškega okraja; kot vzorec smo vzeli statut občine Žužemberk. Namen tega objavljenega statuta je, da bodo odborniki občin, politični aktivisti, iniciativni odbori družbenih organizacij in volivci statut nadrobno pretresli, dali svoje pripombe in dopolnila glede na posebne pogoje svoje občine. Ta vzorčni osnutek statuta naj komunam — obči-
nam olajša delo za njih lastni statut, hkrati pa služi kot osnova, da bo v statutih občin zagotovljena in dosežena načelna enotnost za ves okraj.
Poudarjamo še enkrat, da je ta objavljeni statut le osnutek, dan v razpravo vsem državljanom in organizacijam našega okraja. Ne samo želimo, ampak tudi upamo, da boste osnutek resno pretehtali in pretresli, se o   njem   nadrobno pogovorili.
Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto pa ČIMPREJ SPOROČILI svoje pripombe in dopolnila k tu objavljenemu osnutku statuta, in sicer iz vseh občin, kajti, kot smo že omenili, občina Žužemberk je tu vzeta le kot primer.
INICIATIVNI ODBOR za formiranje komun okrajne skupnosti Novo mesto
Osnutek statuta občine Žužemberk
A. Temeljne določbe
1. člen
Občina Žužemberk Je temeljna socialistična družbeno gospodarska skupnost prebivalstva tn samoupravna politična — teritorialna enota.
Občina Žužemberk je v sestavi okraja Novo mesto.
2. člen
Občina Žužemberk obsega tele katastrske občine in naselja:
KATASTRSKE OBČINE:
Naselja:
Ajdovec: Boršt, Dolenji Ajdovec (del), Gorenji   Ajdovec,   Mali Lipovec, Podiiipa, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec.
Brezova reber: Brezova reber, Dolenji Ajdovec (del), Sela pri Ajdovcu.
Dvor:
Dolenji Kot, Dvor, Gornji Kot, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas, Trcbča vas, Vinkov vrh.
Stavca vas: Jama  pri  Dvoru,  Lašče, Pod-gozd, Stavca vas.
Hiajc:
H inje, Hrib pri Hinjah, Lazdna, Pleš.
Sela pri Hinjah:
Lopata, Sela pri Hinjah, Visejc, Vrh pri Hinjah.
Žvirče (del): Prevole, Ralje.
Gornji Križ: Dolnji Križ,  Gornji Križ, Poljane pri Žužemberku, Vrhovo pri Žužemberku, Vrh pri Križu.
Reber: Reber, Zalisec.
Scla pri Sumberku: Arčevca, Babna gora, Dolenji Podšumberk, Gorenji Podšum-berk, Log pri Žužemberku, Or-laka, Replje, Sela pri Sumberku, Volčja jama, Vrtače, Za-vrh.
Smlhel pri 2užemberku:
Budganja vas, Dešeča vas, Dra-šča vas, Klečet, Pleševica, Smi-hel pri Žužemberku.
Veliko Lipje: Gradenc,  Klopce,   Malo Lipje, Veliko Lipje.
Žužemberk: Cvibelj, Prapreče, Stranska vas pri Žužemberku, Zafara, Žužemberk.
3. člen
Občina Žužemberk razvija proizvajalne sile in zagotavlja druge pogoje za gospodarski, socialni in kulturni razvoj svojega območja ter utrjuje in razvija socialistične družbene odnose s tem, da
— usmerja gospodarski razvoj občinske skupnosti;
— samostojno organizira izkoriščanje materialnih in drugih virov na svojem območju;
— zagotavlja izvrševanje in razvijanje samoupravnih pravic gospodarskih in drugih organizacij in zavodov ter vseh drugih oblik neposrednega združevanja prebivalcev;
— varuje osebne demokratične pravice prebivalcev in Izravnava njihove interese s splošnimi interesi družbene skupnosti;
-* omogoča razvijanje svobodne pobude prebivalcev, razvijanje njihovo delovne sposobnosti in povečanje storilnosti njihovega dela; skrbi, da se uveljavlja socialistično načelo nagrajevanja dela po uspehu; omogoča, da pride svobodno do izraza osebnost delovnega človeka;
— organizira družbeno opravljanje gospodarskih In drugih družbenih zadev, ki Imajo ne-I»> .reden pomen /:i življenje in delo delovnih ljudi;
— samostojno opravlja vse zadeve, ki imajo neposreden pomen za občinsko skupnost, razen tUtlh zad'-v, ki so ? ustavo in zakoni določene kot pravica in dolžnost okraja, Ljudske republike ali federacije.
4. člen
Občina upravlja družbeno premoženje na svojem območju, kolikor ta pravica nI z zakonom ali statutom okraja Novo ms-Ito dana višjim družbenim skupnostim.
S proizvajalnimi sredstvi, ki ao družbena la^nlna, gospodarijo delovni kolektivi.
B. Člon
Občina odloča o uporabi in razdelitvi družbenih dohodkov, doseženih na njenem območju, totem ko so Izpolnjene zakonite
obveznosti do višjih družbenih skupnosti.
6. člen
Samouprava prebivalcev občine v gospodarstvu in na drugih področjih družbeno-političnega življenja se izvršuje zlasti s tem, da
— volijo delovni kolektivi gospodarske organizacije neposredno in po delavskih svetih, zadružnih občnih zborih in po drugih organih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo;
—* prebivalci po svojih izvoljenih predstavnikih v ljudskem odboru samostojno urejajo take zadeve s področja gospodarskega, komunalnega, socialnega in kulturnega življenja in razvoja občine, ki imajo neposreden pomen za občinsko skupnost, ter neposredno sodelujejo pri upravi v svetih, odborih in komisijah občinskega ljudskega odbora;
— soodločajo pri vodstvu samoupravnih prosvetnih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih zavodov, državljani in predstavniki kolektivov zavodov;
— uživalci stanovanj po svojih hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih na podlagi svoje pravice do stanovanja gospodarijo s stanovanjskimi hišami, ki so vključene v stanovanjsko skupnost;
— sodelujejo prebivalci posameznih krajev na območju občine po svojih predstavnikih v krajevnih odborih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo, pri ob-
ravnavanju in reševanju zadev, ki imajo neposreden pomen za kraj;
— se zadržujejo prebivalci v društva in druge združbe^ ustanovljene na teritorialni ali drugačni podlagi za uresničevanje demokratičnih političnih, gospodarskih, komunalnih, socialnih, znanstvenih, kulturnih, umetniških, strokovnih, Športnih in drugih skupnih koristi;
— se sestajajo volivci na zborih volivcev zaradi neposredne udeležbe državljanov pri delu občinskega ljudskega odbora in krajevnih odborov, zaradi nadzorstva nad njihovim delom in zaradi izvrševanja drugih z zakonom določenih pravic;
— odločajo volivci z referendumom o potrditvi posameznih sklepov ljudskega odbora, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, ali pa se o takih sklepih izjavijo vnaprej.
Samouprava prebivalcev občine se mora izvrševati v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, ki so izražene v ustavi, zakonih ter odlokih okrajnega In občinskega ljudskega odbora Novo mesto.
7. člen # Občina Žužemberk varuje koristi družbe kot celote in izvršuje njene pravice do gospodarskih organizacij, zavodov in vseh drugih organizacij družbenega samoupravljanja na njenem območju, kolikor izvrševanje teh pravic ni dano z zakonom ali statutom okraja Novo mesto višjim družbenim skupnostim.
B. Organi samoupravljanja v občini
8. člen
Organi samoupravljanja v občini so: občinski ljudski odbor, krajevni odbori, sveti in komisije državljanov, organ! samoupravljanja v gospodarstvu, organi družbenega upravljanja zavodov na prosvetnem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju, organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš ter organi društev In drugih združb.
I. Občinski ljudski odbor
9. člen
Občinski ljudski odbor je organ samouprave delovnega ljudstva občine in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti občine.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi občinski upravni organi.
10. člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Žužemberku.
1. Pravice in dolžnosti občinskega ljudskega odbora
a) Splošna pristojnost
11. člen
Občinski ljudski odbor samostojno opravlja vse zadeve, ki Imajo neposreden pomen za občino v njenem gospodarskem, komunalnem, kulturnem in socialnem življenju ln razvoju, kolikor za posamezne zadeve ni z ustavo, zakoni ali s statutom okraja Novo mesto določena pristojnost za zvezne, republiške in okrajne organe oblasti.
12. člen
Občinski ljudski odbor samostojno Izdaja predpise (odloke) o zadevah, ki Imajo neposreden pomen za občino, če te zadeve niso urejene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov.
Občinski ljudski odbor Izdaja dopolnilne predpise (odloke) za ureditev vprašanj iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah pravic, ki mu jih dajejo zakon ali drugi pravni predpisi Vkšjih državnih organov.
13. člen
Občinski ljudski odbor neposredno Izvršuje zakone in druge predpise višjih državnih organov ter svoje odloke s tem, da izdaja izvršilne predpise (odredbe, navodila) in upravne odločbe ter opravlja druga upravna opravila v vseh zadevah, ki spadajo po dosedanjih predpisih v pristojnost občinskih ln okrajnih ljudskih odborov, razen tistih zadev, ki spadajo po statutu okraja Novo mesto v pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
14. člen Občinski ljudski odbor Žužemberk izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državmn organov ter svojih predpisov.
15. člen
Občinski ljudski odbor Žužemberk izvršuje vse pravice in dolžnosti občine v zvezi z upravljanjem družbenega premoženja.
18. člen
Občinski ljudski odbor sam od sebe ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij, društev in državljanov ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, znanstvene in socialne zavode.
Ce se dajo posamezne potrebe bolje ali lažje zadovoljiti s skupnimi sredstvi oneine Žužemberk tn okraja Novo mesto, lahko občinski ljudski odbor skupno z ljudskimi odbori občin aH z okrajnim ljudskim odborom Novo mesto ustanovi podjetje ali zavod na podlagi z njimi sklenjene pogodbe; s to pogodbo se določijo pravice in obveznosti ustanoviteljev.
17. člen
Občinski ljudski odbor izvršuje z zakonom določene pravice in dolžnosti, ki so dane v pristojnost občinskim ljudskim odborom, do vseh gospodarskih in drugih organizacij ter zavodov na območju občine, razen tistih pravic in dolžnosti ln proti tistim organizacijam in zavodom, H katere je z zakonom aH z drugimi predpisi višjih državnih organov določeno, da izvršujejo to pravice in dolžnosti višji državni organi.
18. člen
Občinski ljudski odbor vodi upravni postopek ln odloča na prvi stopnji o vseh zadevah, za katere Je po zakonu ali drugih predpisih višjih državnih organov pristojen ljudski odbor, kolikor za to po statutu okraja Novo mesto nt pristojen okrajni ljudski odbor.
19. člen
Občinski ljudski odbor voli tn razrešuje občinskega sodnika za prekrške.
b)   Občinski družbeni plan,   občinski proračun  ln  dohodki občine
20. člen
Občinski ljudski odbor samostojno .«mre|m<* občinski dmžbe-nl plan; pri tem se mora držati temeljnih obveznosti, ki izvirajo iz zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana.
Z občinskim družbenim planom se določi smer gospodarskega razvoja občine, določijo se njeni dohodki in razdelijo sredstva za proračun in za sklade.
Predlog občinskega družbenega plana je treba pravočasno dati v pretres organom upravljanja gospodarskih organizacij in zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge, ki pri sestavi končnega predloga družbenega plana niso bili upoštevani, je treba predložiti občinskemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana.
21. člen
Občinski ljudski odbor samostojno sprejme občinski proračun. Z občinskim proračunom se določijo dohodki, ki pripadajo občini po veljavnih predpisih In po občinskem družbenem planu, ter se izvrši njihova porazdelitev za izvršitev nalog občinskega ljudskega odbora in krajevnih odborov, za občinske proračunske zavode, za Investicije, ki se finansirajo iz občinskega proračuna, in za dotacije.
Določba zadnjega odstavka 20. člena se uporablja tudi pri sprejemanju občinskega proračuna.
22. člen
Občini pripadajo vsi na njenem področju doseženi dohodki, ki so z veljavnimi predpisi določeni kot dohodki občine in okraja, razen lastnih dohodkov okrajnih organov ter zavodov, ki se finansirajo iz okrajnega proračuna.
Okrajni družbeni plan določi, pri katerih virih dohodkov občine je udeležen okraj in s kakšnim deležen.
23. člen
Občinski ljudski odbor določi, kolikšen del dobička gospodarskih organizacij na območju občine pripada občini po odbitku tistega dela dobička, ki pripada po družbenih planih federaciji, Ljudski republiki Sloveniji in okraju Novo mesto, in kolikšen del pripada gospodarski organizaciji.
c) Razmerje med občinskim ljudskim odborom in ekrajnim ljudskim odborom Novo mesto
24. Člen
Okrajni ljudski odbor Novo mesto ima nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po veljavnih predpisih okrajni ljudski odbor do občinskih ljudskih odborov.
25. člen
Občinski ljudski odbor in njegovi upravni organi se morajo pri opravljanju zadev, ki imajo splošen pomen za okraj Novo mesto, Ljudsko republiko Slovenijo in federacijo, držati navodil in smernic splošne narave, ki jih daje okrajni ljudski odbor.
26. člen
Sveti in drugi upravni organi občinskega ljudskega odbora Žužemberk se morajo pri opravljanju zadev, ki imajo splošen pomen za okraj, Ljudsko republiko Slovenijo in federacijo držati navodil in smernic splošne narave, ki jim jih v okviru svojega delovnega področja dajejo ustrezni sveti in drugi upravni organi okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, če Jim je dana taka pravica po predpisih višjih državnih organov ali okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
27. člen
Ce misli občinski ljudski odbor, da Je okrajni ljudski odbor Novo mesto, oziroma njegov organ s smernicami aH navodili za njegovo delo kršil kakšno njegovo zakonito pravico, sme podati ugovor Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije.
28. Člen
Ce svet občinskega ljudskega odbora ne izvrši ali ne izvršuje v redu zadev, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, ali če ne dela po smernicah in navodilih okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, oziroma njegovih svetov, lahko okrajni ljudski odbor Novo mesto, oziroma njegov svet predlaga občinskemu ljudskemu odboru, naj posamezne ali vse člane sveta razreši njihove dolžnosti.
29. Člen
Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto lahko predlaga občinskemu disciplinskemu sodišču, naj proti odgovornemu usluŽbonru občinskega Hudskega odbora sproži disciplinski postopek zaradi ne-IzvrSItve aH nerednega izvrševanja dolžnosti, ki so mu naložene z  zakonom, z drugimi
predpisi višjih državnih organov ali s smernicami in navodili okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, njegovega sveta ali drugega okrajnega upravnega organa.
Zoper odločbo občinskega disciplinskega sodišča, s katero se disciplinski postopek ne uvede ali ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto pravico do pritožbe na okrajno disciplinsko sodišče.
30. člen
Pristojni svet okrajnega ljudskega odbora Novo mesto daje pritrditev za postavitev in razrešitev šefov organizacijskih enot v upravnem aparatu občinskega ljudskega odbora in vseh inšpektorjev pri občinskem ljudskem odboru.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto lahko zahteva, naj se razreši tajnik občinskega ljudskega odbora, če nima predpisanih strokovnih pogojev za tajnika. Na podlagi take zahteve mora občinski ljudski odbor tajnika razrešiti.
2. Sestava in delo ljudskega odbora
a) Sestava ljudskega odbora
31. člen
Občinski ljudski odbor Žužemberk ima 25 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
b) Delo ljudskega odbora
32. člen
Občinski ljudski odbor opravlja vse zadeve iz svoje pristojnosti na svojih sejah, izvršilne in upravne zadeve pa praviloma po svetih in po upravnih organih.
Seje ljudskega odbora se sklicujejo po potrebi.
33. člen
Občinski ljudski odbor samo na seji
1. sprejme statut občine,
2. sprejema odloke, odredbe in navodila,
3. sprejema občinski družbeni plan, občinski proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna,
4. sprejema regulacijski načrt občine in njenih naselij,
5. sklepa o pripombah k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regionalnemu načrtu,
fi. sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora,
7. voli in razrešuje predsedni-mika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednika in člane svetov ter člane odborniških komisij,
8. voli* in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika,
9. voli in razrešuje predsednika in člane občinskega disciplinskega sodišča in njihove namestnike; imenuje in razrešuje disciplinskega tožilca in njegovega namestnika,
10. odloča o mandatnih in imunitetnih vprašanjih odbornikov,
11. sklepa o razpisu volitev za posamezne ljudske odbornike,
12. ustanavlja gospodarske organizacije in zavode,
13. imenuje direktorje (upravnike) gospodarskih organizacij, kadar je za to po predpisih pristojen; imenuje voditelje zavodov,
14. odloča o gospodarskih upravnih ukrepih razpusta delavskega sveta, uvedbe prisilne uprave in razrešitve direktorja (upravnika) gospodarske organizacije,
15. odloča o najemanju posojil In prevzemanju poroštev,
16. določi višino, namen in splošne pogoje za izplačevanje posojil, ki Jih daje občina,
17. sprejema sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, s katerim upravlja,
18. odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolektivnih organov ljudskega odbora,
19. Imenuje ln razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe vseh samostojnih organizacijskih enot v upravnem aparatu ter Inšpektorje,
20. odloča o organizaciji upravnih organov in sistemizaciji delovnih mest,
21. sprejema predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskega ljudskega odbora in občinskih proračunskih zavodov ter potrjuje pravilnike o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih finančno samostojnih zavodov,
22. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravlh pravic občine,
23. sklepa o razpisu občinskega referenduma,
24. sklepa o določitvi območij,
za katera se sklicujejo zbori volivcev.
25. sklepa o sklicanju zbora volivcev in odloča o sklepih zbora volivcev,
26. odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev ljudskega odbora zoper odločbe predsedni-za oz. tajnika glede njihovih delovnih razmerij, o pritožbah uslužbencev zoper odločbe o kaznovanju zaradi disciplinskih nerednosti ln o pritožbah delavcev zoper odločbe o kaznovanju zaradi disciplinskih prekrškov,
27. opravlja vse druge zadeve, ki jih po zakonu ali po tem statutu lahko opravlja samo na sejah.
34. člen
Z večino glasov vseh odbornikov ljudskega odbora se sprejemajo:
1. občinski statut.
2. občinski družbeni pilan in občinski proračun,
3. občinski regulacijski načrt,
4. odlok o razpisu referenduma,
5. odloki o občinskih davščinah.
35. člen
Delo ljudskega odbora na sejah podrobneje ureja poslovnik.
36. člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njihovih svetov morajo biti objavljeni v »Dolenjskem Hstu« okraja Novo mesto.
V tem listu je treba objaviti tudi izvolitev organov in imenovanje uslužbencev, ki jih izvoli oz, imenuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij.
37. člen
Odloki in uredbe občinskega ljudskega odbora začenjajo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno, vendar predpis ne more začeti veljati prej, kot je * 1 objavljen.
c) Odborniške komisije
38. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz pristojnosti lahko izvoli ljudski odbor izmed sebe stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predlaga za določanje na seji ljudskega odbora, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisfji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
39. člen
Občinski ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1. mandatno — imunitetno, ki ima 3 člane,
2. "komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 5 članov,
3. komisijo za gospodarstvo, ki ima 5 članov,
4. komisijo za proračun, ki ima 5 članov,
5. komisijo za predpise ln organizacijska vprašanja, ki ima 5 članov,
6. komisijo za predloge In pritožbe, ki ima 3 Mane.
40. člen Mandatno — imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem od-borniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odbornl-ška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za volitve In Imenovanja proučuje — vprašanja — predloge za volitve, imenovanje in razrešitev vseh organov in uslužbencev, ki jih voli oziroma imenuje In razrešuje ljudski odbor, In o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za proračun nadzira Izvrševanje občinskega proračuna, predračuna skladov in uporabo dotacij iz občinskega proračuna.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge splošnih predpisov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in sistematizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora, in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predloge In pritožbe obravnava predloge in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi ter pritožbe
uslužbencev in delavcev o katerih odloča ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru.
41. člen Predsednik  in podpredsednik
ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij.
d) Predsednik občinskega ljudskega odbora
42. člen Predsednik ljudskega odbora
se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
43. člen Predsednik   ljudskega odbora
predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov in vsklaja delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik opravlja rudi druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po posebnih predpisih.
44. člen * Predloge predpisov ln drugih'
aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
Ce se svet ne strinja z mnenjem predsednika, da kakšen predlog nima pogojev, da bi prišel na dnevni red seje ljudskega odbora, lahko pošlje svet tak predlog neposredno ljudskemu odboru.
45. člen Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da predpis ali kak drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
46. člen Predsednik  ljudskega odbora
ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje predloži v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnij seji.
47. člen Predsednik ljudskega odbora
podpisuje:
1. vise predpise, odločbe in druge sklepe, ki jih sprejme ljudski odbor na seji..
2. akte, v katerih predsednik zastopa občino kot pravno osebo.
3..predloge za sprožitev disciplinskega postopka, in odločbe, s katerimi izreče kazni za disciplinske nerednosti glede uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor.
4. naloge ljudski milici, da se zagotovi administrativna izvršitev posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora skupno s predsednikom sveta sopodpisujejo odredbe sveta.
48. člen Ljudski odbor ima podpredsednika, ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsed. nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten, ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, če tako določi ljudski odbor s svojim sklepom.
49. člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade. Stalna mesečna nagrada se izplačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta do 3Q dni v enem letu.
Stalno mesečno nagrado prejema tudi podpredsednik, če stalno opravlja določene zadeve (tretji odstavek 48. člena).
8. Sveti a) Sestava in člani svetov
50. člen Občinski  ljudski  odbor ima
tele svete:
1. Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.
