ARHIVI XXIV (2001), št. 2
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
171
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
Publikacije
Jedert Vodopivec, Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj,
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2000, 654 strani
Strokovno ukvarjanje s srednjeveškimi knjigami je kot je v spremni besedi k tej razkošni izdaji zapisala njihova dobra poznavalka dr. Nataša Golob vznemirljivo srečevanje z znanimi neznankami, "in nadaljujejo se spraševanja, ugibanja in odgovarjanja, ki se odvijajo med knjigo in menoj". Dialog s častitljivimi knjižnimi starinami se tako "vselej prične pri zunanjosti, pogledu na platnice, etikete, obreze, zaklepe. To je prvo sporočilo o zgodovini knjige, njenem nastanku, usodi, lastnikih in bralcih, o njenih sedanjih varuhih, o tem, kako se ji godi sedaj in ali potrebuje poseg ali ne".
Monografija Vezave srednjeveških rokopisov, prirejena doktorska disertacija Jedert Vodopivec, pri nas najuglednejše konservatorke-restavratorke pisne dediščine, je vsa namenjena temu dialogu. Kakšno je bilo delo s tistimi knjigami, ki so restavratorske in kon-servatorske posege najbolj potrebovale, in kakšne sadove je prineslo, je širši javnosti pred petimi leti prvič zelo nazorno pokazala razstava konservatorske in restavratorske dejavnosti Arhiva Republike Slovenije v Muzeju novejše zgodovine, Zapis in podoba; ob tej priložnosti je Vodopivčeva z Natašo Golob pripravila tudi izčrpen katalog z enakim naslovom, v katerem je poročala o svojih izsledkih in izkušnjah v tej posebni panogi. O novejših dosežkih razmeroma mlade stroke kodikologije je ob tem večkrat poročala v različnih strokovnih publikacijah, zelo pomemben pa je tudi njen delež pri oblikovanju in uresničevanju nacionalnega programa varovanja arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva na papirju in pergamentu.
Tokrat se je avtorica, po osnovni izobrazbi sicer kemičarka, osredotočila zlasti na srednjeveško knjižno gradivo iz knjižnic in arhivov na naših tleh, ki je prihajalo in še prihaja v Sektor za konserviranje in re-stavriranje Arhiva Republike Slovenije. Pri tem je še posebno pozornost namenila natančnejšemu študiju doslej pri nas z vidika tehnike vezanja neraziskanih srednjeveških knjižnih vezav — o katerih "vemo veliko in malo, o nekaterih sploh ničesar" -, ter seveda opozorila na probleme, ki spremljajo konserviranje in rekonstruiranje vezav različnih dob.
Glede na to, da je prvi pogoj za uspešno obvla-
dovanje teh problemov dobro poznavanje zgradbe, objektov, materialov in tehnike dela v posameznih obdobjih, je Jedert Vodopivec svoje raziskave podredila temu cilju. Vanje je vključila, prvič, zgodovinski razvoj posameznih struktur in tehnik vezanja do leta 1500 v zahodni Evropi in vzporednice na slovenskih tleh; drugič, sintezno predstavitev posameznih struktur, tehnik, materialov in estetski učinek srednjeveških rokopisov ob študiju gradiva, ohranjenega v Sloveniji; tretjič, glosarij specifičnih strokovnih izrazov, povezanih z vezavo kot segmentom knjige; in četrtič, katalog ohranjenih srednjeveških vezav v Sloveniji.
Svoje ugotovitve, izhajajoče iz spoznanja, da je "od najstarejših kodeksov do današnjih vezanih knjig ostala nespremenjena le osnovna zamisel: skupine listov, povezanih v hrbtnem delu in zaščitenih s platnicami" je Jedert Vodopivec strnila v dvanajst razdelkov. Uvodnim pojasnilom in pregledu stanja sledi Pregled razvoja vezav do karolinškega obdobja, temu pa obsežno četrto poglavje Strukturne prvine v srednjeveških knjižnih vezavah na kodeksih s trdimi platnicami. To med drugim posebej obravnava velikost kodeksov, knjižni blok in njegove povezave, vežice in kapital, platnice, prevleke, hrbet ter zapirala, ščitnike in verige, ki so se delno še ohranile pri dveh knjižnih spomenikih.
Peto poglavje obravnava posebne primere, kot so po tehniki vezanja posebej opazne vezave, vezave nesporno tujega izvora ter do konca 15. stoletja prevezam kodeksi, kodeksi z izrazitimi poškodbami in v novejšem času strokovno restavrirani kodeksi. Kratkemu šestemu poglavju s smernicami za konservatorske posege in Zaključku s povzetkom dognanj sledi osrednji, daleč najobsežnejši peti razdelek, Katalog vezav s podatkovnimi razvidi, skicami, grafitnimi odtisi in fotografijami.
V tem poglavju avtorica kot posebej zanimive in dragocene rokopisne spomenike skrbno in natančno predstavlja 95 izmed 179 trdo vezanih (od skupaj 361 evidentiranih) srednjeveških kodeksov, ki jih hranijo javne zbirke na Slovenskem, poleg Arhiva Republike Slovenije ter Pokrajinskega arhiva Koper zlasti NUK ter škofijski in nadškofijski arhiv v Mariboru oziroma Ljubljani. Najstarejši izmed njih so trije stiski rokopisi iz 12. stoletja, velika večina tako pergamentnih kot papirnih kodeksov, zajetih v raziskavi, je iz 15. stoletja, k nam pa so večidel prišli iz srednjeevropskega prostora oziroma iz nemško govorečih dežel. Vsi ob-
174
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah	ARHIVI XXIV (2001), št. 2
ravnavani kodeksi so natančno opijani v vseli sestavinah, omenjene so njihove posebnosti, tudi poškodbe in spremembe, narejene med restavriranjem, ter doda ne smernice za potrebne kenservatorske posege in na dalinje raziskovalno delo.
