Dopisi. Iz Maribora. (Poštna hranilnica na Dunaju.) Poštno-hranilničnemu uradu na Dunaju sem odpovedal neko svoto na slovenskem obrazu. Na to dobim ta-le odgovor: wNa Dunaju dne.... Gospod.... v .... Svoji odpovedi niste pristavili gesla, koje ste si izbrali o priliki, ko ste si rentno knjižico naročili. Le-to geslo velja tudi za odpovedi splob. in je neobhodno potrebno za izdajo nakaznice. Odpovedni listek se Vam zatoraj vrača v prilogi, da blagovolite še gesle dodati in potem v priloženem, žoltem zavitku, zopet sem poslati. Ako ste pa ovo svoje geslo morda pozabili, to izvolite se z vložno knjižico na pošto potruditi in tam poprositi, da se za Vas ua podlagi tiskanice št. 29 napravi prošnja za razveljanje gesla. Tej prošnji morete odpoved dodati. in želji Vaši se bode ustreglo.*' Sledita 2 podpisa. Take pravilne in gladke slovenščine še doma ne slišimo. Glej, kako visoki gospodje postave in želje ljudska spolnjujejo. Iz Vodranec. (Odgovor dopisniku nod nekod" v 10. in 11. št. ,,S1. G.") Leta 1883. izdal je hrvaški župnik. Pavel Krempler knjižico ,Povrtnarstvo", in takrat je rSl. G." izrekel željo, da bi tudi kdo za Slovence spisal knjižico jednake vsebine. Jaz sem to knjižico kupil jo preiožil in nekaj iz drugih. v to stroko spadajočib. spisov, a nekaj iz lastne izkušnje pomnožil ter poslal 1. 1884 rokopis sl. odboru družbe sv. Mohorja, ki ga je dal pogledati strokovnjaku, in meni, ker je bil odobren, poslal primerno nagrado. Istega leta prišel je na Dunaju na svetlo ,,Šolski vrt na selu". To delo je spisal g, I). Trstenjak in je meui kot prijatelj poslal en izvod tega dela. Koncem 1. 1884. sem dal prečitati to knjigo nekemu g. učitelju, ki bo kot pesnik in pripovedovalci imel v bodočnosti v slovenskem slovstvu lepo in častno ime, in on mi je rekel. da je knjiga izvrstna. Od tistega časa sem vedno mislil, da bi bilo dobro g. Trstenjakov ,,Šolski vrt" prirediti za Slovence. Spomladi 1. 1885 sem prišel na Ptuj, in g. učitelj P. mi je rekel, da bo prosil g. T., naj preloži svoje delo na slovenski jezik, a jaz, ki poznam dobro g. T., sem mu rekel, da se on tega posla ne bo lotil, in da bom ga sam poskusil izvršiti. Knjiga je bila res lanskega leta prevedena. To se je izvedelo v učiteljskih krogih in radi tega je bila v ,,Miru" in nSl. G." priporočena. To je prouzročilo strašanski vihar. V dopisu ,,od nekod" g. dopisnik, ki ni prav povedati hotel, od kod je, ker morda ne bi rad, da bi mu izvedel za nne, piše: rStališče, na katero se ima odbor pri izbiri rokopisov postaviti, mora biti vselej to, da se z nameravano knjigo ustreže narodovi masi, kajti narod. to je kmetsko ljudstvo je pri družbi glavni del." Jaz sem v predgovoru k presta-vi ,,Šolskega vrta" rekel odborno. da je namenjena v prvi vrsti šoli odrasli kmetiški mladini, a šoli odrasli mladenici so gotovo sinovi slovenskega naroda, ki je res pri družbi glavni del: torej bi se s rSolskim vrtom" ustreglo narodovi masi, in posebej za- radi tega, ker je ta 119 slik imajo."a knjiga izvrstna, Nadalje piše g. dopisnik. da imajo gg. učitelji v nemškem jeziku dovolj primernih knjig in časopisov, iz katerib. se zamorejo natančno poučiti, kako je urediti ..šolski vrt". To je res. _Ali s tem je hotel g. dopisnik reči. naj gospodje slovenski učitelji segajo v mošrije in podpirajo nemško slovstvo ! To je res jako lepo! Istina je, kakor trdi g. dopisnik. hrvaški jezik najbolj soroden slovenskemu, ali on, ki rabi v svojem dopisi popačeno obliko ,,nja" mesto ,,njega" in trikrat ^zamore", ki je, kakor je dokazal učeni Levstik, kritikujoč 1. .1882. prof. J. pl. Kl. .jZg^dovina slovenskega slovstva", grd nemčizen, moti se, misleč. da bi se ga bilo možno v kratkem času do drobnega naučiti. __ (Konec prih.)