2. Svet za komunalne zadave, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov.
3. Svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov.
4. Svet za zdravstvo ln socialno politiko, ki ga sestavljajo predsednik in 8 Članov.
5. Svet za notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik ia 6 članov.
Stran 4
»bolknjsk! list5*
Stev. rt
BI. tleti
Predsednika in najmanj dve člana sveta Izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed drugih državljanov.
Predsednik, podpredsednik ter uslužbenci okrajnega ljudskega odbora Novo mesto in občinskega ljudskega odbora Žužemberk ne morejo biti člani svetov.
b) Delovno področje svetov
52. člen
Sveti kot kolegijsko Izvrsno-upravni organi ljudskega odbora:
1. skrbijo, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi, smernice in splošna navodila zveznih, republiških in okrajnih Izvršnih in upravnih organov, 2a katerih izvrševanje je pristojen občinski ljudski odbor, ter predpisi občinskega ljudskega odbora,
2. na podlagi In v mejah zakonov in drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in svojega ljudskega odbora izdajajo odredbe, če so s temi predpisi za to izrecno pooblaščeni,
3. obravnavajo načelna vprašanja svoje upravne panoge; usmerjajo s splošnimi navodili in smernicami delo administracije ljudskega odbora v svoji upravni panogi in nadzorujejo, ali se njihovi sklepi izvršujejo;
4. pripravljajo predloge odbornikov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih izda ljudski odbor, ter dajejo ljudskemu odboru pobudo in predloge za druge sklepe s svojega delovnega področja;
5. dajejo predloge za izvolitev, Imenovanje in razrešitev uslužbencev in državljanov, glede katerih imajo to pravico;
6. predlagajo ustanovitev, združitev in prenehanje občinskih zavodov;
7. dajejo predpisane pritrditve in potrditve, če to ne spada v izključno pristojnost ljudskega odbora;
8. predlagajo predračune dohodkov in izdatkov upravnih organov v svojem delovnem področju;
9. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so s predpisi višjih državnih organov, e tem statutom in z drugimi predpisi ljudskega odbora dani v njihovo delovno področje.
Odločbe o upravnem postopku Izdaja svet samo v zadevah, za katere je to izrecno določeno z zakonom ali drugim predpisom,
53. člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi aH odpravi vsak nezakonit predpis aH drug sklep, razen določb, ki so bile izdane v upravnem postopku.
54. člen
Svet za gospodarstvo obravnava in predlaga občinski družbeni plan in opravlja zadeve s področja gospodarstva m financ.
Svet   za   komunalne zadeve
opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa, cest, vodnega gospodarstva, stanovanjskih vprašanj in druge komunalne zadeve.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja Šolstva, kulturnih zavodov ter drugih prosvetnih in kulturnih delavnosti, telesne in predvojaško vzgoje.
Svet za zdravstvo in socialno politiko opravlja zadeve s področja zdravstva, socialnega skrbstva (socialne pomoči, varstvo matere In otroka, skrbništvo itd.), socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
Svet za notranje zadeve opravlja zadeve s področja varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in drugih upravnih panog iz pristojnosti ljudskega odbora, v kolikor te težave n« spadajo v delovno področje drugih svetov.
80. člen
Ce spada kakšna zadeva v delovno reševanje — področje dveh aH več svetov, jo obravnavajo in rešujejo vsi prizadeti sveti.
c) Delo svetov
56. član
Svet ljudskega odbora opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
O sklicanju seje obvesti predsednik sveta predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda ln z gradivom dostavi Članom najmanj 3 dni pred sejo.
Seje sveta sa mora udeležiti načelnik ustreznega oddelka oz. šef ustrezne organizacijske enote, svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
57. člen
O seji se vodi zapisnik, ki ga podpiieta predsednik sveta in tajnik sveta. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po s^ji dostaviti tajniku ljudskega odbora, ki ga predloži predsedniku ljudskega odbora.
58. člen
Od časa do časa. najmanj pa •nfcrat vsakega pol leta, mora
svet obravnavati dalo up ravnih
orgsnov, ki so za svoje delo odgovorni svetu.
59. člen
Svet poroča o Izvrševanju zadev in drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ljudskemu odboru sproti, splošno poročilo pa mora dati najmanj enkrat letno.
60. člen
Vsak svet ima tajnika. Dolžnost tajnika sveta opravlja uslužbenec ljudskega odbora, ki ga zato določi tajnik ljudskega odbora. Načelnik oddelka ne more biti tajnik sveta.
Tajnik sveta piše zapisnik seje sveta ln opravlja druge pisarniške posle v zvezi s sejami sveta.
61. člen
Svet ima lahko svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
62. člen
Svet lahko ustanovi odbore in posebne komisije.
63. člen
Sveti ljudskega odbora imajo tel« odbore:
1. svet za gospodarstvo ima odbor za industrijo in obrt, odbor za trgovino, turizem in gostinstvo, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter odbor za finančne zadeve;
2. svet za komunalne zadeve ima odbor za gradnje in urbanizem, odbor za komunalne zadeve in odbor za stanovanjske zadeve;
3. svet za prosveto in kulturo ima odbor za predšolsko vzgojo, odbor za šolstvo, odbor za splošno prosveto, kulturo in umetnost ter odbor za telesno in predvojaško vzgojo;
4. svet za zdravstvo in socialno politiko ima odbor za zdravstvo, odbor za socialne pomoči, odbor za varstvo matere in otroka ter odbor za delo.
Poleg naštetih odborov lahko izvolijo sveti še druge odbore.
84. člen
Vsak odbor sveta ima predsednika in 4 do 6 članov. Predsednik odbora mora biti člaa sveta.
85. člen
Odbor proučuje in pripravlja rešitve posameznih zadev za ustrezni svet na svoji seji.
66. člen
Svet lahko ustanovi posebne komisije za proučevanje posameznih vprašanj in pripravo predlogov, ki jih rešuje svet.
87. člen Odbori ln komisije sveta ne morejo izdajati odločb.
4. OBČINSKA UPRAVA
Upravni organi in uslužbenci ljudskega odbora.
68. člen
Za pripravo in izvrševanje upravnih, strokovnih in pisarniških opravil iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor oddelke, urade, uprave, inšpekcije ter druge organe.
a) oddelki   ln uradi
89. člen Občinski   ljudski   odbor ima tels oddelke in urade:
1. oddelek za splošne zadeve
ln proračun,
2. oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
3. oddelek za zdravstvo ln socialno politiko,
4. davčni urad,
9. katastrski urad, 6. urad za stanovanjske zadeve.
70. člen
1. Oddelek za splošne zadeve opravlja splošne pravne zadeve in upravne zadeve, ki ne spadaj« v delovno področje drugih samostojnih organizacijskih enot, personalno službo, splošno pisarniško službo, zadeve narodne obrambe, opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih ln kulturnih delavnosti, telesne in predvojaške vzgoja, opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom ln mirom, neposredna vodstva državljanskih stanj, sprejemanja prijav in odjav prebivališča, neposrednega organiziranja požarne varnosti in protiletalske zaščite, vodi register prebivalstva, opravlja vsa deli v zvez! s statistiko, ki spadajo v delovno področje občine, pripravlja predlog proračuna In opravlja zadeve računovodstva.
V oddelku za splošne zadeve so tele organizacijske enote:
— pravni referent,
— referat za personalne zadeve,
— odsek za proračun in računovodstvo,
— referat za volilne Imenike.
— matični urad,
— referat za narodno obrambo ln predvojaško vzgojo,
— referat za prosveto ln kulturo,
— referat za notranje zadeve,
— referst za statistiko ln evidenco,
— splošna pisarna ln ekono-mat.
2. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja gospodarstva (Industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gostinstva 1« turizma), financ, zemljiško pramo-
ienjako-prsvnih razmerij, premeta, gradbeništva in urbanizma,  vodnega  gospodarstva ln
komunalnih zadev.
V oddelku za gospodarstvo in  komunalna  zadeve  so tele
enote:
— pravni referat,
— referat za gospodarsko planiranje,
— odsek za gradnje in komunalne zadeve,
-— odsek za zadeve splošnega
ljudskega premoženja.
3. Oddelek za zdravstvo In. socialno politiko opravlja upravne zadeve na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in dela ter socialnega skrbstva (socialne pomoči, varstva matere ln otroka, skrbništva itd.).
V oddelku za zdravstvo in socialno politiko so tele organizacijske enote:
— referat za zdravstvo,
— referat za varstvo matere in otroka,
— referat za skrbništvo,
— referat za socialne pomoči.
4. Davčni urad odmerja in izterjuje davščine od dohodkov od prebivalstva, nadzira plačevanje prometnega davka, do-tekanje drugih dohodkov iz gospodarstva ter vodi upravno kazenski postopek za finančne prekrške po posebnih predpisih.
V davčnem uradu so tele organizacijske enote:
— referat za odmero dohodnine in zemljarine,
— referat za prometni davek, takse ter davek na dediščine in darila,
— referat za kontrolo dohodkov,
— referat za izterjatev davščin,
— davčno knjigovodstvo.
6. Katastrski urad opravlja vsa dela v zvezi z zemljiškim katastrom. Ta dela opravlja katastrski urad lahko tudi za območje drugih občin, če so s tem sporazumni prizadeti občinski ljudski odbori.
6. Urad za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja razdeljevanja stanovanj in nadzorstva nad izvrševanjem predpisov s področja stanovanjskih zadev,
71. člen
Oddelki in uradi s« ustanavljajo ln odpravljajo samo s spremembo tega statuta.
72. člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu urada ali odseka pa šef odseka oz. urada.
73. člen
Oddelki delajo po smernicah svetov.
Davčni ln katastrski urad delata po smernicah sveta za gospodarstvo, urad za stanovanjske zadeve pa po smernicah sveta za komunalne zadeve.
b) Uprava
74. člen Občinski ljudski odbor ima te
uprave:
1. Uprava za gospodarstvo, ki opravlja vse upravne zadeve s področja gospodarstva iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
2. Uprava za ceste, ki opravlja zadeve z vzdrževanjem cest IV. reda, občinskih in vaških potov.
Uprava za gospodarstvo in uprava za ceste sta samostojni upravni organ, ki debata po smernicah sveta za gospodarstvo.
Uprava za gospodarstvo vodi na svojem delovnem področju upravni postopek na I. stopnji, če je z zakonom aH z drugimi predpisi višjih državnih organov aH s predpisi občinskega ljudskega odbora določena za ta postopek pristojnost občinskega ljudskega odbora.
c) Inspekcije
75. člen
Občinski ljudski odbor Ima tele inšpekcije:
1. finančno inšpekcijo,
2. tržno inšpekcijo,
3. kmetijsko inšpekcijo,
4. veterinarsko inšpekcijo,
5. gradbeno inšpekcijo,
6. sanitarno Inšpekcijo,
7. inšpekcijo del«.
Inspekcije so samostojne organizacijske enote v aestavl ustreznega oddelka.
Finančna, tržna ln veterinarska inšpekcija delajo po smernicah ln navodilih sveta za gospodarstvo, gradbena Inšpekcija dela po navodilih ln smernicah sveta za komunalne zadeve, sanitarna inšpekcija in inšpekcija dela pa po navodilih In smernicah sveta za zdravstvo in socialno politiko.
Na čelu vsake Inšpekcije Je šef.
78. člen Inšpekcija opravlja zadeve, ki so določene z zakonitimi predpisi višjih državnih organov in z odloki ljudskega odbora.
d) Upravni s avodi
77. člen
Ljudski odbor lahko s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode, za izvrševanje posameznih upravnih zadev Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora v skladu s predpisi ljudskega odbora ln višjih državnih organov.
s) Upravne komisije
78. člen Občinski ljudski odbor Ima tele upravne komisij«:
L davčno Jtoraisijo, ki odmerja dohodnino na prvi stopnji;
2. komisijo za cenitev zapuščin, ki ocenjuje zapuščine zaradi odmere davščin;
3. komisijo za revizijo investicijskih programov, ki opravlja revizijo investicijskih programov in daje občanskemu ljudskemu odboru predloge za njihovo potrditev;
4. komisijo za revizijo glavnih projektov, ki opravlja revizijo in potrjuje glavne projekte stanovanjskih stavb;
5. komisijo za pregled izvedenih gradbenih objektov, ki opravlja tehnični pregled izvedenih gradbenih objektov iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora;
6. komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov, ki potrjuje tarifne pravilnike gospodarskih organizacij  (Ur. list FLRJ, št.
53- 53);
7. komisijo za voUlne imenike, ki odloča o zadevah vpisov v volilni imenik;
8. komisijo za uslužbenska vprašanja, ki daje pritrditve o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov;
9. komisijo za zemljiško — kmetijski sklad, ki določa katero zemljišče je splošno ljudsko premoženje po zakonu o kmetijsko zemljiškem skladu (Ur. list FLRJ, št. 22-53);
10. komisijo za plače v gospodarstvu, ki opravlja zadeve v zvezi s plačami v gospodarstvu (Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij — Ur. list FLRJ, št.
54- 54);
Ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije v primerih, za katere je to določeno t zakonitimi predpisi.
f) Tajnik ljudskega odbora, načelniki oddelkov in šefi uradov, uprav, inšpekcij ter upravnih zavodov
a) Tajnik ljudskega odbora
79. člen
Tajnik vodi in nadzoruje poslovanja občinske uprav« in Je zato odgovoren ljudskemu odboru.
Tajnik daje mnenje o važnejših pravnih vprašanjih ljudskomu odboru, njegovim svetom ter drugim organom ljudskega odbora.
80. Člen
Za tajnika je lahko postavljen kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj tri leta strokovne prakse.
81. člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja ».lasti tele zadeve:
1. skrbi ta redno, pravočasno in pravilno poslovanje občinske uprave in izravnava delo načelnikov posameznih oddelkov, šefov, uradov, uprav ter šefov drugih upravnih organov.
2. Razporeja uslužbence ljudskega odbora v posamezne organizacijske enote;
3. izdaja odločbe o usluiben-skih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta.
4. Izdaja odločbe o kaznih za disciplinske nerednosti uslužbencev ljudskega odbora, razen za uslužbence, ki Jih imenuje ljudski odbor.
5. določa ln razporeja letni dopust uslužbencev in delavcev;
8. pomaga predsedniku pri pripravi — pravni odborovlh sej in pri izravnavanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora;
7. udeležuje se Sej ljudskega odbora in njegovih organov, toda brez pravice glasovanja;
8. daje občasna in posebna poročila ljudskemu odboru o poslovanju občinske uprave in o ukrepih, k| Jih je odredil za odpravo pomanjkljivosti;
9. opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po predpisih vlljlh organov in ljudskega odbora.
Pravico izrekati kazn! za disciplinske nerednosti tajnik lahko prenese na š»fe samostojnih organizacijskih enot
b) Načelniki oddelkov, ftefl uradov, oprav, InipekclJ ln upravnih zavodov 62. člen Načelniki oddelkov, sefl uradov, uprav, inšpekcij in upravnih zavodov imajo pravico:
1. voditi upravni postopek in Izdajati odločbe v zadevah iz svojega delovnega področja; postopek vodijo tudi v tistih primerih, kjer Izda odločbo svet;
2. voditi pisarniško poslovanje, kolikor si posamezne zadeve ne pridrži tajnik ljudskega odbora;
3. organizirati službo v svoji organizacijski enoti in razporejati uslužbence na svoja delovna mesta;
4. izdajati potrdila v mejah svojega delovnega področja.
V zadevah, glede katerih je v
upravnem postopku odloČil svet podpiše odločbo načelnik oddelka oziroma sel urada sli uprave. Ce mtaU, da je odločba nezakonita, postopa po ustreznih določbah zakona o državnih uslužbencih.
Ljudski odbor lahko pooblasti za Izdajanje odločb v upravnem postopku šefa samostojnega odseka za zadeve lz njegovega delovnega področja.
88. elan
Načelnik oziroma šef mora od časa do časa poročati tajniku ljudskega odbora o poslovanju dn o ukrepih, ki jih je odredil za napredek dela v svoji organizacijski enoti.
5. Posebni občinski organi
a) Sodnik   za prekrške pri  občinskem ljudskem oboru
84. člen
Pri občinskem ljudskem odboru je sodnik za prekrške, ki ima namestnika.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika izvoli ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali najmanj pet let upravne prakse.
85. člen
Sodnik za prekrške vodi upravno-kazenski postopek na prvi stopnji za prekrške, določene s predpisi občinskega ljudskega odbora in za vse druge prekrške razen za tiste, za katere je s statutom okraja Novo mesto in drugimi predpisi višjih državnih organov določena pristojnost okrajnega senata za prekrške ali drugih državnih organov.
86. člen
Sodnik za prekrške ima svojo administracijo, delovodnik ln pečat Tajnik ljudskega odbora določi uslužbence; prostore in vse drugo kar je potrebno za pisarniško poslovanje, preskrbi ljudski odbor.
b) Občinsko disciplin-
sko sodišče
87. člen
Občinsko dlscipHnsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru je disciplinsko sodišče I. stopnje.
Disciplinsko sodišče vodi di-scipUnskl postopek ln izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev občinskega ljudskega odbora ter uslužbencev vseh zavodov glede katerih je organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda, občinskih ljudskih odborov.
88. člen Disciplinsko sodišče ima predsednika in dva člana. Pri disciplinskom sodišču j« disciplinski tožilec.
Predsednik, vsak član disciplinskega sodišča in disciplinski tožilec imajo po dva namestnika.
Predsednika, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izvoli, disciplinskega tožilca in njegovega namestnika pa imenuje občinski ljudski odbor.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli izmed odbornikov občinskega ljudskega odbora, druge člane ln njihove namestnike pa Izvoli, oziroma disciplinskega tožilca ln njegovega namestnika, imenuje izmed uslužbencev občinskega ljudskega odbora in izmed uslužbencev zavodov, navedenih v zadnjem odstavku poprejšnjega člena.
89. člen Pisarniško delo disciplinskega
sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev ljudskega odbora.
90. člen
Za pristojnost in postopek občinskega disciplinskega sodišča veljajo predpisi zakona.
8. Krajevne pisarne
»1. člen Da bi se uradovanje občinske administracije približalo krajevnemu prebivalstvu v oddaljenejših krajih, Ima ljudski odbor krajevni pisarni v
1. Dvoru — za naselje: Boršt, Dolenji Ajdovec, Gorenji Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Brezova reber, Sela pri Ajdovcu, Dolnji kot, Dvor, Gornji kot, Jama pri Dvoru, Lašče, Pod-gozd, Stavca vas, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas, Trebča vas, Vinkov vrh,
2. Hlnje — za naselja: Prevo-le, RatJ«, Hi nje, Hrib pri Hinjah, Lazlna*, Plei, Lopata, Sela pri Hinjah, Visejc, Vrh pri Hinjah.
92. člen Krajevna pisarna opravlja tele zadeve:
1. Prijavno ln odjavno službo;
2. vodi matične knjige, državljanske knjig« in volilne imenike ter izdaja izplsk« iz njih;
3. izdaja živinske potne liste;
4. opravlja pisarniško poslovanj« za krajevni odbor;
5. sprejema vloge državljanov na občinski ljudski odbor;
8. opravlja druge zadeve, določene s predpisi višjih državnih organov aH s predpisi občinskega ljudskega odbora.
93. člen
Delo krajevne pisarne vodi uslužbenec, ki ga Imenuje ljudski odbor.
Krajevna pisarna ima enega aH več uslužbencev, svoj delovodnik tn pečat.
04. člen Vodja krajevne pisarne j« za
svoje delo odgovoren tajniku ljudskega odbora in dela po njegovih navodilih*
Kolikor opravlja krajevna pisarna pisarniške posle za krajevni odbor, dela po navodilih krajevnega odbora,
95. člen Krajevni odbor nadzoruje delo krajevne pisarne in lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, naj posamezne uslužbence zamenja, če svoje dolžnosti ne opravljajo v redu ter lahko predlaga, naj se zoper nje sproži disciplinski postopek.
7. Posebne določbe o uslužbencih
96. člen
Na službena mesta uslužbencev, ki jih voli oziroma imenuje ljudski odbor, in drugih strokovnih uslužbencev, se postavijo uslužbenci na podlagi razpisa občinskega ljudskega odbora.
Drugi uslužbenci se postavijo praviloma brez razpisa.
97. člen
Razpis izvede komisija za volitve in Imenovanja in da glede uslužbencev, ki jih voli, oziroma imenuje ljudski odbor, predlog ljudskemu odboru, glede drugih strokovnih uslužbencev pa tajniku ljudskega odbora.
Po izvršenem razpisu to imenovanju oziroma izvolitvi se izda odločba o postavitvi uslužbenca.
98. člen
Odločbe o postavitvi in o drugih uslužbenskih razmerjih tajnika ljudskega odbora in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, izdaja predsednik ljudskega odbora.
Odločbe o postavitvi tn drugih uslužbenskih razmerjih drugih uslužbencev izdaja tajnik ljudskega odbora.
99. člen
Delovna mesta ln potrebne kvalifikacije za posamezna delovna mesta v upravnih organih ljudskega odbora določi ljudski odbor s posebnim predpisom.
100. člen Predsednik občinskega ljudskega odbora predlaga sprožitev disciplinskega postopka proti tajniku ljudskega odbora ln uslužbencem, fcl jih Imenuje ljudski odbor, tajnik pa sprožitev disciplinskega postopka proti drugim uslužbencem krajevnega odbora.