V devetem poglavju je avtorica v knjigo vključila še seznam kodeksov ter nadvse dobrodošel m doslej najizčrpnejši terminološki slovar izrazov (deseto poglavje), povezanih s srednieveško vezavo zahodnoevropski rokopisov Povsem na koncu je v knjigo kot samostojno enajsto poglavje vključen angleški povzetek - v prevodu M*rjjS Vere Hrjavec - Medieval bi.idings m Movema, Uinclin^s Strueturcs on Sliff-Board Manuscripis; Napotila za n.idaljnje branje in iskanje tc-mtljitejših informacij so zbrana v obsežnem seznamu uporabljene literature.
S Številnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami, risbami in drugimi nazornimi ilustracijami obogatena knjiga, ki jo je oblikoval Dane Petek, je v naših razmerah v marsičem pionirsko delo. In /ato za izobraževanje novih rodov restavratorjev pisnega gradiva (a kljub temu v samo 350 t z voditi natisnjen) nujno po treben strokovni učbent1:-priročnik, v katerem bomo seveda našli marsikaj zami.uvega tudi knjižničarji, umetnostni zgodovinarji in raziskovalci s številnih drugih strokovnih področij.
SpominsKa knjiga IjubljansKc plemiške družbe sv. Dizme
Kron.ka liubljanske bratovščine sv. Dizme je najbogatejši ilumintrani rokopis pri nas, saj se lahko pohvali kar s 187 celostranskimi iluminacijairu. Nastajal je med letoma 1688 in 1801, danes pa obsega 'J 2 pergameiitnih m 300 papirnih listov. Konec minulega stoletja je bil deležen natančnega restavriranja, ki sla ga izvedla Irena Kavs in Matjaž Casar. Tik po sklepu del, ko so knjigo ze zvezali pa je na vrata Arhiva Republike Slovenije, kjer kroniko hramio, potrkal nov projekt, izdelava fhksimila tega veličastnega rokopisa Treba ga je bilo zopet razdreti Toda delo ni bilo zaman Septembra je luč dneva ugledalo eno najlcpiih tovrstnih del, ki se lahko prime.ja z dragocenimi faksimili, kot sia Vcncljeva biblija in Evangefiar Karla Velikega iz Lorscha.
Nosilce lega, za ves slovenski narod pomembnega proiekui, je I undacija Janeza Vajkarda Valvasorja, idejni radia in urednik pa ic umetnostn zgodovinar Lojze Gostiša Faksimile, izdun v nakladi dvesto izvudov, spremljata še dve študijski knjigi. V prvi so transkripcije izvirnega besedila, delo Angela Kralja in 1rančem Barage, ter prevodi iz nemščine m latinščine' ki sta jih naredila Tone Janko in Kajetan Gantar. Druga knjiga piinaša tcmclinc umetnostnozgodo-vinske, kndikološke, diužbcne in zgodovinske študije, ki so j h prispevali strokovnjaki Jože Kastclic, trn.-hjan Cevc, Nataša Golob in Marjan Smolnik. Osem
deset izvodov studijskih zvezkov so v dar dobile slovenske knjižnice, za komplet s faksinulom, ki je overovljen tudi pri notarju. paje treba odšteti 1,4 milijona tolarjev Zahtevni projekt je potekal kar osem Icl, največ težav pa je povzročal sam proces tiskanja.
"Za res kakovostno reprodukcijo iluminacij smo potrebovali šestbarvni tisk, a nobena tiskarna v Sloveniji tega ne premore, zato smo se moraii obrniti na Gradec. Tañido nam v Art&Prnit Faximiic priskočili na pomoč m z najvišjo možno tehnologijo omogočili res kakovosten tisk Vsa i obe študij sk:. knjigi smo lahko natisnili pri nas," razlaga Gostiša, V tujini so faksunile tudi vezali, i rs sicer v Schcrdingu v Švici. Faksimili tako kaže podobo izvirnega rokopisa, kije imel lesene platnicc oblečene v črn žamet. Okrašene so z masivnim srebrnim okovjem, za katero pa ni znano, kakSno je nekoč zares bilo "Na lesenih platnicah se namreč niso ohranili nobeni sledovi, v Sloveniji pa tudi tii nobenega ustreznega kodeksa ali knjige, k: bi lahko služil za primerjavo," pravi Jedert Vodopivec, vodja sektorja za konservutorstvo v Arhivu RS "Pn izdelavi okrasn'h okovov smo se oprli na sočasne izdelke iz drugih bibliotek in arhivov, toda zaradi raznolikosti motivov smo lahko o pravi obliki reliefov le ugibali"
Janez Rudolf Coraditzi, karan v Kočjt vasi tn Orehku vpisan 15. maja 1698 : \zdevkam Koprneči in življenjskim geslom Zbrana srca s oglašaj o združenem/ srci Slikar ni podpisan Arlnv Republike Slove/uit, AS 1073, Zbirka rokopiso\ Divnova kronika, fol 45M4
Izlak Ihch