II. KRAJEVNI ODBOR 1. Sestava in izvolitev
101. člen
Ns območju občine Žužemberk se ustanovijo krajevni odbori kot organi občinske samouprave za tale krajevna področja:
1. Ajdovce    —    za naselja:
Boršt, Dolenji Ajdovec (del), Gorenji Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Brezova Reber, Sela pri Ajdovcu,
2. Dvor — za naselja: Dolenji Ajdovec (del), Dolenji Kot, Dvor, Gornji Kot, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas, Trebča vas, Vinkov vrh, Jama pri Dvoru, Lašče, P od gozd, Stavca vas.
3. Hlnje — za naselja: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazlna, Pleš, Lopata, Sela pri Hinjah, Visejc, Vrh pri Hinjah.
4. Ratje — za naselja: Prevo-le, Ratjs.
5. Sela pri Sumb, — za naselja: Arčevca, Babna gora, Dolenji Podšumberk, Gorenji Pod-Šumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Teplje, Sela pri Sumberku, Volčja jama, Vrtače, Za-vrh.
6. Smlhel — za naselja: Bud-ganja vas, Dešeča vas, Drašča vas, Klečet, Pleševica, Smihel
pri Žužemberku.
7. Vel. Lipje — aa naselja: Građene, Klopce, Malo Lipje, Veliko LLpje.
102. člen Krajevni odbor Je sestavljen
iz članov občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju za katero J a ustanovljen krajevni odbor, ln is članov, ki jih izvolijo volivci na zboru volivcev v kraju.
103. člen
Za člane krajevnega odbora jr> lahko Izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno prebiva na območju krajevnega odbora.
104. člen
Zbor volivcev za volllev članov krajevnega odbora sklic« predsednik občinskega ljudskega
odbora.
Kandidate lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so kandidati, kS so dobili največ glasov.
Glasuje ee javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje to ugotavlja izid volitev.
108. člen Zbor volivcev 8« lahko opravi samo, če j« navzočih vsaj desetina vseh volivcev t območja, ta katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev,
106. člen
Clanl krajevnega odbora se volijo za eno leto.
Zbor volivcev lahko > pred poUkom tega rok« zamenja vs« alt posamezna člane odbora.
2. Delovno področje ln pravica
107. člen Krajevni odbor obravnava zsu
deva iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, ki imajo neposreden pomen za kraj, in daj a ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj.
Krajevni odbor neposredno ali na zboru volivcev seznanja prebivalce kraja z odloki občinskega ljudskega odbora in skrbi zjl to, da se izvršujejo.
108. člen Krajevni odbor opravlja v korist prebivalcev kraja zlasti tele naloge:
— skrbi za vzdrževanje komunalnih objektov, ki imajo pomen za kraj (vodnjakov, vodovodov, napajališč, javne razsvetljave, parkov itd.) in za izvrševanje zadev in obveznosti, ki se tičejo čistoče, reda in kulturnega lica kraja;
— skrb', za ureditev kraja ter za zgraditev in vzdrževanje cest, ki so namenjene samo za potrebe kraja ter izdaja ukrepe ln organizira njihovo izvršitev;
— določa red ln način uporaba krajevnih pašnikov, ter red namakanja, osuševanja, uporabe napajališč, studencev, vodnjakov, in podobno ter skrbi, da se ljudje držijo tega reda;
— gospodari s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano kraju v uporabo;
— varuje zgodovinske in kulturne spomenike v kraju ter predmete splošnega ljudskega premoženja, če to n« spada v delovno področje drugih organov; I
— skrbi za ureditev krajevne* ga trga (tržnice);
— organizira neodložljive n-krepe zoper požar, poplavo te* druge elementarne nezgode;
—■ organizira ukrepe za preprečevanje ln zatiranje nalezljivih bolezni;
— organizira ukrepe za zatiranje rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev;
— skrbi za zatiranje poljska škode in nadzoruje delo poljskih čuvajev;
— podpira delo kulturnih domov, kinematografov, čitalnic^ knjižnic in podobno;
— upravlja krajevno pokopa-Hšče po posebnih predpisih;
— predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe pod skrbništvom in pomaga skrbnikom pri njihovem delu; opozori pristojni skrbniški organ, če skrbnik nepravilno opravlja skrbniško dolžnost nasproti osebam pod skrbstvom;
— nadzira delo krajevne pi-* sarne.
109. člen Izvrševanje sklepov tn ukrepov, ki jih deda krajevni odbor za uporabo zakonovo in drugih predpisov je obvezna
Sklepi krajevnih odborov, s katerimi se odločajo ukrepi, kt so obvezni za državljane, zavode in organizacije, ee lahko prisilno izvršijo samo, če Jih potrdi občinski ljudski odbor.
Občinski ljudski odbor nadzoruje zakonitost dela krajevnih odborov na območju občine in lahko razveljavi ali odpravi njegove nezakonit« sklepe. Vsak državljan, zavod ln organizacija lahko poda ugovor zoper sklepe krajevnega odbora, č« misli, da j« odbor prekoračil svoje delovno področje aH da ja kršil njihove z ustavo in zakoni zagotovljene pravice.
110. člen Krajevni odbor lahko izdaja
odločbe v upravnem postopku samo na podlagi izrecnega pooblastila občinskega ljudskega odbora. Za tako odločbo krajevnega odbora Šteje, kot da jo je izdal občinski ljudski odbor.
111. člen Sredstva  za  delo krajevnih
odborov se zagotovijo v predračunu, ki Je sestavni del občinskega predračuna.
Občinski ljudski odbor lahko zagotovi posameanim krajevnim odborom sredstva a tem, du jim prizna udeležbo na dohodkih občine, ki se ustvarijo na območju krajevnega odbora.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
X Način dola
112. M on
Krajevni odbor dela na sejah.
Na svoji prvi seja si izvoli krajevni odbor predsednika, predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red predlaga predsednik, odbor pa lahko sklene, da se dajo na dnevni red tudi druga vprašanja iz delovnega področja odbora.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
113. člen Krajevni odbor lahko predlaga zboru volivcev, naj sprejme posamezne sklepe in ukrepe iz delovnega področja krajevnega odbora. Krajevni odbor seznani zbor volivcev s sklepi In ukrepi, ki jih jo sprejel.
114. člen Krajevni odbor mora dati letno poročilo občinskemu ljudskemu odboru o svojem dolu.
8tev. 18
fcBOLEN JSTvI OST«
Stran 5
115. člen Dolžnost predsednika tn članov krajevnega odbora je častna družbena služba.
116. člen Pisarniško poslovanje krajevnega odbora opravlja krajevna pisarna. Ce v kraju ni krajevne pisarne, poskrbi krajevni odbor za opravljanje pisarniških poslov sam.
III. SVET* IN KOMISIJE DRŽAVLJANOV
117. člen
ljudski odbor lahko ustanovi svete in komisije, ki jih sestavljajo, državljani.
118. člen
Sveti državljanov so posvetovalna telesa, ki jim ljudski odbor poveri proučevanje posameznih vprašanj ln sestavljanja ustreznih predlogov.
Komisijam državljanov poveri občinski ljudski odbor lahko tudi opravljanje posameznih upravnih nalog.
IV. ORGANI SAMOUPRAVLJANJA V GOSPODARSTVU
119. člen
Delovni kolektivi vodijo v mejah zakonitih predpisov gospodarske organizacije na območju občine Žužemberk neposredno in po delavskih svetih, ln po nrugih organih, ki j in sami volijo in odpoklicujejo.
Sestavo organov delovnih kolektivov, način njihove izvolitve in odpoklica ter pravice in dolžnosti delovnih kolektivov in njih organov določajo predpisi višjih državnih organov.
V. ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA ZAVODOV NA
PROSVETNEM, KULTURNEM, SOCIALNEM IN ZDRAVSTVENEM PODROČJU
120. člen
Organe družbenega upravljanja samoupravnih zavodov, ki na prosvetnem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju opravljajo javno službo v občini Žužemberk, sestavljajo člani kolektivov zavodov in drugi državi lani, kakor to v skladu s splošnimi predpisi določajo od-
ločbe o ustanovitvi zavoda in njihova pravila.
VI. ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA STANOVANJSKIH HIS
121. člen
Organi upravljanja stanovanjskih hiš, ki so vključene v stanovanjske skupnosti, so hišni sveti in sveti stanovanjskih skupnosti, ki jih volijo uživalci stanovanj.
Pravice in dolžnosti hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti določajo posebni predpisi.
VII. ORGANI DRUŠTEV IN DRUGIH ZDRU2B
122. člen
Organe društev določajo pravila društva.
123. člen
Organi drugih združb, ki jih ustanovijo prebivalci na teritorialni ali drugačni podlagi za uresničevanje demokratičnih, političnih, gospodarskih, komunalnih, socialnih, znanstvenih, prosvetnih, kulturnih, strokovnih, športnih in drugih skupnih koristi (odbor za elektrifikacijo, odbor za gradnjo vodovoda, odbor za postavitev Šole, odbor za postavitev spomenika, odbori za proslave in podobno), določijo koristniki sporazumno.
VIII. RAZMERJE LJUDSKEGA
ODBORA DO ORGANOV DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V OBČINI
• 124. člen
Ljudski odbor ima do organov družbenega upravljanja v občini samo tiste pravice in dolžnosti, ki so določeni z zakonitimi predpisi ln s tem statutom.
125. člen
Ljudski odbor ima do organov iz 123. člena pravico nadzorstva nad njihovim poslovanjem in pravico prepovedati nadaljnje delovanje, če njihovo delovanje ni v skladu z zakonitimi predpisi ali je sicer v nasprotju z družbenim; koristmi.
Proti odločbi o prepovedi delovanja ima prizadeti organ pravico pritožbe v 15 dneh na pristojni višji organ.
siva zbora član krajevnega odbora, ki ga j« ta odbor določlL O zboru volivcev se piše zapisnik.
131. člen Predsedstvo   zbora volivcev
skrbi za to, da se izvršijo sklepi zbora volivcev in poda o tem poročilo na prihodnjem zboru volivcev.
Na prihodnjem zboru volivcev se mora po izvolitvi predsedstva zbora prečitatl zapisnik prejšnjega zbora volivcev, na kar predsedstvo prejšnjega zbora poroča po prvem odstavku tega člena.
132. člen Občinski ljudski odbor mora
pred odločanjem o važnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti povprašati za mnenje zbore volivcev, zlasti predno odloči:
1. o občinskem družbenem planu in proračunu;
2. o sprejemu regulacijskih načrtov;
3. o upeljavl občinskih davščin.
133. člen
Zbori volivcev lahko samostojno urejajo zadeve, ki spadajo v
delovno   področje krajevnega
odbora, razen v primerih kadar krajevni odbor določa v upravnem postopku.
V ta namen lahko krajevni odbor ali pa predsednik občinskega ljudskega odbora skliče zbor volivcev. Krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to predlaga najmanj 20 volivcev.
Sklepi zbora volivcev po prvem odstavku, s katerim se določajo ukrepi, ki so obvezni za državljane ln organizacije, se lahko prisilno izvršijo samo, če jih potrdi občinski ljudski odbor.
134. člen
Občinski ljudski odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njihovem prihodnjem sestanku.
Sklep zbora volivcev je obvezen za občinski ljudski odbor samo, če je z zakonom tako določeno. Ce misli občinski ljudski odbor, da tak sklep ni v skladu z zakonom, odloča o spornem vprašanju okrajni ljudski odbor Novo mesto in sporoči svoj sklep zboru volivcev.
č. Referendum
135. člen Občanski ljudski odbor lahko
razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem, ali pa zato, da se volivci izrecno o njih izjavijo.
Referendum razpiše občinski ljudski odbor sam od sebe aH
na zahtevo desetine volivcev v občini, podano pismeno aH na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum vo-Hvd, ga mora ljudski odbor razpisati najkasneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
D. Prehodne in končne določbe
C. Zbori volivcev
126. člen
Na območju občine Žužemberk se sklicujejo zbori volivcev za območje krajevnih odborov (101. člen statuta).
127. člen
S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določi, da so v nekaterih območjih, naštetih preje, sestajajo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja.
128. člen Občinski ljudski odbor mora
najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta, poročati zborom volivcev o svojem celotnem delu,
129. člen
Člani ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poro-
čati o svojem delu ln delu občinskega ljudskega odbora zborom volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati mo, rajo tudi, če zbor volivcev to od njih zahteva.
130. člen Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa vsake 3 mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor zaradi obravnavanja poročila o delu krajevnega odbora in zaradi obravnavanja komunalnih in drugih vprašanj, ki imajo pomen za kraj. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Zbor volivcev, ki ga je sklical krajevni odbor, začne in mu predseduje do izvolitve predsed-
136. člen
Zadeve, ki bodo po sprejetju tega statuta dane z zakonom ali drugim predpisom višjega državnega organa v pristojnost občinskega ljudskega odbora aH ljudskega odbora mestne občine s posebnimi pravicami, bo opravljal občinski ljudski odbor.
Zadeve, Id bodo po potrditvi tega statuta dane z zakonom aH drugim predpisom višjega državnega organa v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, bo opravljal občinski ljudski odbor Žužemberk, razen tistih, za katere Je po statutu okraja Novo mesto določena pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
Od zadev, ki bodo po potrditvi tega statuta z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, pa doslej sploh niso bile v pristojnosti ljudskih odborov, bo opravljal občinski ljudski odbor tiste, za katere bo določil okrajni ljudski odbor s posebnim odlokom, da jih opravljajo občinski ljudski odbori.
137. člen
Ce okrajni ljudski odbor Novo mesto ne izda odloka po tretjem odstavku prejšnjega člena v treh mesecih po objavi zakona oziroma drugega predpisa, ima občinski ljudski odbor Žužemberk pravico zahtevati, naj Iz-
vršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odloči, da opravlja tako zadevo občinski ljudski odbor Žužemberk.
Zoper odlok, s katerim okrajni ljudski odbor prenese pristojnost po tretjem odstavku prejšnjega člena na občinski ljudski odbor, ima občinski ljudski odbor Žužemberk pravico ugovora na Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije.
138. člen
Dokler ne bodo izdani predpisi o razdeljevanju stanovanj in o dajanju socialnih podpor, bo v teh zadevah reševala pritožbe v upravnem postopku odbora i šk a komisija za predloge in pritožbe.
139. člen
V dobi treh let po tem, ko
začne veljati ta statut, se sme izjemoma imenovati za tajnika tudi oseba, k; nima pogojev iz 80. člena tega statuta, če za imenovanje da pristanek predsednik okrajnega ljudskega odbora.
140. člen
Ta statut prične veljati, ko ga potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
Spremembe tega statuta veljajo, ko jih potrdi okrajni ljudski odbor Novo mesto.
Zdravilna zelišča *********
toni na Dolenjskem
Po naših vaseh, posebno pa
V pasivnejš'h predelih, često-krat slišiš, kako veliko je pomanjkanje denarja, da ni mogoče kupiti niti najpotrebnejših reči. Da je na Dolenjskem m v Beli krajini teže priti do primernega zaslužka kot v okolici Ljubljane aH n. pr, na Gorenjskem, je res, toda za marljivega delovnega človeka je tudi v teh krajih dovolj priložnosti za zaslužek. Poleg razne manjše Industrije ln gradbenih del, ki zaposlujejo delovno silo, imamo še dru,.- možnosti. Med drugimi nem to možnost nudi v veliki meri nabiranje zdravilnih zelišč.
Dolenjska m Bela krajina sta zelo bogati z raznimi zdravilnimi rastlinami, ai pa nam v veliki meri vsako leto propadejo, ker se vse premalo zavedamo, da nam tudi nabiranj« teh lahko nudi prav lep stalni zaslužek. Z nabiranjem zdravilnih /... 1: " se lahko zaposlimo od zgodnje pomladi do pozna jeseni, pa tudi pozimi (nabiranje pljučnega mahu, lubja če-Šmlnovih palic, listov bele ome-le Itd.). Poleg zaslužka stalnih nabiralcev, pa nudi nabiranje zdravilnih zelišč možnost postranskega zaslužka tudi upokojencem, lažjim tavaildom lu šolski mladini.
V letoinjem letu se bo odkupovalo na Dolenjskem in v Bel! kr.ijinl pribdiino lbO vrst zdravilnih zelišč. Kljub temu pa bo osta.i'. po nailh gozdovih ln kostnicah so mnogo vrst raznih zdravilnih rastlin. Pred vojno se je pri naa nabirajo samo okrog 60 vrst ter s« je v tem pogledu v zadnjih letih dosegel le lep napredek. Priznati moramo, ds Se danes v glavnem nabirajo tista zelišča, kakor pred vojno — U*t breze, lubje krhlike, cvet lipo Ud. Morda bo kdo rekel, da ae * nabiranjem teh holje zasluži aH pa da rastejo v večjih količinah kot ostala, ki to jih začeli kupovati X »adnjlh letih, toda ne eno n«
drugo ni res. Vzrok manjšega nabiranja je v tem, ker so ta rastline manj znane. Naj navedem samo dva primera: 1950. leta smo začeli odkupovati Ust jeternjka. Dobili smo ga samo lz okolice Vrhpolja ln še tam v zelo majhni količini, komaj 50 kilogramov. V minulem letu pa so nabirali jeternlk že v več krajih in ga nabrali žo 1000 kg. Ce bi ga nabirali povsod, kjer raste, bi ga lahko nabrali več tisoč kilogramov. Istega leta kot jeternlk, se je propagiralo nabiranje cveta mačjih ali medvedovih tačic. Skoraj povsod si dobil odgovor, da jih nočejo nabirali, da jiji je tako malo, da nabiranje ni vredno. 1952 so bile odkupljene prve količine mačjih tačic — 12 kg — v zadrugi Gaberje ln Pod-građ. V lanskem letu pa jih je bilo nabranih na Dolenjskem \n v Deli krajini nad 800 kg. Ako bi bila organizacija nabiranja boljša, bi se navedena količina povečala vsaj za štirikrat. Navedena dva primera, ki pa nista osamljena, nam jasno povesta, da nam vsako leto po na'ili gozdovih, pašnikih, travnikih in poljih propadejo precejšnje količine raznih zdravilnih zelišč, ki bi jih lahko po ugodnih cenah prodali. To so težki milijoni, katere bi lahko zaslužili vsako leto 8asi ljudje, če bi se tega bolj zavedali, o tem več razmišljali ter manj godrnjali, kako težko je za »dinar«.
Nabiranj^ zdravilnih zelišč js delo, ki ga lahko opravljajo starejši ljudje in šolska mladina. To delo tudi ne zahteva prevelikega znanja, važno pa je, da vsak nabiralec točno pozna vrste rastlin, ki pridejo v postov za nabiranj«, čas nabiranja in da jih ima primerno shranjene. Paziti mora, da zaradi raznih krajevnih Imen n« bi nabiral napačnih rastlin. Ce nabira korenine bele čnierlke, mora paziti, da jih ne bo zamenjal s koreninami jesenskega podleska, katerega marsikj« Imenujejo a
domačim krajevnim Imenom čmerika. AH — če nabira list volčje erešnje, da ne bo zamenjal male norice za volčjo čreš-njo itd. Za nabiralca je tudi važno, da ve, kdaj je pravi čas nabiranja posameznih delov rastlin, ker ni vseeno, aH je rastlina en teden prej aH pozneje nabrana. Nadalje mora biti poučen, da se zelišča ne smejo nabirati takrat, ko so rosna ali mokra, in da mora korenine, ko jih nabere, do čistega oprati. Včasih se pripeti nabiralcu, da nabranih zelišč ne more prodati zaradi slabe kakovosti. Temu je največkrat vzrok, ker so zelišča izgubila svojo prirodno barvo aH so prepozno brana, so plesniva ali presušena. Kaj je največkrat vzrok, da zelišča izgublja svojo prirodno barvo? Ce so bila nabrana v rosi aH so bila mokra še od dežja, ko smo jih nabirali, aH pa smo že nabrana zelišča preveč stlačili,
RAZVESELITE SVOJCE V TUJINI Z »DOLENJSKIM LISTOM«!
ds so se ugrela (vnela), možno pa je, da so se pokvarila tudi pri sušenju, če smo jih sušili v predebelih plasleh. Veliko napak pa se napravi pri nabiranju raznih r»stlin, ker so površno nabrana, vmes je preveč trave ali raznih drugih primesi. To je samo nekaj vzrokov, ki vplivajo na kakovost blaga, ki ga hočemo prodati. Zaradi tega naj ai vsak nabiralec, ki hoče Imeti zadovoljiv uspeh, preskrbi vss potrebna navodila o spoznavanju rastlin, o nabiranju In sušenju zdravilnih zelišč.
Poudarjeno je bilo, da pri nas organizacija nabiranja zdravilnih z«lišč nI zadovoljiva. Zato ne bo odveč, ako pogledamo, kaj je temu največ krivo. V Sloveniji se odkupi skoraj 100 odstotkov seljšč pri KZ, kar ps z* ost«!« republik« ne bi mogli
trditi. Vsem je dobro znano, da so naše zadruge obremenjene z vsemi mogočimi odkupi, prodalo umetnih gnojil, Industrijskega ln prehrambenega blaga, zaradi česar v marsikateri zadrugi odpade odkup zdravilnih zelišč, oziroma se odkupijo veliko manjše količine kot hi se lahko, ako bi bil v zadrugi uslužbenec, ki bt bil zadolžen za odkup zelišč ter bi skrbel, da bi bili nabiralci v pravem času obveščeni, katera zelišča naj nabirajo ln kako naj jih nabirajo. Odgovorni ljudje nekaterih na-Slh zadrug bi morali razmišljati tudi o tem, kako bi se dala najbolje Izvesti organizacija nabiranja in odkupa. Da je odkup zdravilnih zelišč ob dobri organizaciji lahko zelo uspešen, naj potrdita dva primera: zadruga Adlešiči je v minulem letu sama odkupila preko 50 odstotkov vseh zelišč, ki so bila odkupljena v Beli krajini. V črnomaljskem okraju je neka zadruga v letu 1954 odkupila zdravilnih zelišč za 100.000 din ter j« bilo od tega pokvarjenih okoli 20 odstotkov, v pol ure oddaljeni vasi od imenovane zadruge pa je nakupovalec nekega podjetja, po enakih odkupnih cenah odkupil raznih zelišč za več ko StHJ.000 dinarjev.
V letošnjem letu upamo, da bo zaradi ugodnih odkupnih cen za nabiranje zdravilnih zelišč zelo veliko zanimanje. Poleg tega pa bo letos prvič za nabiralce uvedeno veliko nagradno žrebanje, kar bo odkup zdravilnih zelišč še povečalo. Zato naj zadruge že sedaj pred sezono nabiranja razmišljajo o tem, kako bodo Izvedle organizacijo nabiranja ln odkupa ln si pripravile primerne suhe prostore za skladiščenje zelišč.
Korenine, dolge 40 metrov
V puščavah rasto drobcene rastline, ki imajo po 40 metrov dolge korenine. Z njimi sežejo izredno globoko v zemljo in srratp iz talne vode patreb-no hrano. Te korenine tehtajo včasih tisočkrat več kot rastlin* sama.
Za alkohol smo potrošili trikrat več kot za druge gostinske usluge
Občni zbor okrajne gostinske zbornice Novo mesto je dal izčrpen pregled poslovanja gostinstva v okraju za leto 1954.
Kvaliteta gostinskih storitev se je nedvomno dvignila, prav tako tudi higiensko stanje gostinskih obratov, čeprav so še tu in tam kake hibe, ki jih bo treba odpraviti. V okraju obratuje 15 gostinskih obratov državnega sektorja, 7 zadružnih gostišč, 5 gostiln zadružnega sektorja, 7 obratov kolektivnega upravljanja in 74 privatnih gostiln. Vsi gostinski obrati sku-
Htrov  in  ostalih  žganih pijač
(liker, rum, pelinkovec in pod.) pa 20.689 litrov. Vseh gostov je bilo lani v okraju 10.051 in so imeli skupno 36.727 nočnin. Od tega je bilo inozemskih gostov 558. Dohod tujih gostov se je povečal za 16%.
V razpravi o poročilih članov upravnega odbora Gostinske zbornice so delegati iz vsega okraja skupno z zastopniki višjega združenja in organov ljudske oblasti razpravljali o problemih gostinstva v novomeškem okraju. Vse preveč se gostinstvo uveljavlja samo s prodajo alkoholnih pijač in premalo z
gostinstvo samo skozi količine prodanih alkoholnih pijač.
Napredek turizma je v veliki meri odvisen od gostinstva, zaito moramo za gostinstvo resno skrbeti. Gre za kvalitetnejšo postrežbo, za čim boljšo ureditev lokalov ter zato, da gostinstvo nudi gostu prav vse potrebne usluge. Potrebno je doslednejša izvajanje predpisov o gostinstvu. Novo mesto, kot središče Dolenjske, privablja iz leta v leto več tujih in domačih gostov. Se veliko več bi jih prišlo, ko ne bd bilo take stiske za tujske sobe in ležišča. To vprašanje je v Novem mestu čeda-
ostalimi uslugami. To je očito i lje hujše, ne bo ga pa mogoče
Dolenjske Toplice s svojim znanim termalnim kopališčem vabijo domaČe in tuje goste
paj imajo na razpolago 147 tujskih sob z 361 ležišči, 8.020 sedežev, kuhinje pa imajo zmogljivost 5.285 obrokov. Glavni del tujskih sob in ležišč odpade na obe zdravilišči.
Vsi gostinski obrati so imeli lani skupno 224,327.000 din prometa — za 19.2% več kot v letu 1953. Od doseženega prometa odpade na promet z alkoholnimi pijačami kar 141,419.000 din, na promet z brezalkoholnimi pijačami 11,399.000 din, na promet z jedili 53,309.000 din, na nočitve 5,799.000 din, ostalo pa na druge blagovne in neblagovne usluge. Dasi po številu obratov zavzema državni sektor komaj 9.7 odstotka vseh obratov, zavzema v prometu 48.6 odstotka vsega prometa.
Potrošnja pijač je čedalje večja. Lani je bilo prodanega vina za 4% več kot predlanskim, piva za 6%, žganja za 12.8% in ostaHh žganih pijač celo za 179% več. Tudi potrošnja brezalkoholnih pijač se je povečala za 107 odstotkov. Vina je bilo prodanega 635.064 litrov, piva 164.560 litrov, žganja 30.000
zlasti v privatnem sektorju. Na j rešiti drugače kot z gradnjo hote ga odpade ekOraj polovica prodanega vina ln samo nekaj manj kot polovico prodanega piva, čeprav ta sektor dosega v skupnem prometu le 33.7 odstotka. To dokazuje, da mnogi gledajo
ela s tujskimi sobami. Investicije v gostinstvu so bile lani pičle in so znašale v državnem sektorju okoli 6,700.000 din, v privatnem pa, po nepopolnih podatkih, komaj 1,500.00 din.
Ali naj otroci na Ž vi rta h ostanejo brez šole
Ze leta 1951 sta tovariša P. F. in B. F. podpisala v imenu vasi Zvirče pogodbo, da se strinjajo z gradnjo osnovne šole in gimnazije na Prevolah. S tem je bilo vsekakor mišljeno, da se tukaj zgradi velika šola, v kateri bodo obiskovali pouk otroci iz Zvirč, Ratij, Prevolj, Pleša, Hriba, Lazine in Hinj. Ves čas, ko so gradili šolo, ni nihče temu nasprotoval ta so mnogi še z udarniškim delom pomagali pri gradnji. Ko pa je bila šola pod streho ln sta bila razreda pripravljena za pouk, so se   Zvirčani   nenadoma začeli
ŠD ELAN spet na delu
Potreba po ustanovitvi športnega društva v Novem mestu Je bila zadnje čase vse bolj očitna. Ze dalj časa je bil na delu pripravljalni odbor, vendar se Je ustanovitev zavlekla od Jeseni predlanskega leta.
Ustanovnega občnega zbora, ki je zasedal prejšnji torek v dvorani Sindikalnega doma, se je udeležilo lepo število mlajših in starejših članov, poseben poudarek pa Je dala navzočnost predsednika ZSS tov. Kreseta, predsednika NZS tov. LavriČa, sekretarja tov. Likovnika, zastopnika LNP tov. Taslča in člana CK LMS tov. Mirtifta.
Uvodne formalnosti je opravil v imenu pripravljalnega odbora tov. Kovarik, nakar je Inž. Medic Izčrpno poročal o zgodovini sporta v Novem mestu, še posebej pa o delovanju nekdanjega Elana, kateremu je dolga leta sam predsedoval. Iz silno skromnega začetka leta 1922 se je razvil Elan v vsestransko močno društvo z več sekcijami, od katerih je bila najmočnejša nogometna. Elan je nizal uspeh za uspehom v vseh panogah tja do druge svetovna vojne, ko je v Novem mestu prenehala vsaka športna dejavnost. Po vojni je pričelo najprej delovati Plzkulturno društvo, ki se je nato cepilo na Telovadno društvo In športno đruStvo Elan in Krka, ki sta se kasneje zopet združila v enotno društvo TVD Partizan, v katerem Je bila do zadnjega občnega zbora vključena vsa Športna dejavnost Novega mesta. Tedaj Je bilo ugotovljeno, da Je nogomet daleč prerasel okvir partizanskega društva. Posledica tega Je bil sklep, da se nogomet popolnoma izloči lz uprave Partizana in si svoje delovanje zagotovi v novem športnem društvu, ki se Je tedaj ie snovalo.
Občni zbor Je nato sprejel društvena pravila, Izbral društvene barve tn Ime, določil članarino za tekoče leto ter se podrobno pogovoril O bodočem drlu Kot prvi nnj bi pricerl z delom sr-kcil" za nogomet In tenis, ki bosta prav gotovo lmeH največ prlsta-Arv. To dHo pa ne bo lahko: niti ena niti druga nima na razpolago ustreznega igrišča. Zato bo prva naloga čimprejšnja 1z«radnja IgrtSe. Grnclnje nogometnega stadiona Je ie v teku. Načrti so pripravljeni po zamašil Inž. Rlouaka. Najtežja zeme-tlska dela bo opravil buldožer in upati Je, da bo Se v tem letu nogometno Igrišče, ki bo Imelo predpisane dimenzije, Izročeno svojemu namenu. Postopoma se bodo na nJem urejale ostale Športne naprave. Te-nlSka Igrišča bodo urejena na ne-kdnnUh prostorih ni gornjem delu Tx>ke.
V Imenu ZSS Je občni zbor pozdravil predsednik tov Krese In izrazil S*lJo, da bi Elan v 61m-večJI meri pritegnil v svoje vrste ncvomeftko mladino. Tov, Lavr'Č le opozarjal rra negativne pojave, ki so se pričeli kazati oredvsem v nogometnih klubih. Svoje pozdrave, želje in obljube so Izrazili tudi drugi gostje, posebno še
tov. Mlrtič, ki je poudaril, naj se mladina vzgaja v športnih društvih ln organizirano pomaga pri gradnji Športnih objektov.
V prvi odbor obnovljenega SD Elana so bili izvoljeni nekateri že znani športni delavci, kot Do-11 ak, inž. Medic, Kovarik, Peric, Šmajdek, VerbiČ, Murn, Cerne, dr. Gros, Hlede, Rodič in drugi, kar nam daje zagotovilo, da bo društvo uspešno delovalo ln opravilo vse naloge, ki si jih Je zadalo.
upirati, da šole ne dajo iz vasi in spiloh ne bodo pošiljali otrok v novo šolo. Tako so žvirški otroci že mesec dni brez šole in kakor vse kaže, bodo še mesece in mesece.
Okrajna sanitarna Inšpekcija je prepovedala nadaljni pouk na Zvirčah, ker dosedanji šolski prostor ne ustreza zdravstvenim in higienskim predpisom. Prav tako je Svet za prosveto in kulturo izdal odlok o ukinitvi žvinške šc'le, ker so Prevole oddaljene od Zvirč le 3.5 km in bi se otroci v veliki, moderno zgrajeni šoli mnogo laže učili, kakor v majhni šoli v domači vasi. Kiljub tem odločbam pa starši ne pošiljajo otrok v šolo in zahtevajo šolo v svoji vasi. Sklicujejo se, da je v njihovi vasi šola že okrog 50 let in da je poslopje, v katerem je po vojni bil pouk (šola je bila med NOB požgana) zgrajeno v glavnem z udarniškim delom. Vendar naj omenim, da se je 'to poslopje gradilo le za zadružni dom, ki pa je ostal v nedograjenem stanju in so šele kasneje en prostor preuredili v učilnico. Tako se to prerekanje vleče že vse letošnje leto, vendar še nihče ne ve, pri čem je.
Kdaj bo temu prerekanju konec? Čas bi bil, da bi se ta stvar že vendar rešila, pa na) pri tem odneha OLO ali pa Zvirčani, ker pri vsem tem prepiru trpijo le otroci. Pač se moramo zavedati, da otrok v šoli vsak dan sliši kaj novega in da z vsakim zamujenim šolskim dnem zamudi delce* svojega razumskega napredovania. Zato je nujno, da se stvar s to šolo uredi tako ali tako, vendar se pri tem ne sme odlašati, ker otroci so že sedaj mesec dni brez šole in če bo Slo tako naprej, bodo pozabili še W^*^af so se doslej naučili.
M. M.
V Novem mestu se snuje društvo stenografov
Pred letom dni je bilo ustanovljeno v Ljubljani slovensko stenografsko društvo, ki se je letos preimenovalo v Zvezo stenografov in strojepiscev Slovenije. S tem se odpira možnost ustanovitve samostojnega društva tudi v Novem mestu, v okviru omenjene Zveze. To bo naloga iniciativnega odbora, ki se te dni snuje in ki bo na svojem preliminarnem posvetovanju proučil upravičenost ustanavljanja takega društva.
Naloga društva bi bila pomoč pri strokovnem napredku svojih članov. Član lahko postane vsak, ki želi in ima voljo povečati svoje strokovno znanje, Tudi začetniki so dobrodošli pod takimi pogoji. Od števila bodočega članstva pa zavisi možnost odpiranja tečajev za stenografijo in strojepisje, že vse premalo upoštevamo pri nas pogoje, ki omogočajo večjo ekspeditiv-nost v administraciji, tako v podjetjih kot ustanovah. Izreden pripomoček za io je znanje stenografije, kakor tudi pisanje z desetprstnim sistemom na pisalnem stroju. Pa ne samo v pisarnah, tudi di-jnki naj bi Se. učili Monografije, saj jim bo pri študiju na univerzi in pozneje v izredno pomoč.
Npvo društvo stenografov in strojepiscev bo torej velikega pomena kajti društvo bo organiziralo tečaje za stenografijo in strojepvs — seveda, če bo dovolj prijnvljencev. Iniciativni odbor bo v kratkem dal nadrobnejša navodila in upa. da bo našel dovolj razumevanja za tako potrebno dru. I vzgojna beseda, bo treba seči Stvo. I tudi po kaznih.
Ne ubijajte koristnih ptic
V zadnjem času se v Novem mestu zelo razvija strelski Sport z zračnimi puškami. To je hvalevredno, ker ta šport nudi lepo razvedrilo vsakto-mur. Pri tem pa je treba grajati početje nekaterih ljudi, lei se uče streljanja predvsem na žive stvari, najraje na ptice. Vrabci so po navadi prvi na vrsti, z njim vred pa tudi druge koristne ptice pevke, kot so siničke, pa tudi škorci niso izvzeti. Taki mladi strelci lciij radi zaidejo v Ragov log, kjer je seveda največ ptičev pa tudi kaka veverica, in tu križem kražem streljajo vse. kar dosežejo. Člani lovske družine Novo mesto so našli že veliko ubitih ptic vseh vrst. Ni izključeno, da se ne bodo ti »strelci« lotili tudi fazanov.
Ni potrebno posebej poudarjati, da so predvsem starSd in šola dolžni vzgojno vplivati na mladino tudi v tem pogledu in jim predočiti škodljivost takega početja. Pa ne samo Škodljivost tudi nekulturnost. Tam kjer ne bo zalegla
Stev. 14
»DOLENJSKI STUDENTt
Skrb za duševno
erazrito mladino
Proti koncu lanskega šolskega leta je na pobudo Vzgojne svetovalnice v Novem mestu izvedlo Tajništvo za prosveto in kulturo OLO anketo v vseh osnovnih šolah novomeškega okraja, da se ugotovi število otrok, ki se duševno ne razvijajo normalno, t. j. psihopatološki otrok. Duševni efekt nastane zaradi zastoja v razvoju možgan, bodisi zaradi dednih činiteljev, ali okvare možgan med porodom, ali tudi v zgodnji mladosti. Otrok podeduje zasnovo nekaterih telesnih značilnosti od staršev, pa tudi duševne posebnosti, predvsem posebnosti temperamenta in nagnjenja za nekatere duševne abnormalnosti Tudi okolje ima močan vpliv na otroka. Po najnovejših izsledkih mentalne (duševne) higiene vpliva okolje na otroka Že v času, ko je dva meseca v materinem telesu (strah, bolezni itd.). Okvare med porodom često pustijo svoje sledi, včasih tudi duševno defektnost. Svetovna zdravstvena organizacija je 1. 1951 izdala odlično knjigo angleškeega psihiatra Bowlbyja »Materina nega in duševno zdravje«, ki govori o tem, kakšnega pomena je materina nega T prvih letih življenja za razvoj otrokove duševnosti. Iz te knjige naj navedem samo najvarnejše, da se namreč do šestega meseca starosti že ustviri tesna duševna veza med mat<v-Jo in otrokom in vse do približno tretjega leta, v manjši meri celo do sedmega leta, zato otrok ne more pogrešiti materine prisotnosti daljši čas, ne da bi njegov psihični razvoj trpel škodo. Dolgotrajna ločitev od matere v tej dobi lahko zapusti za vse življenje posledice v značaju in nagnjenju k ner-vozam. Predaleč bi zašel, če o; navezal podrobnosti iz te knjige za predšolskega in šolskega otroka.
DUŠEVNO NERAZVITI OTROCI V NOVOMEŠKEM OKRAJU
Učiteljstvo 58 šol je odgovorilo na anketo o duševni nerazvitosti otrok v razredu. To so otroci z zmanjšano razsodnostjo v intelektualnem in etičnem oziru (debilni), ki učno snov sprejemajo le spominsko.
ki ne pojmujejo števil in nimajo o njih predstave ter odpovedo, če se zahteva samostojno mišljenje. Po podatkih ankete je takih otrok 90, nekoliko lažjih pa 96, skupaj torej 186. To io običajno tudi sebični otroci, perverzni, mučijo živali, so škodoželjni, nimajo smisla za red :n čistočo in slabo vplivajo na okolje v razredu. Z njim ni možno doseči v redni šoli no-oenega pravega uspeha ter jvi-rajo redno delo v šoli. Potrebujejo posebnega pouka. Te*u obliki duševne nerazvitosti (imbecilni) pripada po anketi 12 otrok in še 2 idiota, s katerim je še težje dplo ali pa sploh ni možno ničesar doseči. Anketa navaja še 9 božjastnih. 7 histeričnih, 244 nervoznih ln 39 telesno zelo slabotnih otrok, kupaj 499. Vseh otrok je bilo 7957. Ce izločimo nervozne in •slabotne ter božja.stne in histerične, je duševno nerazvitih 200 ali 2.5%. Res je, da anketa ne da točne slike duševne nerazvitosti, zaradi neenotnega kriterija opazovalcev, vendar prikaže problem, ki ga je treba mačeti reševati pri koreninah, da ne bo trpelo vzgojno in izobraževalno delo v razredu.
ALKOHOLIZEM "N NEVZGOJENOST STARŠEV
V uvodu sem navedel, da so vzroki duševnih motenj zelo različni. Žalostno sliko navajajo učitelji posameznih šol: otroci nič lepega ne slišijo iz ust itaršev, so'podhranjeni; mož je med nosečnostjo pretepal ženo; oče je pijanec, pretepa ženo, za-pil je posestvo, otrok s 15. letom ne obvlada števil do 10; otroci so peto leto v 2. razredu, ^to leto v 1. razredu, sedmo eto v 1. razredu, sedmo leto v t. razredu; otrokom dajejo piti alkohol že v zibelki, da gre nati lahko na delo; kriv je alkohol, posebno še šmarnica in tudi krvno sorodstvo staršev; šesto leto hodi v 1. razred, ne pozna nobene črke in se težko izraža — oče Ln mati alkoholika; .tar je 13 let in že veliko pije :er težko govori itd. Lahko bi našteval še naprej . .. Ponekod 75% staršev ne kontrolira učnega uspeha otrok. Žalostna je izjava:  otrok  je  lačen, krade
Dražbem oklic
Občinska ljudski odbor Trška gora razpisuje na podlagi člena 3 Uredbe o prodaji stanovanjskih zgradb Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ št. 17-101-M) ln dopolnitve te uredbe (Ur. list FLRJ št. 31-264-53) ter na podlagi gklepa seje Občinskega ljudskega odbora Trška gora z dne 3 aprila 1955
JAVNO DRAŽBO
v ponedeljek, 9. maja 1955. z začetkom ob 8. url zjutraj v pisarni občinskega ljudskega odbora Trška gora.
Na javni dražbi bodo prodane naslednje enostanovanjske h:še:
1. Na parcel, štev. 159, vložna štev. 507 k o. 2di!nja vas, eno-stanovanj>vka podkletena hisa na Trski gori St 30, Izklicna cena 25.000 dm3r.1ev. Kozolec, ki stoji poleg h.še, dvojnik na dva okna. Izklicna c?na 10.000 dinarjev.
2. Na parcel, štev. I0ii-2 vložna itev. 230, k. o Zdinja vas. eno-•tanovanJ*ka nepodkletena hiša na Trski gori št. 16. Izklicna cena 73 000 dinarjev.
5e vedno uničevanje kave
Braziljski izvoznik kave Ja-bour je v New Yorku izjavil, da bodo letos v Braziliji predvidoma zažgali šest do sedem milijonov vreč kave, da bi preprečili padec cen. V tej državi so v letih od 1932 do 1940 uničili okoli 80 milijonov vreč kave, samo da bi obdržali visoke cene kavi na svetovnih tržiščih.
3. Na parcel, štev. 166, vložna Štev. 213, k. o, Zdinja vas, eno-stanovanjska podkletena hiša v Sevnem št. 10, izklicna cena 149.000 dinarjev.
Dražba bo na podrtagi pismenih ponudb, ki se morajo predložiti najkasneje do 6. maja 1955 blagajni občinskega ljudskega odbora Trška gora. Vsak ponudnik mora plačati 10'/» izklicne cene pred dražbo.
Natančnejši popis dražbe, plačilni pogoji in drugo Je razvidno 17 sklepa občinskega ljudskega odbora Trska gora.
Del. štev. 204-1-55.
kruh, zaostaja v rasti, materi se odtuji, je ne ljubi in ne uboga. Navedel sem le nekaj primerov.
POSKRBIMO ZA VZGOJO DUŠEVNO NERAZVITIH OTROK
Odbor za splošno izobraževalno šolstvo pri Svetu za prosveto in kulturo OLO je na svoji seji 25. marca ietos o tem problemu temeljito razpravljal in sprejel vrsto potrebnih sklepov. Čimprej se morajo ustanoviti posebni razredi za duševno nerazvite učence. Posebna komisija, v kateri bodo psihiater, zdravnik, psiholog, šol. inšpektor in upravitelj šole, bo temeljito pregledala posamezne primere teh otrok po vseh šolah. Potreben bo tudi poseben zavod '.a duševno defektno mladino, kjer bodo vzgajali in poučevali ■strokovno usposobljeni učitelji,
absolventi defektološkega oddelka Višje pedagoške šole. Zavod bo moral biti internatsko urejen in opremljen s potrebnimi delavnicami. Centralni zavod bi bil nujno potreben na bodočem sedežu Zveze komun, ki bo morala štipendirati vsako leto po nekaj učiteljev za pouk defektnih otrok. To bo najlepši spomenik tisti mladini, ki ni sama kriva, da je duševno zaostala, pa hoče in mora postati polnovreden član naše družbe. Tudi starši morajo razumeti, da jim hoče oblast samo dobro in jih hoče pripraviti do primernega poklica. Z zakonom bo treba urediti tudi odnos podjetij, tovarn, mojstrov itd. do talce mladine, ki jo bo morala sprejemati v delo. Tako tudi duševno zaostala mladina ne bo prepuščena sama sebi.
Prof. Tone Trdan
Pred deseto obletnico osvoboditve
krvi r
Se prav dobro se spominjam tistega žalostnega in grdega popoldneva, grdega po izdajstvu, saj je sonce tako lepo sijalo in razdajalo svojo toploto vsem. Bilo je v prvih dneh jeseni, ko smo pisali leto 1942. Sum italijanskih hord, ki so z ognjem in mečem preplavili tudi skrite potočke vasice, je onemel. Ostalo pa je satansko seme okupatorja — belogardisti z dolgimi francoskimi puškami, rjavimi baretka-mi in s slo po partizanski krvi. Tisto popoldne so prišli v zakotno potoško vasico Mali log trije mladi partizani. Bili so skoro še otroci — od 17 do 18 let. Bili so lačni in izmučeni. Sovražna ofenziva je bila dolga in težka, pretežka še za može, vajene vsemu. Prišli so v vas, misleč, da so tu doma pošteni ljudje. Dali jim bodo jesti, mogoče bodo dobili še kaj za na pot. Prosili so in res so dobili. Miza je bila zvrhana, oči in usta so požirala;
Otočec, dne 14. IV. 1955.
Predsednik obč. Franc Kirar, 1.
LO:
VESELI JO NAPREDEK DOMAČEGA KRAJA
Katarina Butala — Golob iz Kirby s* je že nekajkrat oglasila s pismom, tako tudi prejšnji mesec. V pismu $e zahvaljuje, ker ji nismo ustavili lista, čeprav n: imela poravnane naročnine vnaprej. Sedaj tje vse poravnala. Piše, da ruda bere novice iz starega kraja, zlasti iz ožje domovine Dolenjske. Z veselijem je brala članek, kako se irazvija Črnomelj. Pred štirimi leti, ko je bila tam, je sama videla, da je naipredek potreben. Lahko ji še pripomnimo, da se je Črnomelj v zadnjih par letih res znatno spremenil na b&tfc in kdor ga je videl v Irtih So vojni, bi ga kotna.) prepoznal. Zlasti se gradi veliko etanovanj-<kih hiš in tudi industrijski objekti. Naši zvesti naročnici in tudi ostalim lahko sporočimo, da se tudi Poljanska dolina polagoma dviga. 2e letos bodo, ko>t predvidevajo, vse va'si imele električno luč, o)ba večja kraja, to je Pred-grad in Stari trg tudi vodovod, poleg nekaterih ostalih va<si, k: so vodo najbo)j potrebne, ženskam v teh krajih ne bo treba več nositi vode na glav j. iz »zbela« (studenca). Ostale vasi pridejo na vr.*to postopoma. Tudi gradnja ceste za Kolpo proti Fari lepo napreduje. Ta bo povezala dolino z ostalim svetom.
LIST GRE SE VEDNO IZ ROK V ROKE
Tako nam med drugim fporo-'a naročnik V. Schneller iz Cle-velanda. Piše, da že več kot eno leto redno prejema Dolenjski list in da bi bil težko brez njega, ker 'nit prinaša veliko novic iz domačega kraja. Čeprav je v Cle-velan-du dokaj naročnikov Dolenjskega lista, pravi, gre list še vedno iv rok v roke. Na koncu pisma pošilja staremu prijatelju Ludviku Mcdveščku iskrene pozdrave v imenu vseh naprednih cleveland-kih Belakranjcev.
Ih naročnikom
tujine
TOVARNA
PROIZVOD
MARIBOR.
NAJRAJE IMA NOVICE IZ ROJSTNE VASI
josepma Brezovec iz Fontane nam piše, da <se vsi rojaki zelo zanimajo za razmere v stari domovini. Kadar se kdo (vrne z obiska, ga vsi obkolijo in izprašuje-io, kako je. Eni povedo, da lepo napredujejo, drugim pa se ne do-padejo nekatere stvari, zlasti to, da se kmetje drže starih načinov obdelovanja in se nočejo oprijet: modernega gospodarstva. Marsikaj pravi, da bi se dalo izboljšat brez finančnih pripomočkov. Do-■ L-mjski list ji zelo »gaja, najraje ;>a bere novice iz rojstne vasi Z bure pri Škocjanu. Z veseljem te brala članek o delu zbttrskih gasilcev in jim priporoča, da tako lepo v povezavi delajo skupaj m varujejo premoženje.
SKRBI ZA RAZŠIRITEV DOLENJSKE
Frank Cvetan iz Tire Hill je zastopnik revije Tovariš in Rodne grude, prodaja pa tudi izseljenske koledarje. Na lastno pobudo je pričel razširjati tudi Dolenjski list in nam je poslal dva nova naročnika. Upamo, da *e bo Še kaj oglasil. Seveda smo mu hvaležni za njegovo prizadevanje za razširitev našega lista med rojaki v Ameriki.
PRIPOROČA, NAJ VARUJEMO JUGOSLAVIJO
Skupno s priloženo naročnino je poslal naročnik Filip Kramar-sich iz NWw Yorka nekaj več kot stane celoletna naročnina in pravi, da naj bo to v podporo Us>tu. Želi veliko uspeha vsem. Na kon-:n takole priporoča:
»Pazite na vašo ljubo Jugosla-Dolin let smo se borili za-
njo, sedaj jo moramo tudi čuvat, m obdržaii*.
Vsem dragim rojakom — naročnikom pošiljata uredništvo in uprava tople pozdrave itn jih pro-iimo, naj se še kaj oglasijo.
Uprava pa jih poleg tega prosi, naj odsl-ej naprej pošiljajo naročnino za Dolenjki list po svoi> banki, ker po tej »poti dobimo za vsak dolar 632 dinarjev, prav tako tudi za čeke, izi jih posihjatfo v pismu. Za dolarje pa, ki jih pošiljajo v pismih, pa dobimo samo 300 din in jih je treba za celoletno naročnino poslati kar tri. Če poiljojo ček ali pa po banki, •e za celoletno naročnino dovolj l dolar in pol.
kako dobro je jesti, če nisi preje že tri dni imel nič v ustih. Kako dobri ljudje so tukaj, so si mislili mladi partizani, saj so jih še silili ti ljudje: Le jejte revčki, da ne boste lačni hodili po svetu! Hinavci, podleži. V Času, ko so ženske stregle partizanom, je hitel proti bližnji postojanki belih na Hrib izdajalec, da obvesti bele, domačine iz teh krajev, kako lep plen krmijo domačinke. Partizani so bili že siti, toda hrana je še vedno prihajala na mizo. Tedaj so se kot lačne hijene splazili proti dvorišču, kjer so bili ti trije partizani, belogardisti in rjoveč planili proti partizanom. Ti so prvi hip obnemeli, v prvem trenutku niso mogli dojeti vso podlost izdajstva, potem pa so zgrabili puške in se spoprijeli z nad-močnim sovražnikom. Kakih 50 korakov od kraja kjer so bili napadeni, se je belim posrečilo ujeti najmlajšega od trojice partizanov. Tuleč so planili nanj, ga pretepli in zvezali, vlekli skozi vas Retje, kjer ga je organizator bele garde v tem kraju Grum, ki še danes vedri nekje v inozemstvu, pretepel in mučil, da je bil otrok — partizan nr.pol mrtev.
Drugi partizan je bil že kakih 200 metrov iz vasi, ko ga je o-plazil strel belogardista. Kmalu n3to se je slišal še en strel; partizan, videč da težko ranjen ne bo mogel pobegniti pobesnelim belogardistom, si je naslonil puško na sence in sprožil. Njegove mrtve oči so bile razprte in so obtoževale, obtoževale vse tiste, ki so mu pretrgale nit mladega, po življenju kipečega mladeniča, ki je komaj začel živeti. Toda te oči so govorile tudi o pogumu, o junaštvu, saj si je rajši s?.m končal življenje, kakor pa da bi padel v roke belim izda-
Zimska kmeitjsko-gospodarska šola v Mirni peči
Zimska kmetijsko-gospodarska kila se je v Mirni peči začela 1. novembra lani. Sprva je bilo nekaj težav, nato pa smo le dosegli število 29 učencev, ki so
ekskurzijo v Maribor, kjer si bodo tečajniki ogledali HC Mariborski otok, srednjo kmetijsko šolo, Dolinškovo drevesnico v Kamnici in napredno vinarstvo
večini redno obiskovali pouk. I v   Pekrah.   Spotoma   si bomo
Štiri leta zapora za poizkus umora
Danski zdravnik dr. Ole iVLnrior je bil obstojen ia štiri leta zapora, ker je poizkušal i>oi;pe.šiti smrt svoje neozdravljivo bolne žene.
Njegova žena Else je bila strastno vdana uživanju mamil. Ob neki priliki je pojedla t(jar dvajset tablet mamila, nakar je bila prepeljana v bolnišnico. Mož, ki jo je obiskal, jo ie našel v obupnem stanju-Itekel jo, da ni mogel prene m pogleda na njo. ko je počasi pa zanesljivo umirala v agoniji. Dal jI je smrtonosno injekcijo, da bi jo rešil trpljenja, ker je račuhal, da bo vsekakor izdihnila, toda v strašnih mukah. Zena pa je ostala pri življenju in on je bil obtožen pcijzkusa umora, čeprav iz usmiljenja.
Tečajnice v Mirni peči
Predavali so ing. Hrček, strok, učitelj Franc Kocuvan, Milena Bučarjeva (higieno) ter učitelji z domače osnovne šole in nižje gimnazije. Na pobudo Franca Kocuvana in Adalberta Božiča (ki je vodil to šolo) smo pouk poživili tudi s poučnimi ekskurzijami. Obiskali smo kmetijsko šolo na Grmu, Nove dvore pri Zaprešičih in Ponoviče pri Litiji.
Solo smo zaključili 13. marca. Tečajniki so zaigrali Zagarjevo žaloigro Vrtinec, zatem pa je sledila pogostitev mater tečajnic. Drugo leto bomo priredili tudi primerno razstavo.
Ker nam je obljubila pomoč KZ,  imamo   v  načrtu poučno
ogledali tudi državno posestvo v Šentjurju.
Tako Je tudi pri nas »led prebit«. Mladina Je začutila pomen in potrebo kmetijske izobrazbe in jeseni, tako upamo, se jih bo priglasilo še precej več.
SENTJEREJ
Nad 100 članov je zbrala naša marljiva poverjenlca Prešernove
dn'žbe Vera Severjeva.
V zadnjem poročilu o občnem zboru Partizana Šentjernej se je zgodila neljuba pomota. Pravilno Je: Za načelnika je bil izvoljen Boris Gabrlč, za načel-nlco pa Mirni Rangua.
jalcem. Se v smrti je bil nepremagljiv. Tretjemu od trojice se je posrečilo pobegniti. Ko je prišel v gmajno nad vasijo, je z več streli naznanil belim, da je še živ — in da bo slej ali prej maščeval svoja tovariša.
Ujetega partizana so beli odvlekli v svojo postojanko na Hrib. Tu so ga zaprli v pokopališko cerkvico, ga pustili v nji celo noč in drugi dan brez vsake sodbe ustrelili za pokopališkim zidom. V imenu »Petih Kristusovih ran« je moralo prenehati utripati srce mladega partizana, ki se je boril za svoj narod. V najnežnejsih letih, v cvetu mladosti, je sledil klicu ranjene domovine, pogumno je šel v boj za svobodo in zanjo tudi dR.roval svoje takč mlado življenje.
Leta počasi teko. Mnogo se Je od tistih žalostnih dni že tzpre-menilo. Toda ostali so spomini in ti morajo biti vedno sveli. Ob njih naj se naša mladina vzgaja, vzgaja In uči od velikih dejanj mladincev — jun&kov, ki so dokazali s ceno svojih življenj, kako je treba ljubiti domovino in svobodo. Potočan
2VIRSKI RAZGRAJAČI HA PREV0LAH
Dva meseca že teče pouk v novozgrajeni šoli na Prevolah. Vaščani j> šole zelo veseli m imajo do šole in učiteljev lep Cfdnos. Vse drugače pa je V sosednji vasi Zvirče- Tam učiteljice niso imele nočnega miru, le redke so bile noči, da ni kdo ifbanfcil pod njihovimi okni. Ko je bila šoja na Zvir-čah ukinjena in so učiteljice preselili v Prevole, razgrajači vseeno niso odnehali.
Ko sta se nedavno ponoči vračala iz Hinj vinjena J. P. in S. V., o-ba iz Zvirč, sta okrog polnoči začela robajititi ood oknom star.lovanja učiteljic. Ko jima niso hotele odpreti, sta zlezla skozi razbito -ico v vratih v šnVi im začela razbijati pa vratih spalnice. Kljub prošnjam in prigovarjanju naj odideta, sta skoraj eno uro kalila nočnj mir, hkrati pa udrihala čez učiteljice in novo šcilo.
Sedaj se pa vprašajmo: ali Zvirčani upravičeno zahtevajo svojo šolo? Ne; pa tudi če bi jo dobili, bi nihče ne hbtel poučevati pri njih.
Cas je, da se enkrat za vselej napravi konec temu nočnemu rovarjenju- Prosimo tudi postajo LM v Žužemberku, da odločno naslbpi in napravi red.
M. M.
Pojasnilo k Članku: »Kje |e 400 kg bakrene žice?«
Na Manek »Kje je 400 kg bakrene žice?«, ki Je bil objavljen v našem listu 25. marca, nam je Elektro LJubljana okolica poslal naslednje pojasnilo (ki pa zadeve s to žico vendar ne razčisti):
»Navedeni članek utegne po svoji vsebini zbuditi pri nepoučenih sum na mahinacije s to žico po rajonskem monterju ali pa po vodstvu naSega obrata v Grosupljem. Sum pa v nobenem primeru ni utemeljen. Po na&ih poizvedbah smo se prepričali, da Je rajonski monter Jože Podržaj ravnal v tem primeru povsem pravilno in zasluži le priznanje. Znano je namreč, da so Žužemberk ln sosedne vasi zaradi okupacije zelo trpele in Je bilo ob osvoboditvi električno omrežje v obupnem stanju. Na nekaterih drogovih Je manjkala Žica, na drugih pa Je bUo omrežje povezano s telefonsko ali kako drugo neprimerno žico. Najbolj razdejano je bilo omrežje v Stranski vasi pri Žužemberku. Po lastni uvidevnosti so si Jože Podržaj ln drugi monterji pomagail s tem, da so demontirali ždco, ki ni bila potrebna ln Jo porabili za popravilo omrežja, da prebivalcem v Stranski vasi oskrbdjo luč. Zato Je bilo treba le pozdraviti zamisel Podržaja in drugih monterjev, da so na omenjeni način požrtvovalno poskrbeli za razsvetljavo ter se Jim pač ne more očitati kakc-■a 'u'postenega ravnanja v tej zvezi alt celo lastnega okoriščanja.«
POPOTNE MALHE
Tam v zahodnem sektorju mojega delovnega področja me že dolgo ni bilo. Se o pustu sem dobil od Sv. Gregorja lepo. pismo o veliki reklami za kuharsko razstavo ln o gospodu sefu, ki ne sliši rad »tovariš« ter Je o Piznih drugih zadevah, pa ker ni bilo pismo podpisano, mu enostavno nisem verjel. Čakal sem in čakal, da pride še podpis, ker ga pa nI bilo, sem jo mahnil v tisti konec, pismo pa je romalo v koš.
Komij sem se pokazal v ribniški dolini, ki je bila ta čas le prilično s snegom ln brozgo oblagodar jima, s o me od vseh strani spraševal} prijatelji, zakaj me toliko Čas3 nI hllo na spregled. Izgovarja! <sem se, du •e gripe bojim in o)t verjetno nimajo nič posebnega za n.<>j° malho. So reku, da sem lahko
urez skrbi, se bo že kaj naSlo. In se je res.
Gripa, ki je toliko razsajala to spomladno zimo, je nič proti bolezni, ki ta>re nekatere kmetijske zedruge v tem koncu. Povzroćielj bolezni je dodatni davek na preplačan les. Menda ie da bolezen ozdraviti samo z milijoni, so tarnali, vsaj ponekod ne gre drugače. Kaj naj jaz revež tu pomrgam? Plačajte, pa mirna Bosna! Kje boste vzeli, to je pa vaša stvar. Jaz nimam rad žalostnih obrazov in reči.
Na promenadi skozi Ribnico sem slišal tudi množično vzdihovanje, ki se je takole gksilo: »Draginja bo, draginja bo! Vse se bo podražilo, sladkor, mast in vse ostalo!« Videl sem, da si trgovci spr)čo tega zadovoljno manejo roke, ker jim menda tako j'tdikovanje nad vse ugaja. In so delali »kšefu, da je bilo veselje, najbolj pa tisti, ki je enemu samemu potrošniku Iz Ljubljane prodal vso zalogo medu, se pravi, »ang.ro«. To ti je drobci 'prodajna poteza. Kaj bi človek mn«al roke z dekicaml in  kilicami!   Na lastni obleki
sem se prepričal, da v Ribnici najbolj vneto čistijo ulice blata ln brozge šoferji z dirjanjem, ki se menda že močno bliža zvočnemu zidu, blato in brozga pa se lepo prilcpljata na stavbe, ce ni slučajno /.raven pešca, ki ta blagoslov prestreže. Čudna manira, čuden odnos do ljudi, sem modroval nam pri sebi in jo mahnil v J'urjevico. Kanil sem imeti intervju s tamovšnjim Kudum. Zr.stonj je bila moja pot. Nobenega Kudovca nisem mogel stakniti. Zvedel sem samo to, da KUD že delj časa pridno aja. Zakaj, nisem mogel zvedeti. Morda mu bo letošnja deseta obletnica osvoboditve zaigrala budnico, kaj pravite?
Se na skakaine tekme v So-dražico me je zaneslo. Klobuk dol pred tako mladino! — sem rekel, ko sem videl, kako so se mlad) pobje od 13 do 16 let »mučali preko 40-metrske skakalnice, da je bilo še starejše, ki •*o skokali v konkurenci, skoraj iinlcf sr.im. No, (V se vi mladi upate tako korajžno na tako veliko skakalnico, zakaj ne bi še  jaz  stopil  preko   hriba v
Loški potok! Tista koruzna moka, ki jo Potočanl ne morejo od nikoder dobiti, me je zvabila k njim. Seveda jim je ja* tudi ne morem preskrbeti, toda nesel sem jim nasvet, naj preusmerijo naVOdnO prehrano na krompirjeve žgance.
Dolgo se nisem smel zadržavati pri odrezavih Potočanih, mudilo se ml je na kočevski vlak. Kot bi trenil sem bil na postaji 2lebič. K sreči je Imel ta dan kočevski »brzec« samo 5 ur zamude, zato sem Imel dovolj časa za razvedrilo v bližnji gostilni. Kar dobro sem se Imel med ostalimi gosti, dokler ni med nas treščil nepovabljeni Ogrlnčev poba iz Zlgnuaric, star dobrih 20 let. Ne bi ga jemal v malho, ker tega pravzaprav ne zasluži, pa je mlado junače tako razsajalo, vpilo in nergalo, da je še mene minila potrpežljivost in sem ga pomagal postaviti pod kap na sneg. Zvedel sem, da je bil fante ta dan klican pred sodnika za prekrške v Kočevje ln du to ni bila njegova piva pot po takem opravku, ln, kot kaže, prav gotovo tudi ne zadnja.
»Zdaj bo uspevalo m šlo kot po maslu,« so mi zagotovili v Ortneku.^ Ta njihov optimizem so utemeljevali s tem, dn so pr^ tuli vodstvo podjetja bratom lz Vojvodine, kajti domačim nI
in nI šlo. 2elim,*da bi res šlo! Upam, da so prejšnji gospodarji predali novim tudi dolg »Dolenjskemu listu« v znesku 5400 dinarjev, katerega uprava Usta že dolgo zastonj pričakuje.
Se v Velike L^sče bi šel rad na ogied stalne razstave kmetijskih strojev pod napuščem pri trgovini 2elcznina, pa sem se premislil in zavil proti Kočevju. Tu nI bilo nič posebnega za mojo malho. Sicer so ml ponujali take, ki prvega ail pet-najstcgia v mesecu požmojo vso plačo ln še otroške dodatke po vrhu in bi jim v rubriko »Poklic« lahko navedli kot glavni poklic »gostilniški gost«. Pa kuj hocciu s tikiiui, ki niso samo v Kočevju, pač pa tudi drugod! Spreobrnil jih ne bom, kajti dosedaj edino preizkušeno sredstvo proti taki bolezni je pol-drug meter ruše na nos, aato jih raje pustim pri miru. Ker se tudi ne spoznem na visoko gledališko politiko, sem zadevo okoli kulturnega dela prepustil za to pokllcunlm In se lepo poslovil od bodočega sedeža zveze kočevskih komun.
V Bršljinu so ml pri Kurivu zatrjevali, da je pri njih razmerje 50 : 50. Tega jim nlarm verjel, dokler nisem rea videl to razmerje pri razkladanju premoga. Dva delavca ln dva nadzornika. To je v resnici 50
i proti 50. Ko sem se temu začudil, mi je znanec zatrjeval, da imajo tudi na OLO dva načelnika Tajništva za prosveto I ln kulturo. Ce ne verjamem, naj se sam prepričam v veži okrajne stavbe, kjer stoji črtm na belem, da je eden Sluvko, drugi I Pa Jože, priimka pa imata enaku.
Ce bom šel Se kateri krat na železniško   postajo   Vršaa sela, si bom oskrbel šlem. Zlasti če 'bom    šel   mimo stanovanjske stavbe na postaji,  pod oknom prvega nadsrtopju, levo od glavnih vrat. Ko som I«] pred kratkim tod, mi je priletel na glavo kup   obranih   kosti   ln drugih odpadkov. Urno sem moral odskočiti, sicer bi lahko priletelo : le kaj drugega.  Se sreča, da j sem  imel  klobuk,   drugače bi j lahko imelo soci-.lno zavnrova-,nje še kake stroške zaradi tega.
Polžji mar* pa gradnja kanalizacije v Metliki spadata v eno .hitrostno skupino, so ml zatrje-ivr.di Metličanl. Pa bo kar držalo. Sest mesecev že pncajo en sam zbiralnik In se   ni gotov, zato pa Je ob vsakem mokrem vremenu   tu   glavno zblruIHčo blata In brozge   ln   je možen dohod   na   sejmišče  ob takih dnevih samo z dopasniml gumijastimi škornjl. Uponiba navadne obutve sploh ni možna. Na vse   načine   sem dopovedoval
Metllčanom, da jih v tej hitrosti gradnje kanalizacije dosega tudi preurejanje stavbe v Novem mestu, nasproti lekarne, pa ne vem, če so mi verjeli.
V Adlešlčlh sem že opetovano ugotovil, da Imajo tri obrate gostinske stroke: dve gostilni ln kot pomožno menzo še župntsče. In kar je res je res! Prav ta pomožna menza reši pred stradanjem marsikaterega, ki se mora po službeni potrebi muditi v Adlešlčlh. Obe gosttl-nl ne zmoreta sprejeti ma hrano niti enega človeka, ln v takem primeru je župnlšče tisto, ki se usmili tujoa in mu da hrano. Vsa čast taki gostinski mreži, ki lovi samo dobiček od prodaje rakije in vlna (da se razumemo: veckn.it šmarnlce), hrana nI važna! Najbrž se drže recepta tistega jezdeca, ki Je v tujem kraju rekel svojemu konju: »Na, tu pij, jedci bol pa doma!« S tem si je prihranil stroške za krmo konja. Pa če mislite, da je samo v Adlešlčih tako, se motite! Tudi drugod na podeželju je taka moda, saj š« celo v kolodvorski restavraciji v Črnomlju ob osmih zvečer zastonj lzprašuieš po sendvičih čem podot.tiem.
Lepo Vas pozdravlja
Vas Jane« Popotni
8tw- tt   " 1 »DOLENJSKI UST« *    ' Stran T
Poslednje slovo od Alfonzo LOVŠINA
Dne 13. aprila je na Vinici v «52 letu starosti nenadoma umrl Alfonz Lovšin.
Pokojni je bil vseskozi napreden in zaveden državljan. Med NOB je bil na Vinici med prvimi ustanovitelji Osvobod. fronte. Od osvoboditve naprej je <bil vodnim član raznih političnih in oblastvenih organizacij ter član belokranjske delegacije na Kočevskem zboru leta 1943. Posebno aktiv, se je udejstvoval v lovski družini. Medtem ko je stopal v jesen svojega življenja in živel svoje mirno zasebno žit\ljenje v svc)bodi, za katero je dal svoj pomemben delež, se je v njem naselila zarvratna bolezen, ki ga je strla ravno ob prebujajoči se naravi, katero je tako ljubil. Odšel je obdan od svojih prijateljev s šopkom vijolic na prsih. Ob njegovem odprtem grobu sta se poslovila v imenu Socialistične zveze delovnih ljudi Rudolf Kavčič in v imenu lovske družine Malic Kazimir. Lovci so ga počastili, s častno salvo.
Njegovo mesto v lovskih bra-kadah bo prazno, ne bo več njegovih lovskih dovtupov, kajti Alfonz je odšel v večna lovišča. Njegovo ime, ki je povezano m prepleteno s krajevno zgodovino med NOB, bo ostalo trajno. Njegovi zavedni, 86 - letni materi in ostalemu sorodstvu izrekamo globoko sožalje.
Njegovi prijatelji
PRVA POVOJNA RIBIŠKA RAZSTAVA V LJUBLJANI
Od 14. do 22: maja letos bo v Ljubljani prva povojna ribiška razstava skupaj z lovsko razstavo. Namen te razstave Je pokazati dosedanji razvoj našega sladkovodnega ribištva ln seznaniti obiskovalce s širokim področjem udejstvovanja naših Športnih ln poklicnih ribičev. Razstava bo zelo zanimiva in pestra.
VAJENIŠKI DAN SGP »PIONIR« V NOVEM MESTU
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Novo mesto je za svoje vajence priredilo 16. IV. vajenski dan. Ta dan so se zbrali vajenci z vseh gradilišč, ki so raztreseni po Dolenjski, kot tudi vajenci, ki se nahajajo v šoli v Ljubljani — 41 po številu. Zbranim vajencem so spregovorili par besed o razvoju in organizaciji podjetja, o dolžnostih in pravicah vajencev ter o delavskem samoupravljanju direk-j tor podjetja, sekretar podjetja
ŠENTRUPERT
Nase kulturno umetniško društvo nam je v tej zimi pripravi1 presenečenje s trode-janko - Učiteljica«, katero je še ponovilo. Obe predstavi sta bili. dobro obiskani. Takih kulturnih prireditev si želimo še več.
Tukajšnji Rdeči križ je imel fjvoj letni občni zbor, na katerem je bilo poleg drugega razdeljenih tudi 25 dasilnih paketoy z raznimiživili za otroke. S tem v zvezi se slišijo raane kritike, češ da so pakete' dobili tudi taki, ki so lani poleg drugega pridelali tudi precej žita, da imajo svojo živino in podobno. Vse to je morda res. Vendar pa smo mnenja, da so bili ti paketi namenjeni otrokom, ki včasih tudi pri premožnih starših nimajo vsega, kar potrebujejo. Darilne pakete so prejeli tudi taki otroci, ki so tuberkolozni ali kako drugače bolni. Mnenja smo, da vsaka kritika s tem v zvezi tudi ni na mestu, saj so med kritiki tudi taki, ki so sami prejeli živila in obleko za otroke in ki se tudi sami premalo zavedajo svojih dolžnosti do svojih otrok.
Delo gasilskega društva je prav zadovoljivo, grajati pa moramo stari odbor, ki ni obvestil vseh svojih članov za občni zbor. Res je pol ure pred zborom bilo razglašeno po    zvočniku na trgu in po
Belokranjec i Staresinič Igra Romea
V ljubljanski Drami bo 27. aprila uprizorjena drama »Romeo in Julija«, v kateri bosta igrala naslovni vlogi Romea Stane Staresinič, Julijo pa Štefka Drolčeva.
Na Dolenjskem in v Bell krajini je predvsem poznan Staresinič iz Preloke. Svojo umetniško pot Je pričel v partizanski kulturni skupini. Po osvoboditvi je prekinil svojo vajeniško dobo za ključavničarja ter se kot zelo nadarjen vpisal na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Studije je končal 1951 in nato odšel k SNG v Trst. Nas Staresinič je na velikem vzponu svoje umetniške ustvarjalnosti. Doslej Je odigral že nad 30 pomembnih vlog v Trstu in Sloveniji. Poznan je tudi iz filma »Na svoji zemlji«. "Med njegove najbolj pomembne vloge sodi prav Romeo in Julija, ki jo igra s svojo partnerico Štefko Drol-čevo. V tej vlogi sta uspešno gostovala v Mariboru In jo sedaj že četrtič ponavljata v Ljubljani. To Je velik uspeh našega rojaka-umetnika. j. v.
šolskih otrokih, vendar niso bili vsi pravočasno obveščeni. Upamo, da bedo v bodoče to zadevo bolje organizirali, saj vsak član, ki plačuje čanari-no želi tudi vedeti, kaj ta organizacija v kraju dela. S.
in predsednik UO. Nato je direktor podjetja na podlagi kritične ocene njihovega dosedanjega praktičnega dela pri podjetju in doseženih uspehov v šoli razdelil praktične nagrade in pohvale ter grajal slabe učence. V imenu nagrajenih se je zahvalil vajenec mehanične stroke tov. Rus.
Po končanem svečanem delu so se vsi udeleženci zbrali pri prigrizku, ki ga je zanje pripravilo podjetje in v nevezani besedi in medsebojnem spoznanju uspešno zaključili prvi vajeniški dan SGP »Pionir«, ki naj postane vsakoleten praznik vajencev kolektiva.
Dopisujte v »Dolenjski list«
Zakaj tak vozni red avtobusa?
Avtobusna zveza Preloka— Adlešiči—Črnomelj je bila več kot nujno potrebna. To dokazuje tudi zasedba avtobusa na tej progi. Je pa tu vprašanje voznega reda. Prvotno je avtobus preko noči parkiral v Pre-loki in odhajal proti Črnomlju, da je prišel v mesto okoli 7. ure zjutraj. Prav tako je odhajal nazaj po 14. url. Odkar pa avtobus parkira čez noč v Črnomlju, pa je zadeva drugačna. Iz Adlešičev odhaja pozneje in tako ne pride v poštev za prevoz številnih uslužbencev, popoldne prej odide iz Črnomlja, tako da se ga tudi za po-vratek ne morejo poslužiti. Nerazumljivo je marsikomu, zakaj mora avtobus ostati čez noč v Črnomlju, saj mora tako dnevno napraviti dve prazni vožnji — zvečer iz Preloke ali Adlešičev v Črnomelj, zjutraj iz Črnomlja v Preloko. Kakšnega večjega prometa ob tem času v navedeni smeri ni, vsaj ne toliko, da bi se vožnji izplačali.
Zaradi takega voznega reda (prepozni jutranji odhod iz Adlešičev ln prezgodnji popoldanski iz Črnomlja) se morajo uslužbenci OLO, ki prihajajo v službo iz tega predela (vseh je menda 14) ob vsakem slabem vremenu voziti s posebnim vozilom.
Letošnje izdaje »Mladinske tinjip"
Ena najuspešnejših slovenskih založb »Mladinska knjiga« pripravlja letos naSi mladini mnogo lepih knjig. Po osvoboditvi je izšlo pri tej založbi že nekaj milijonov izvodov knjig, ki so bile lepo opremljene in tudi dobro izbrane. Svoje kulturno poslanstvo opravlja tudi s tem, da sistematično izdaja dela iz klasične zakladnice svetovne mladinske literature. Samo lansko leto je izdala 33 slikanic, knjig, priročnikov itd. v skupni nakladi 239.362 izvodov. Založba se zaveda, da je treba dati tudi mladini umetniško visoko vredna dela domače in tuje književnosti ter jih opremiti s kvalitetnimi domačimi ln tujimi ilustracijami. Zbirki »Čebelica« in »Sinji galeb« sta se že dobro uveljavili in si pridobili simpatije mladih bralcev. Obe izhajata v nakladi nad 10.000 izvodov in po razmeroma nizki ceni 50, oziroma 90 din.
V letošnjem letu namerava založba sistematično Izdajati »Šolsko knjižnico«, ki bo vsebovala knjige za predpisano šolsko branje. Upamo, da bo cena teh knjig primerna, da si jih bodo dijaki lahko kupili. Dejstvo je, da so knjige predrage in si dijak ne more nabavljati knjig za domačo knjižnico, ki bi mu še najbolj koristila. Se vedno bodo šle slabo v promet poljudno znanstvene knjige, ker so
predrage zaradi bogate likovne opreme. Zanimiva bo »Kratka zgodovina slovenskega slikarstva« z barvnimi reprodukcijami in »Leksikalni priročnik za mladino« (I. del enciklopedije). Izšli bodo tudi ponatisi klasičnih del slovenske literature. Založba pripravlja 70 del; nekatera so že na trgu: Zvonček na repu (Gustav Krklec, pesmi in basni, 120 din), Zajčkov zvonček (madžarska pravljica, ilustriral M. Omersa), Mareličin sin (japonska pravljica, 50 din), Jurčičev Domen je že razprodan, Crne puščice (Stevenson, oba dela), Ne-všečno sorodstvo (B. Skerlj), Leteči Kranjec (R. Starič), Zaklad Sierra Madre (prev. S. Sali) in Teleskop (I. Bratko).
V »Cicibanov! knjižnici« bo izšlo 12 del (8 slovenskih izvirnih, 2 hrvaška prevoda, 2 prevoda iz svetovne književnosti). Izšel bo tudi ponatis Zupančičevega »Cicibana« ter izbor umetnih in narodnih pesmi »Poj-te, pojte, drobne ptice«. »Čebelica« bo prinesla 7 slikanic: Kako je nastala zemlja (A. Pole-nec), Ptice in grm (V. Brest), Lonček, kuhaj (češka pravljica), Moj dežnik (E. Peroci) in Mali Eskimo.
»Knjižnica za šolarje« bo imela 12 knjig: Sračje sodišče, ali je, kar je (basni, M. Bor), 6. In 7. knjiga Iz Bevkove mladinske proze, Pomladna pesem (najlepše pesmi srbske pesnice Desanke
Maksimovič), Baron Miinchausen itd. Po en zvezek bosta imeli zbirki »Lutkovni oder« in »Mladi oder«. Zbirka »Sinji galeb« je že izdala »Letečega Kranjca« (življenjepis slovenskega motorista), izdala bo še Knjigo o Titu (F. Bevk), mladinski roman Miško brez ladje (T. Seliškar), Pikico in Tončka (E. Kastner), Poslednjega Mohikanca (Cooper) itd. Izšlo bo 6 knjig pravljic. Za doraščajočo mladino bo založba izdala 13 knjig: razni potopisi, Rad sem jih imel (M. Kranjec), Vaška komanda (V. Kavčič), Mračna hiša (Dickens), Otroci strica Toma (R. Wright), Tartarin iz Tarascona (Daudet), Zvesta reka (Zeromski). Potopisi in poljudno znanstvene knjige bodo te-le: Nastanek in razvoj življenja (A. Polenec), Morski svet (M. Zei), Iz življenja najmlajših (J. Matjašič), Od brvi do orjakov (K. Kobler) in V svetu svetlobe in barv (M. Adle-šlč). -an.
MARCA SMO IZVOZILI ZA 5 MILIJARD 465 MILIJONOV DINARJEV BLAGA Po statističnih podatkih smo prejšnji mesec izvozili za 5 milijard 465 milijonov dinarjev blaga iz Jugoslavije, uvozili pa smo blaga za 12 milijard 335 milijonov dinarjev. V primerjavi z februarjem smo povečali izvoz za 1.3 milijarde, uvoz pa zmanjšali za 10 milijard dinarjev.
d) §®<dlošg.
Za malomarno poslovanje le pogojna kazen
O slabem poslovanju v kme tijski zadrugi Smarjeta. ki je povzročilo več stotistoč din škode, smo že pisali. V drugi polovici marca letos sta se nagovarjala pred okrožnim sodiščem v Novem mestu dva vodilna uslužbenca te zadruge, ki sta, predvsem z malomarno opravljanjem službe, povzročila zadrugi nad 300.000 din škode.
Karel Fišer je bil poslovodja navedene zadruge od 4. februarja 1953 do 30. junija 1953. Obtožnica ga je dolžila, da je ■površno vodil posle, da ni izdajal dobavnic, ni pi>;al pri pio-daji paragonsfcih blokov, ni vodil knjige pri odkupu poljskih pridelkov, ni izdajal predpisanih potrdil, da je nakupil velike količine tobaka, zaradi česar ga je nekaj propadlo v vlažnem skladišču, prav tako je dajal brez pooblastila blago na kredit brez potrdil itd. Zaradi takega poslovanja je zadruga utrpela okrog 277.454 dinarjev škode.
Za bivšega knjigovodjo Martina Tomšiča je obtožnica navajala, da v času do 7. junija 1953 ni ukrenil potrebno za razčiščenje salda v knjigovodstvu v škodo zadruge za 22-798 din. Prav tako, da je za leto 1953 kupil večjo količino namiznih koledarjev, ni pa poskrbel, da bi koledarje tudi prodali. Zaradi neprodanih ko-edarjev je zadruga imela 43.0Ki dinarjev škode. Ob prenehanju službenega razmerja v zadrugi je vzel namizno luč, vredno 2.080 din, ki je bila last zadruge-
Okrjožno sodišče v Novem mestu je obsodilo za navedena dejanja, ki so povzročila dru ž
dinarjev škode, Karla Fiserja na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let, Martina Tomšiča pa na 3 mesece ki 13 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Skupno morata Pečati stroške postopka in vsak 300 din povprečnine. Zadruga bo morala po tej razsodbi oškodninski zahtevek uveljaviti na civilnem sodišču. Javni tožilec se bo pritožil proti pogojni kazni- Je pa vprašanje, če bo upravni odbor KZ pod-vzel potrebne korake za povrnitev povzročene škode.
Nista kradla, le vzela na posodo
Azis Lasohan in Zlatko. Poli-nič, prvi ključavničar, drugi pa jcrter. oba menda brez zaposlitve, sta jo peš mahala 24. marca letos iz Šentjerneja proti Novemu mestu, V Gradišču sta zagledala pod cerkvenim zvonikom moško kolo. Hitro sta se domenila: Azis. ki je bil obut v gumijaste šldornje naj smukne kolo, Zlartko pa jt mahnil naprej peš in ga pozneje počakal za ovinkom. Kolo je bilo last župnika iz Šentjerneja, ki se je ta čas mudil v cerkvi in Azifiu se je tatvina kolesa posrečila- Nekaj časa sta se naito oba vozila na kolesu, pred Novim mesiffom pa sta se razdelila tako. da je eden vzel kolo, drugi pa dinamo, torbico in orodje ter se dogovorila, da se spet dobita na novomeški postaji.
Dogovorjeni sestanek na novomeški postaji pa sta jima preprečili organ^ ljudske milice, ki so tistega s kolesom ujeli že v Žabji vasi. drugega pa pri postaji v Bršljinu.
Na j?kxiišču sta drug na drugega zvračala krivdo za pobudo te tatvine. Sicer pa sta trdi
PRKDSEDNIK REPUBLIKE IZROČIL ODLIKOVANJA NARODNIM HEROJEM
Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj izročil odlikovanja narodnim herojem iz Srbije in Makedonije, ki so bili odlikovani z ukazi dne 6. Julija, 2. in 9. oktobra ter 27. novembra 1953.
Italija In Avstrija vračata begunce
Italijanske oblasti so 13. aprilu It-to.s na nir>jt pri S>-/n-ni jM>novm> vrnil., skupno 16 Ilirih državljanov, ki so nezakonito odšli i/, naše države. [)<isci!/ij so italijanske oblasti vrnile našim oblastem že 249 beguncev.
Inko kot italijanski, tudi avstrijski obmejni organi vračajo jugoslovanske begunce, k; nc/akmijlo prehajajo <•••/ mejo. Doslej so avstrijske oblasti vrnile nnd 60 beguncev. Kot poročajo, v Italiji /r razmišljajo o tem, da bi vrnili tudi liste begunce iz naše države, ki so Že delj časa po raznih tabori Sci h v Italiji
s katerimi imajo italjanske oblattj večkrat velike sitnosti. Spričo brezupnega položaja, v katerem se ponavadi znajdejo vsi taki laihkomi*-Ijmci, jih veliko zaipadc v razna kriminalno dejanja.
benemu  gospodarstvu 343.264 la, da sta si koflo samo izposo-
»Motormuli« - novo praktično vozilo
Motor z voznikovim sedežem ima nameščeni čisto spredaj, tako   da sta dve tretjini za loščad za namestitev tovora, a to plošf-ad se lahko BaloŽJ tovor dve toni, na osno priko-lliio pa 6 ton. (>j > r i ■ i n 1 |on j<-/. disel motorjem, vitlom, žerjavom, orno prikolico in vlačilcem, /last; je uporaben za i/.\<>/. lesa iz težko dostopnih predelov.   Proizvajajo  ga v različnih izvedbah za potrebe oljedelstva. gostinstva, grad-
Praktični in okretni traktori,' vo/iila znamke Unimog so so hitro uveljavili. Sedaj pa, kot poročajo iz Avstrije, prihaja na trg še bolj praktično in vsestransko uporabljivo vozilo, finonii ji uio :ia ■■Molor-muli«. Ta mali, a močni BO* seničar se vse bolj uveljavlja, zlasti v hribovitih in gozdnatih predelih ker je izredno stabilen, obenem za zelo okreten. V nasprotju z ostalimi gosenica rji ima ta stroj poleg velike vlečne moči tudi ureditev   ta   nositev bremen.I
dila, ker sta bila trudna in sta ga prav gotovo mislila vrniti, ko bi prišla db postaje. Ker sodišče že dolgo ne veruje takim zagovorom je obsodilo vsakega na 8 mesecev zapora in plačilo 300 din povprečnine-
GR0S1STICN0 TRGOVSKO PODJETJE
»MERKUR« LJUBLJANA, Trubarjeva 29
nudi svojim odjemalcem večjo zalogo modnega, galanterijskega in konfekcijskega blaga po zelo ugodnih cenah. — Prepričajte se sami
v našem skladišču!
SPORT IN IE LESNA VZG03A
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
MLADOST (Zagreb) : PARTIZAN (Novo mesto) 3:2 (I&UJ, 15:1, 15:9, 14:16, 15:3)
Mladost: Stranic, Miklna, Katlč, Grabar, Jankovič, Baždar, Salo-pek.
Partizan: Dolenc, Pučko, LapaJ-ne, Medic, Simič, Sonc, inž. Sodnik.
V srečanju za točke z zagrebško Mladostjo nI bilo računati na kak uspeh, posebno še, ker ima ta ekipa možnost trenirati »kozi vse leto. Razen tega pa ima kot večkratni državni prvak polno mero izkušenj, ki si Jih Je zagotovila doma in v tujini. Nedeljska tekma pa je pokazala drugače: Novomeščanl so klonili šele v zadnjem, odločilnem nizu, ko jO poškodovan obležal najboljši Igralec v moštvu, Dolenc.
Začetne nervoze so se Novome-Sčani kaj hitro otresli ln so to izrazili tudi v točkah prvega niza: ves čas so imeli igro v svojih rokah. Tega ne bi mogli reči o drugem nizu, ko se Je novomeški stroj popolnoma ustavit, Gostt so z lahkoto pobrali točke in niz V tretjem nizu se Je Novomešča-nom zopet obrnilo na bolje. Prav dobro so se držaM do stanja 6:6, ko se Je sreča začela nagibati v prid gostov. Ze dolgo nismo v Novem mestu imeli priliko videti Igre, kakršna se Je razvila v četrtem nizu. Srdita borba dveh zagrizenih in enakopravnih nasprotnikov se Je stopnjevala do viška. Zdaj je bil v vodstvu ta zdaj drugi nasprotnik, stanje \ točkah je bilo štirikrat Izenačeno, nazadnje pri 14:14. Tedaj Novo-meščani niso zatajili, ampak moj-
strsko potegnili na 16:14 in izravnali rezultat v nizih na 2:2. Polni optimizma so domači šli nato v zadnji niz. Pri stanju 4:1 za goste je bil poškodovan Dolenc. Ta nesrečni slučaj je demorall-zJral ostale igralce, ki v odsotnosti Dolenca niso mogli nuditi zadostnega odpora opogumljenim Zagrebčanom.
Domači so precej grešili v servisih, drugače pa so se požrtvovalno borili za zmago. Prav lepo igro sta pokazala Šimič in Dolenc.
Najboljši v moštvu gostov Je bil brez dvoma Mikina, ki je sicer stalni član naše odbojkarske reprezentance, poleg njega pa ie Stranic.
Zvezni sodnik Strahonja Andrija iz Zagreba je svojo nalogo uspešno opravil, enako tudi linijski sodnik Urh Riko. Tekmi je prisostvovalo nad 500 gledalcev.
Prihodnji nasprotnik Partizana Je mariborski Branik, katerega prečaikujemo v nedeljo dopoldne na Loki.
ŽENSKA SLOVENSKO-HRVASKA
ODBOJKARSKA LIGA
Uspešen start novomeških odbojkaric
TVD PARTIZAN (Novo mesto) i SD  KAMNIK  (Kamnik) 3:1
(15:2, 15:5, 13:15, 15:12) Svojo prvo tekmo v spomladanskem delu slovensko-hrvaške odbojkarske lige so Novomeščanke dobro opravile. Njihove nasprotnice jim niso bile dorasle. Igra je bila po zaslugi Knafllčeve, Ro-barjeve In Ostankove zaključena že v četrtem nizu, čeprav so se na nasprotni strani dosti prizadevale zlasti Drolčeva, Ziherlova in Steletova. Za Partizan so nastopile: KnafHč, Ostanek, Penca, Pascolo, Keglovič, Robar, Vogrlnc in Fink. SD Kamnik je Imel naslednje igralke: Malešič, Babnlk, Štele A., Ziherl, Drolc, Abramič, Koncilija, štele M. Sodil je Romih.
V nadaljevanju prvenstva potujejo Novomeščanke prihodnjo nedeljo v Zagreb, kjer jih čaka težka preizkušnja s tamkajšnjo Lokomotivo.
Prvi start - pet rekordov
Prvi start lahkoatletov na rdečem letališču v LJubljani na prvem mitingu »Odreda« Je prinesel odlične rezultate za dolenjske atlete. Postavljenih je bilo pet rekordov Dolenjske, Konzilija Gil-bert, Partizan Kočevje, je skočil v višino 170 cm ter tako Izboljšal dolenjski rekord za 2 cm. Član Partizana Semič Branko Derganc je prepričljivo zmagal v teku na 600 m v času 1:34.3 v skupini mladincev ter postavil rekord Dolenjske. Rekord Dolenjske sta postavila tudi člana Partizana Črnomelj Franc Molj k na 60 m in 300 m (7.8, 39.9) in Vlado Simonič na 2000 m v času 6:09. Poleg teh rezultatov sta se odlikovala tudi člana Partizana Črnomelj Ivan Kostevc v metu kopja z dolžino 50.81 m ter Ivan 2unič v skoku v višino 160 cm, kjer sta osvojila prvi mesti v skupini mladincev. Sodeč po prvem letošnjem tekmovanju so se dolenjski atleti dobro pripravili za borbo z rezultati.'
F. M.
l>IMmMt]:miW/iMtt
ŠAH
poljedelstva. gosunstvJ beništva in industrije.
Partizanska društva se pripravljajo na pokrajinski zlet
Okrajna gveea telesno vzgojnih društev Partizan Novo mesto se je obvezala, da se Ik> pokrajinskega zleta v (Vlju udeležila s preko 500 telovadci. Niti dva meseca nns več ne looitn od tega dogodka, zato je razumljivo, da so
Vriprave zanj v polnem teku. I m/ in sneg sta bila nekoliko /uvrln redno vadbo, sedaj ptt je Že V polurni ri/m.ilui in upamo, iln boSOO tVOJ« ol>-veizo gle«le Slovila udeležencev  7.  lnhkolo i/polnili. 1'nis'
take j<> nuli s pripravam] u tekmovanje v ljudskem mno-goboju. Lanskoletni uspehi podžigajo mlade tekmovalce k v/.irnjni vadbi, mikajo pa tudi tiste, ki se do sedaj že
niso spustili v boj za točke. Upamo, da bodo tudi ti op/isti I i sna h prod tekmovanjem irt^ se z uspehom pridružili množicam iekmo\ nlcev.
Nekatera društva se tudi zavedajo, da je še ča«, da si Mamini' i/ lastnih virov finančna sredstvo za udeležbo na pokrajinskem /letu. Uvedbi so nabiralne akcije, ki so že pokazale nekaj dobrih u-spehov.
Ob koncu priiprav zn pokrajinski zlet bodo okrajne tekme v mnogoboju v Trebnjem in okrajni nastop v Novem mestu. Okrajna Zveza je izvedla že več predelav zletne-ga programa.
OKRAJNO SINDIKALNO ŠAHOV SKO PRVENSTVO
Končano Je okrajno sindikalno Šahovsko prvenstvo v obeh skupinah. V prvi skupini Je zmagala ekipa Prosvete (Novo mesto) z malonkostno razliko pred druco-plaslranlml 2eleznlcar.il. Telekomunikacije tz Šentjerneja so zasedle tretje mesto. Vrstni red: Prosveta 8 1n pol. Železničar 7, Telekomunikacije 2 ln pol. Ekipa Prosvete Je nastopila v postavi Fink. Kastellc. Dobovšek, Fuls, SedeJ ln Modlc.
Drugo skupino so sestavljale ekipe Sodiftča, Pionirja ln OLO — vse 1z Novega mesta. Zmagalo Je Sodišče. Le malo Je zaostajala ekipa Pionirja, pa tudi OLO nI Igral DodrHene vloge. Vrstni red: Sodišče 7 In pol, Pionir 5 1n pol. OLO S točk. Za Sodišče <w Igrali dr. Golež. Plcek, Morile, Skrt. Bele.
Prosveta ln Sodišče sta se plasirala za sindikalno prvenstvo Dolenjske. Za nasjov nrvaka okraja pn bosta orilgrall še med?^bolni dvoboj, enako tudi Pionir ln Železničar za S. oz. 4. mesto.
Consko prvenstvo Dolenjske v košarki
DIlaško consko nrvenstvo v ko-'arkl bo v n<»del1o popoldne n.i T^>kl. Nastopili bodo dijaki "n dllakinj« 1z Kočevja ln Novega mesta. Zmagovalci bodo zastopali dolenjsko cono na republiškem prvenstvu, ki bo dne 7. In s. maja v Mariboru,
Za košarko vlada v Novem m*>-stu veliko zanimanje. Do nedavnega so Igrali to Igro gamo dijaki tukaišnie gimnazije, sedaj oa Imajo 2«* redne trenerje pri Partizanu na novourejenem Igrišču na Loki. Dobili so vodnika za to iTro. ki že zbira okrog sebe mladino.
Mladinci z (pimnazHe so Se Igrali več t"kem s člani JLA, ki Imajo v moštvu nek>1 dobrih Igrale*^'. Vse te tekme so bile dobra šola za mlad« novomeške košarkarje. , J. G.
RIN0
Kino KRKA Novo mesto
Od 22. do 25. aprila: ameriški barvni film Moulin Rouge.
Od 2«. do 28. aprila: švedakl film Gospodična Julija.
Kino Dolenjske Toplice
23. ln 24. aprila: ameriški film Franci« v velemesto.
Kino Črnomelj
21. do 24. aprila: Viharni zaliv.
26. do 27. aprila: Slavčki v kletki.
Kino Jadran Kočevje
22. do 24, aprila: ameriški film Nlagara.
27. do 28. aprila: Popolna Zena.
Kino Loški potok
23. ln 24. aprila: Vsi na morje.
Kino Mokronog
23. in 24. aprila: ameriški film Trinajsto pismo.
Dežurno zdravniška služba
Od 24. aprila do 2. maja dr. Vodnik.
Dežurna zdravniška služba se prične ob 7, uri zjutraj ln se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. url zjutraj.
MAH 0GIASI
MOČNE CEBELJNE DRUŽIN^, kranjiče in AZ panje kupimo. Naslov pri upravi Usta. (137)
GOSF»ODINJSKA POMOČNICA — dobi takoj dobro službo pri Jelki dr. Vlsnar, Jesenice na Gorenjskem,   Prešernova cesta.
SPREJMEM zdravo ln pošteno upokojenko na stanovanje tn hrano za pomoč v gospodinjstvu pri dveh osebah. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Miren dom na deželi«. (133)
UPOKOJENKO ali bivšo usmi-ljenko k bolnici na Bledu licem pod ugodnimi pogoji za 1. maj. Ponudbe pod »Bled«. (136)
HARMONIKARJU — Strokovno uglašujem ln izvršujem vsa generalna popravila vseh vrst harmonik točno ln solidno. Biv-
at uglaševalec tvrdke »Josip Fleisa« — Vokal Marjan, LJubljana, Rimska c. 21, Borštnikov trg.
HARMONIKO, celuloidno, akoraj novo, nemšljo, zamenjam za dober radio aparat ali prodam. — Naslov pri upravi lista, (128)
Zahvala
Ob bridki izgubi tragično preminulega sina, brata, svaka in strica
TONETA MURNA
lz Podturna pri Dol. Toplicah se najlskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi . zadnji poti. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto, vojaški godbi, Gozdni upravi Novo mesto in Občinskemu ljudskemu odboru Dol. Toplice. Posebno pa se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Gozdne uprave Poljane s tovarišem upraviteljem Janezom Šibenikom na čeJti za požrtvovalnost pri Iskanju pogrešanega.
Žalujoči starši, bratje, sestre ln
ostalo sorodstvo.
OBJAVE
Občni zbor Turističnega društva Novo mesto bo 28. aprila ob 19. url v dvorani Doma sindikatov v Novem mestu. Pred občnim zborom bodo predvajani zanimivi turistični filmi.
Vabljeni vsi ljubitelji turizmal
OPOZORILO NOVOMESCANOM!
Opozarjamo vse prebivalce z območja mestne občine Novo mesto, da bo od 30. aprila 1955 dalje vsako soboto ob 12. url preizkušnja sirene na Glavnem tegu št. 7 Sirena bo preizkušana s polml-mitnlm znakom. Prva preizkušnja bo v soboto, 30. aprila 1953.
LO MO Novo mesto.
Gibanje prebivalstva v ćrnomlju
Rodila se Je ena deklica. Poročila sta se: Panjaai Anton, elek-tromonter, ln Lafkner Ema, trg pomočnica, lz Bistrice. — Umsl Je Curk JScanc, uZitkar, 63 let, iz Loke.
Gibanje prebivalstvo s v Novem mestu
Pretekli teden Je bilo v Novem mestu rojenih 17 dečkov ln 28 deklic. Poročila sta se: Kotar Jože, gozdar, in Jenškovec Terezija, hči kmeta, oba iz Kostanjevice, -t Umrl Je: Sotlar Janez, delaf.ee, 54 let, iz Oabrovke.
V KOČEVJU
Rodila sta se en deček ln ena deklica. Poročili so se: Boštjančlfl Franc, šofer, ln Varlec Neža, natakarica, oba iz Kočevja. Durmi Janez, cestni nadzornik, in Ju-van Marija, trg. pomočnica, oba iz Kočevja. Knavs Anton, logar, in Mohar 'Jožefa, gosp. pomočnica, oba lz Dolge vasi. Pretner Jože, delavec, in Pužem Marija, delavka, oba iz Dolge vasi. — Umrl je: Hudorovič Zvezda, otrok iz Zeljn.
Vinica
Rojeni so bili 4 dečki in 1 deklica. Umrla sta: Juršlnič Janko, otrok iz Perudine. 2alec Marjeta, užitkarlca, 85 let, s Sinjega vrha.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Avsec Anica iz Male Cikave pri N. m.
— dečka. Breffar Sonja iz Litije
— deklico. SantelJ Antonija lz Dol. Vrhpolja — dečka. Simonlč Ana Jz Semiča — deklico. Kovač Terezija Iz Segonja pri Skocjanu
— deklico. Tome Marija lz Novega mesta — dečka. Murn Slavka lz Podgore pri Straži — dečka. Baje Anica iz Rake prt Krškem
— dečka. T«fedle Alojzija lz Novega mesta — dečka. Marin Frančiška lz Mirne — deklico. Vene Jožefa tz Bučke — deklico. Hočevar Anica lz Drganjlh sel pri straži — deklico. Zoretič Milena iz Smthela pri N. m. -- deklico. Koleto Anica iz Kočevla — dečka. Ovnlček Milka lz Malega Slatnl-ks dečka. Derganc Amalija 1* Metlike — dečka. Obrekar MUena lz Kočevja — dečka. Lah Ana lz Jurno vas! prt Stoplčah — deklico Peroar Marija Iz Boga vasi pri Šentvidu — deklico. JevtovH* Marica lz Novega mesta — deklico. Komasec Mara lz Bršljina — dekMeo. Kozan Ivanka 1z Gor. Straže — deklico, tflngmund Cilka lz Planine o od Golico — dečka. Sterk Frančiška lz Osrečla pri Skocjanu — dečka In deklico. Plrnar Albina lz Ledeče va*1 pri Šentjerneju — dečka. — Srečnim mamicam čestitamo!
Bi..- a
»DOLRf JSfa LIST«
Sta*. 19 1
Neznano Trdinovo stanovanje o Novem mestu
1871. leta Se je pisatelj Trdima, potem, ko je štiri leta prebil v hiši gostilniičarja Flori jana Virka v B rs 1 j inu, odločil, da si poišče stanovanje v mestu. Poprejšnja tesna, mračna in mrzla kamra, v resnici dosti primernejša za shrambo kakor za človeško bivališče, je celo nadvse skromnemu Trdini bila preskromna.
Kje je stanoval po preselitvi v Novo mesto, tega pisatelj sa<m ni nikjer točno označil, saj pravi v »Mojih spominih«, napisanih malo pred smrtjo le to: »potem pa sem si dobil mnogo udobnejše stanovanje v Novem mestu, kjer živim še danes«. Toda iz raznih virov vemo, da je tudi v mestu nekajkrat menjal stu-novališče Aleksander Hudo vernik, od 1871 — 1878 leta dijak novomeške gimnazije, omenja v svojih spominih na pisatelja, da je po preselitvi tz Bršljina veliko let stanoval pri Kraljevki, to je v takratni š"t. 148, danes Ulica Mirana Jarca št. 4. Tudi tu je imel dokaj skromno podstrešno sobico katere okna gledajo proti Glavnemu trgu.
Naslednje izpričano stanovanje bi bilo, kakor je na podlagi poročnih knjig ugotovil ukinile Trdinovega Zbranega
dela prof. J. Logar, t danaf n ji • naselil v njeni hiši, to je t
Ultici sv. Jurija, št, 6 {stara št, 175). To je bila druga hiša gostilničarja Brunnerja, v kateri so dve sobici oddajali tudi v najem. Vendar se zdi, tudi Če je podatek resničen, da
današnji Streliški ulici 1. Po njeni smrti 1890 je podedoval hišo in y njej je 1905 tudi umrl.
Po vsem tem bi razpored Trdinovih stanovanj v No-
Hiša v Vrtaovčevi 3, kjer je Trdina stanoval pri Pissegovih
pisatelj tu ni živel dolgo. Družinsko sporočilo namreč pomni pisatelja kot gostilniškega gosta, ne pa kot stanovalca.
25. maja 1882 se je Trdina na Suhorju poročil z Uršo Grohar j evo, vdovo po krč-marju Francu Jermanu, in se
vem mestu bil naslednji: 1. Kraljevkina hiša, to je poznejša Cešnovarjeva gostilna (1871 — pribl. 1878) 2. Brun-nerjeva hiša (1882); 3) S tre I i-ška 1 to je današnja Mastnja-kova hiša (1882 — 1905). Vendar bo treba tem že do-
Kako sem doživela osvobodilo ir
Narodnoosvobodilno vojno •em doživela v internaciji v Nemčiji, zaTo mi je osvoboditev izpod nemškega jarma pomenila toliko več. Prav dobro se še spominjam zadnjih dni suženjstva, čeprav se>m bila takrat še otrok.
Naše taborišče je stalo na bregu nad mestom. Odtod smo imeli lep razgled na mesto in bližnje griče. Dan za dnem smo opazovali, ali se bo v mestu kaj spremenilo; slutili Smo, da nemška moč odpoveduje. To nam je pokazal tudi dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. V bližini našega mesta je bilo kazensko taborišče Buchenvvald. Vod«tv«> taborišča je vedelo, da se bliža ameriška vojska zato so zbrali jetnike in čreda koščenih ljudi se je
pomikala skozi mesto. Njihovi obrazi so nas prosili pomoči, a kdo jim je mogel pomagati? Takrat še vsega tega nisem razumela, zato sem mamo vedno nadlegovala z vprašanji: »Mama, pa zakaj so tako suhi?« Povlekla rae je za roko, odgovorila pa ni ničesar.
Zvečer smo slišali strašno bobnenje. Blizu Weimarja so se pojavili ameriški tanki. Vso noč smo zdeli v bunkerju in čakali, kaj nam bo prineslo jutro. Proti jutru je streljanje nekoliko ponehalo in lahko smo šli v svoje sobe. Kmalu pa je po taborišču odjeknil glas: »lankiU Vsi smo plani li k oknu. Na nasprotnem griču so se kot gosenice pomi kali tanki in se valili v dolino. Nad njimi je krožil avion —
MLADINCI — sodelujte pri natečaju!
V proslavo 10-letnice osvoboditve razpisuje Dolenjski Ust nagrade za kratke spise z vsebino:
KAKO SEM DOŽIVEL (DOŽIVELA) OSVOBODITEV
K sodelovanju je vabljena mladina (gimnazij, učiteljišč, trgovskih in obrtnih šol, kmetijskih šol in vsi drugi) vseh treh naših okrajev.
Najbolje napisane črtice bomo objavili v Dolenjskem listu, razdelili pa tudi 4 nagrade:
prva ngarada .... din 3000 druga nagrada . . . din 2000 tretja nagrada .... din 1000 četrta nagrada   .  .  .   din 500
Svoje spise nam pošljite najkasneje do 1. junija. — Ocenila jih bo posebna komisija, nagrade pa bomo razdelili 15. junija.
(Oglejte si spis učiteljiščnice Z. S.: »Kako sem doživela osvoboditev«, ki ga že danes objavljamo.).
Uredništvo Dolenjskega lista
predhodnik ameriške vojske. Dobro se spominjam, da je pripeljal tik naše stavbe, mi pa smo mu mahali z vsem, kar je kdo slučajno imel v roki. Kmalu smo obesili na streho belo rjuho za zastavo, ker kaj drugega nismo imeli.
Ta dan je razburkal vse taborišče. Bil je prvi žarek, ki nam je dal upanje, da bomo še videli dom in ljudi, ki so ostali doma. In res, kmalu potem smo prišli v naročje svobodne domovine. Tudi mi, čeprav še otroci, smo začutili, kaj je svoboda, zato jo sedaj tudi znamo ceniti.
Slavica Zidarič,
učiteljišče. Novo mesto
slej znanim stanovanjem priključiti še eno, in sicer v Vr-hovčevi ulici 3.
Gospa Zofija Mozetič, rojena 1867 v Novem mestu, se namreč spominja naslednjega: Ko ji je bilo 10 ali 12 let je njena mati Ana Pisseg imela v najemu hišo št. 22, ki je bila tedaj last prav tako kakor bližnja št. 13 krčmarice Urše Jerman. Pissegovi so stanovali v pritličju, tri podstrešne sobice pa so dajali v najem. V oni, ki ima balkonček obrnjen proti Krki, je skoraj dve leti stanoval profesor Trdina. Gospa se pisatelja še prav dobro spominja, saj je imel pri njeni materi ne samo stanovanje, ampak tudi hrano, imel je vedno ruto preko ušes in je v lepem vremenu vsako jutro okoli osmih odhajal na sprehod proti Gorjancem, proti poldnevu pa se je vračal do-| mov. Kadar je bilo deževno, je odhajal v >alejo« pod današnjo' pošto in se sprehajal gor in dol, gor in dol. Bil je snmsvoj. Do klepetanja mu ni bilo in rudi na obiske k njemu ni zahajal nihče. Nekoč, mu je po materinem naročilu ona nesla večerjo v sobo: dve kuhani neolupljeni jajci, ker jih je vedno hotel lupiti sam. Olupil je enega, ga podržal pod nosom in rekel otroku: »Nesi mami to jajce in ji povej, da diši kakor vijolica!« Bilo je namreč pokvarjeno.
Trdina je imel s svojega okna lep pogled rudi na vrt gostilničarke Je rm a niče. Tudi on je zahajal rad tja na kozarec vina. ker je točila dobro pijačo. Ko je Jerman umrl, se je s postavno, lepo vdovo Trdina oženil. Ljudje so se zelo čudili, da se je zagledal v preprosto krčmarico.
Moja in forma tor ica trdi, da je Trdina stanoval pri njih skoraj dve leti, in sicer potem, ko je njen oče umrl. Ker se je to zgodilo aprila 1879, lahko sklepamo, da je pisatelj stanoval v Vrhovčovi 3, nekako 1879 do 1880. se pravi potem, ko se je odselil od Kraljevke in preden je stanoval pri Brunner-jevih.
B - r
Slovenske balade in romance
V založbi »Kmečke knjige« je izšel izbor naših najznačilnejših pripovednih pesmi, tako iz zaklada ljudskih pesmi, kot od naših pesnikov — PreSerna do najnovejših.
Minilo je nad 40 let, kar je knjigo z istim naslovom izdala Mohorjeva družlba. Bila je to ena tistih redkih mohorjevih knjig, ki so jo naši ljudje sprejeli z resničnim veseljem in jo znova in znova prebiram. Seveda j« bila ta knjiga že zdavnaj redkost in je bilo res nujno, da izidejo slovenske balade in romance v novi izdaji, upoštevajoč tudi balade naših pesnikov najnovejše dobe.
Knjiga ima tri dele: v prvem so zbrane pesmi lz ljudskega zaklada (Lepa Vida, Mlada Breda, Ravbar, Kralj Matjaž Itd), v drugem so klasične slovenske balade in romance (Prešerna, Levstika,    Stritarja, Aškerca,
Gregorčiča itd.), v tretjem delu pa so zastopani pesniki naše Moderne (Kette, Murn, Zupančič, Cankar) in kasnejših pesnikov, nato pa še balade iz naše osvobodilne borbe (Bor, Kajuh in drugi). Vsega skupaj je v knjigi 111 pesmi. Z 80 slikami pa sta to zanimivo in potrebno izdajo opremila naša znana ilustratorja .— Gvidon Birolla in Maksim Gaspari.
Knjiga Slovenske balade in romance je že v prodaji in jo vsem priporočamo.
Umrl le Albert Einstein
Verski pouk Iz argentinskih lol
Predsednik Argentine Peron Je že pred časom začel borbo proti vplivu in moči duhovnikov, ki tudi v tej državi kol drugod, kažejo zagrizeno na-sprotstvo proti vsakemu napredku. S posebnim odlokom Je bilo sedaj v Argetini odpovedana služba na šolah 101 katoliškemu duhovniku. Do takrat so poučevali verouk na trgovskih, tehničnih in osnovnih šolah, z odlokom, ki je bil izdan lani decembra, je bil zaprt urad za versko vzgojo in obenem objavljeno, da rf«to-li.ška vera ni več obvezen učn; predmet na argetinskih šolah
Če Ima moški ljubezni za tri žene
To se je dogodilo v Cleve-landu 30-letneinu možu, ki je že deset let poročen. Pet otrok je imel s prvo ljubeznijo, potem pa si je poiskal še eno ljubezen, ki je tudi imela tri otroke. Nekaj let sta mu nato obe zadostovali, za zmeraj pa ne. Poiskal li je še eno 17-letiro- To sta »vedeli prvi dve ljubezni in sklenili, da s tako deljeno slabšo polovico pošteno obračunata in to čisto po kovboj-sko.
Ljubezen št. 2 je vzela revolver in obe sta strašno na-kurjeni mahnili naravnost v gnezdo ljubezni št. 3. številka 2 se ie postavila s svojim pi-halnikom pred vrata na stražo, številka 1 pa je Šla naravnost v gnezdo in Širokogrudno ljubezen prav pošteno aklofutala. Nazadnje ga je še pregovorila, naj gre ven ker
fra nekdo čaka- 'leoec zulj u b-jen je res šel, toda, ko se je pokazal na pragu, ga je ljubezen št. 2 hladnokrvno ustre-liila ▼ prsi. w
ISKRICE IN OGORKI
Srečanje j Trdiino
Trdino   srečam    (v sanjah se
tgodi):
»O, kam pa, bard, za jubilej >voj, kami*
S pogledom hudim mož me prestreli:
»I, kam? Svoj k svojim: pit v Trdinov hram!*
Veselo gledatli&fe novomeško
Kaj »John v zadregif* Kam * Razpotje* kani?
Bomo začuli vsaj »Grlice glas*?
Se »Bel konjiček* te nastopa hrani;
ojej, pa bomo kmalu res — ti dolga vas! , . .
»Penjatlu kerčmarju Josru«
Star nagrobnik v Ozkem Kalu) *)ost, kerčmar, je grajzdje prela!, pol vodo je zraven mcial, pol ga je pa tmert pobrala, k mu voda ie zantala. Ko smo nesli ga na brkof, trenja dala je za likof.
Večno gnado mu želite, grob z vodo mu poŠkrofite.< Druga šola, drugi običaji
V Brusnicah stok: »Oh, v soli ni klopi ... *
Drugje smehija^: »Ntam neon-ka gori ... *
Dve prijateljici — dve ovčki
18. aprila  zjutraj Je umrl
v ameriški bolnici v Prin-cetonu dr. Albert Einstein, največji mislec dvajsetega stoletja ln eden veleumov v zgodovini fizike sploh.
Rodil se je 14. marca 1879 v nemškem mestu Ulm. V osnovni šoli je slabo napredoval, učitelji so ga prištevali med zelo zabite otroke. V četrti gimnaziji pa se je pokazala njegova izredna nadarjenost za matematiko, sam je predelal analitično geometri-, jo in integralni račun. Visokošolske študije je dovršil v Švici, kjer je doktoriral na ziiriški univerzi.
Einsteina imenujemo očeta atomske bombe. Izrekel je revolucionarno misel, da materija iu energija lahko prehajata druga v drugo. Za tedanji znanstveni svet je bila tu misel naravnost fantastična, saj je po'nenila, da je v vsaki obliki snovi velikanska količina energije, ki samo čaka sprostitve.
Einsteinova teorija je zahtevala še več. Pripisovala je maso tudi svetlobi, saj je Einstein trdil, da težnost vpliva tudi na svetlobo.
Leta 1918 je slavila njegova teorija prvo zmago. Einstein je trdil, da so ob sončnem mrku vidne tudi zvezde za soncem, ker se zaradi privlačnosti sonca ukrivijo svetlobni žarki. Fiziki petih celin so nestrpno čakali na sončni mrk leta 1918. Rezultati so povsem potrdili Einsteinovo napoved.
Leta 1922 so tudi laboratorijski poskusi potrdili veljavnost Einsteinove formule, dobrih 30 let kasneje pa je njegov atomski otrok pokazal svojo moč nad japonskima mestoma Hirošimo in Nagasakijem.
Relativnostna teorija pa ni edini Einsteinov prispevek k duhovnim zakladom znanosti. Pred petimi leti je mali, skromni l'izik predstavil novo teorijo, ki se bo morda skaza-la za Se pomembnejšo od prve. Einstein jo imenuje »združena teorija polj«. V njej skuša pokazati, da vse oblike narave (ploneti, zvezde, elektrika, svetloba, atomski delci) in vsi naravni pojavi sledijo istemu temeljnemu naravnemu zakonu. Ce se bo potrdilo 24 strani enačb, ki sestavljajo to teorijo — na to bomo čakali še več let — potom se nnm bodo odprli popolnoma novi pogledi v a-tomski svet.
Ko je Einstein leta 1916 objavil svojo »Splošno teorijo relativnosti,« je suho pripomnil: »Če se bo moja teorijn potrdila, me bo Nemčija slavila kot velikega Nemca, Francozi pa me bodo proglasili za državljana sveta. In če sem se /.motil? Francozi me bodo zmerjali za Nemca, \ernri pa za Zida.« — Teorija se je potrdila, Nemci so gn proglasili za najpomembnejšega državljana. Tudi svet ga |e priznal, leta 1921 je dobil Einstein Nobelovo nagrado za fiziko. Ves denar je dal v dobrodelne namene.
Ko so prišli leta 1931 na oblast nacisti, so ga Nemci proglasili za državnega sovražnika in razpisali nagrado na njegovo ghvo. Kot pašteto drugih je tudi on odšel v Združene države, kjer je sprejel dosmrtno profesnro na univerzi v Princetownu, New Jersev.
Leta 1940 je postal Ameriški državljan, leto dni poprej
pa je pisal predsedniku Roo-seveltu pismo, v katerem mu je obrazložil možnosti atomske energije in nasvetoval, naj Amerika zgradi atomsko bombo, preden jo bo imela nacistična lNemčija. Po tem pismu so se ameriški znanstveniki zbrali in zgradili prvo atomsko bombo, pri kateri je imel glavno besedo pred kratkim umrli italijanski fizik Enrico Fenni. ki je prav kakor Einstein iz Nemčije moral bežati iz svoje domovine, ker se ni hotel ukloniti fašističnemu režimu. •
V zasebnem življenju je bil Einstein znan kot prikupen možlček z dolgimi belimi lasmi in s krivim nosom; naj-
večkrat so ga videvali na cesti v domačih copatah. Otrokom vse soseščine je reševal matematične naloge, za plačilo pa je prejemal bonbone. Nekoč je pri čitonju knjige u-pnrabljal za znamenje, do kod jo je prebral, ček za 1500 dolarjev in je seveda izgubil knjigo s čekom vred. Oboževal je glasbo, sosede je neprestano mučil s svojim igranjem na violino. Leto 1901 se je poročil z nadarjeno matemati-čarko Milevo Marec. Imela sta dva otroka, Alberta in Edvarda. Leta 1916 se je ločil in se potem oženil s svojo sestrično EIzo Einstein,
Kot nadarjen pisatelj je izdal številne knjige, v katerih se zavzema za mir in poziva ljudi k strpnosti. Po smrti izraelskega predsednika dr. VVeizmannn mu je novembra 1952 izraelski parlament ponudil predsedništvo nove izraelske države. Einstein se je zahvalil z izgovorom, da so njegovo sposobnosti omejene na svet fizike, njegova največja želja pa je. da bi se lahko mirno izživljal v tem svojem sveta.
V zgodovini znanosti bo o-stalo Einsteinovo ime ob imenih največjih duhov človeštva, kakor so bili Kopernik, Newton in Darvvin,    G. N.
Vesele drobtine iz hudih časov
Ribničanov šegavost in dobra volja ni popustila niti v letih težke osvobodilne borbe. Mnogo veselih zgodb je še ostalo iz tistih časov. Naj jih nekaj povem.
Partizanska četa, v kateri so bili malone sami domačini — Ribničani, je taborila v travnogorskih gozdovih. To je bilo 1942. Komisar čete Vinko (Knol) je postrojil svoje fante in jim dejal: »Veste kaj: zbog boljše konspiracije pred sovražniki in izdajalci si moramo vsi nadeti nova imena. Kar začnimo!« In je šlo po vrsti: Medo, Fišekelj itd. do zadnjega moža. Zdaj se je pet malce zataknilo. »No, kaj pa ti, Andqljšek, si ne moreš izbrati?« Mož je bil najstarejši partizan in še kuhar povrhu. Počehljal se je po glavi, pomislil, nato pa dejal: »Jaz bom Kešjlodna!« »Zlodja, kje si pa staknil to ime, saj ga človek še 2aouoriti ne more?« ga je vprašal komisar. »I nikjer, le svoj priimek sem obrnil.«
Četa je ostala brez hrane. Kratek posvet in že je skupina partizanov pod Aličevim vodstvom šla na »akcijo« v Kušje v neko belogardistično hišo. Nahrbtnike so hitro napolnili. Alič je med »akcijo« komaj uspel, da mu je gospodinja izročila 500 lir. Zadovoljno se je nasmehnil, poklical k sebi vaške otroke in vsakemu dal 50 lir. Otroci niso mopti prehvaltti dobrega strica partizana, ki jih je tako velikodušno obdaroval. Med njimi so bili tudi otroci prejšnje lastnice teh lir.
V četi je imel politično uro komisar iz druge partizanske čete. Govoriti je znal, da je bilo veselje. Starejši partizan si je štel v posebno čast, ko je šel ta komisar spat v njegov šotor. In še ponoči sta debatirala. Mož je hotel vsekakor dopnati, kako bo s kraljevim veličanstvom po vojni. Takole je moril komisarja: »Hm, praviš, da v Jugoslaviji ne bo več kralja?« »Seveda ga ne bo!« »Kaj pa Slovenci, ko bomo samostojni, bomo mi
Vladimir Korolenko
6
Trenutek svobode
ZPUAVNISKI POSVET:
»Ugotovljeno Je, da je stanje brezupno. Bolnik Je docela negiben in tako rekoč že mrtev ...
Stražar na ploščadi je obrnil hrbet vetru in z obema rokama prijel puško, da bi mu je orkan ne odnesel. Šepetal je molitve in prisluškoval, kako peklensko buči morje Ln kako besno tuli vihar. Nebo je še huje potemnelo; bilo je, kakor da se je ves svet pogreznil v lo breziično temo, ki je zajela oblake in o/račje. Samo kdaj pa kdaj so v šumu, hučanju in pljuskanju 8 strahotno silo zasijali beli grebeni, valovi so butali ob otok in brizgali daleč čez obzidje.
Stražar je od ž eb ral vse molitve, kar jih je znal, se obrnil k morju — in okainenel od začudenja. Vzdolž zaliva, v dobršnem zatišju, so je, komaj opuzen v temi, zilwil čoln iu piti 1 proti kraju, kjer je nezavarovano pred viharjem kipelo in besnelo morje. Na mah se je belo jadro razvilo in napelo v vetru, ('oln se je zazibul, poletel in zginil...
Ta trenutek je Diaz pogledal nazaj — temni otoček se je kakor zanihal in pogreznil v brezno; zginila je tudi mirita luč, ki je Diaza doslej zasledovala s svojim mrtvim lijem, /daj je bil pred njim samo kaos in vihar. Jetnikov« skrnpenela duša je zaplula v kipa£wa> *»""^'-"'Uju. Krepkc-
je je stisnil krmilo, zategnil jadro in na ves glas kriknil... Bil je to krik sproščenega veselja, brezmejne zavzetosti in zavest; prebujenega življenju... Za njim je zamolklo jeknil strel, nato je zagrmel top. Od strani je pridrvel val iii butnil ob čoln... Čoln se je dvigal in pogrezal. ., Ubežnik je mislil, da to traja že Celo večnost. Usločil je obrvi in DOpato strmel samo predse, osrčje mu je kar razganjalo od navdušenja... Vedel je, da je svoboden, da se nihče na svetu ne more primerjati z njim, ker slehcnii koprni le po življenju. On pa hoče samo svobodni
Čoln se je dvignil na greben vala. vzlrepetal, se zazibal in začel pogrezati. Z Utrdba so ga videli poslednjič. Vendar so še lep čas pošiljali za njim strel za strelom v bu-čeče morje...
Zjutraj je sonce spet vstalo v jasni nnwlrini. Po nebu so še bežale razmetane krpe oblakov, morje valovalo in se pomirjalo, kakor bi ga bilo sram svojega nočnega divjanja Modri težki valovi so (i. še fri tise butali ob skale in se bleščali v soncu s slepcči-
mi razposajenimi brizgi
Daljno obrežje se je prerojeno in oprano od neurja jas-
nilo v prosojnem zraku. Povsod se je Smehljalo življenje, prebujeno iz viharne noči.
Majhen parnik je k r./a ril ob obrežju in razgrinjal po valovih dolg rep sivega dima. /, utrdbe j/a je opazovulu gruča Spancev.
»Gotovo je utonili« je rekel eden. »Ta pobeg je bil prava norost,.. Kaj menite, don I' ernnndo?«
Mladi častnik je zamišljeno pogledal vpraševalca
>I)a, verjetno je utonil,« ie dejal. »Ali pa morebiti gleda z ivnihle gora na svojo ječo. Bodi tako ali drugače, toda morje mu je dalo vsaj nekaj trenutkov Svobode, In kdo ve, če en sam trenutek svobod* ne dotehta dolgih let života*-jenju!. .«
> Poglej te no, kaj pa jc ti stole?.. ,<
In častnik je pokazal na južno konico strmega obrežja. Na enem skrajnih rtičev, k jer so taborili uporniki so se na modrem ozadju neba za-svetlikali beli kosmiči dimni. Pokov ni bilo slišati, le trepetavi dimi so vzcvetevali in ugašali ter čudno oživljali puste skaline. Z morja je v odgovor odsekamo zagrmel ti p. Ko je dim polegel po iskrredi se \alovih, je spet vse utihnilo. Molčalo je morje, molčalo obrežje .. .
Častniki so se spogledali... Kaj pomeni la iieuitiljivu živahnost na položajih upornih domačinov? Jo to odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z beguncem? Ali So streljali, ker je nenadoma nastal poplati P
CMgovoru ni bilo.
Le sijoči valovi so se skrivnostno smehljali, plivkali ob breg ln se zvonko razbijali ob pečinah. Prev. S. S.
tudi brez kralja?« »Jasno, saj ga ne potrebujemo,« je odgovoril komisar. Ampak možak se ni dal ugnati. »Kaj pa, če bo kralj pooblastil namestnika, potlej ga bomo morali hočeš nočeš priznati za vladarja.« Komisarju je bilo dovolj pa se je rajši obrnil in zaspal.
Četa je bila v stiski. Ze nekaj časa je kuhar Kešjlodna sitnaril krog kotla, v katerega ni imel kaj dati. Zato je šla na pot prva skupina »lovav na hrano«. Od nje nobenega sledu. Nato je šel komisar Vinko z nekaj možmi. Ta čas pa so ostali partizani v taborišču ustrelili dva divja mačka, ki sta nemara ušla v gozd iz samega strahu pred Italijani, ki so sloveli kot odlični mačkojedci. Mačka sta bila že lepo pripravljena, ko se je vrnil komisar Vinko z brezuspešne akcije in so njegovi možje prinesli le prazne nahrbtnike. Kešjlodna je lepo povabil komisarja: »Le prisedi, prijatelj. Ko si ti hajkal za hrano, smo počili dva tolsta zajčka,* je dejal in mu postregel z največjim kosom mačjega bedra. Ko se je tako lepo sladkal, se od več strani zasliši mijavkanje. »Hudirja, kaj pa to pomeni?« je vprašal komisar tovariše, ki so sodelovali pri pojedini. »Oh, nič posebnega,« odgovori vprašani, le mačkam, ki jih sedaj spravljamo na drugi svet, pojo ža-lostinke.'* Ob tej novici je komisar strašno debelo pogledal, bruhnil celo poplavo in dva dni  ga ni bilo na spregled.
Sovražnik je nenadoma udaril na četo, ko je Kešjlodna ravno kosilo kuhal. Partii&ni so se hitro umaknili na boljše položaje, udarili nazaj in pognali sovražnika v bcp. Kešj-todnov kotel je bil ves preluknjan. Starejši partizan, ki je bil v prvi svetovni vojnt in je rad povoril o »svarm-liniji«, ta sovražnikov napad na njihov kotel nikakor ni Šel v glavo. »Ko sem bil v Karpatih, smo imeli Švarmlinijo najmanj 10 kilometrov pred komoro, zdaj jo pa imamo tik ob kotlu.«
Možje so si tudi lepo razdelili hiše ribniSJce gospode, seveda v mislih in visoko gori v gozdovih. Eden to, drugI drugo itd. Vsak je it imel svojo številko, le Ančiku niso privoščili nobene, češ da si je eno hOSo le pr\ho--il. Bi! je namreč v četi Ribničanov edini, ki je imel v Ribnici svojo hišo. K. Oražem
Ne občinski možje, pač pa ženske
To navadi pravimo občinskim odbornikom tudi občinski možje. Tega za manjši trg v VVnshingtonu z 245 prebivalci ne bi mogli reči. Na vodstvu občine tega trga so izključno saiho žensko in to že od leta l«'5() dalje. Županja je mlada In čedna mali treh otrok Mrs, Porot? Daviš, občinski svet pa sestavljajo učiteljica, okrajna tajnica (v trgu je nam. reč tudi sedež okraja) dalje modistinja ter tri gospodinje. Pri volitvah lani so nameravale vodstvo občine spet prepustili moškim, pa za c»do, volivci ;«f) jih ponovno izvolil'..
'I'rdijo, da so ženske, od kar so na oblasti v občini, mnogo naredile za lepši izgled trgn. Trg je vzgledno čist. za otroke
so dale KgradttJ leptD igtilee,
pred srnino hišo pa je bil |Xi-tiovno postavi |on spomenik padlim iz. Civilna vo)n». katerega so prejšnje moške občinske uprave pustile, da je skoraj ru/.padul-