Štev. 10.
Cena ednoga drobca l krona.
Poštnina v gotovčini plačana. 6. marc. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Nega drv v
Prekmurji.
K tomi nas je tüdi pripomogla agrarna reforma i ništerni sekvestri ali nadzorniki bivši veleposestev. Od vseh strani prihajajo tožbe, da ljüdstvo v Prekmurji nedobi zadosta drv. Kak je to mogoče? V Prekmurji je ljüdstvo prle dobilo zadovolje drv. Bile so vsakšo jesen odaje v goščah veleposestnikov. Na licitacijah se odavalo gorstoječe drevje i tak je prebivalstvo prišlo do potrebni drv, zdrügim tálom si so pa lehko poskrbeli tüdi za stavbeni les oni, kem je to potrebno bilo. Či le drágo so mogli plačati, da so pa dönok dobili les i drva. Zdaj pa niti za drage peneze nemorejo dobiti. Kama pride to naše gospodarstva!
Celo delo zdaj že orožniki májo v rokah. Okoli hodijo po vesih gledat ali što ma kaj drv ali ne. No dobro. Proti temi nemamo kaj. Što ma zadosta drv, čemi bi tisti še več dobivao. Ali naj se da tistim sirmakom, ki za istino si nemorejo pri kem krüha spečti pa na svojem tüdi nemajo drv. Kje orožniki na dvorišči niti betva drv ne najdejo, tistomi vérti milostivno dajo izkaznico, da res nema nič. Z tov izkaznicov teda vért more letati tri dni sem-ta od gozdara da g. nadzornika dokeč dobi 1 m3, reči en meter drv na celo leto ali bogve na kak dugi čas.
Za sirmak človeka, či pride prosit, nega drv. Ali je pa za drüge gospode, urade i za vojaštvo v obilnoj meri. Či ljüdstvo zdaj po zimi ne pride do potrebni
drv, da bi si je na celo leto spravilo, v leti naš paver nema časa za drvami hoditi, da se more skrbeti za vsakdanešnji krüh. Vidi se, da so takša gospoda pri agrarnoj reformi, ki niti pojma nemajo od gospodarstva.
Vojaštvo v Prekmurji pride do dovolj drv, ár nikoga nikaj ne pita, samo idejo i sekajo kje najdejo i potem občinam zapovejo, da njim na ednok moro dati 10—15 vozov i tak zabadav drva domo spravlati po naj hüjšem vremeni i po najvekšem blati.
Je to ne krivica? Nevemo ali je ešče vojno stanje v Prekmurji ali ne, da skoro nindri ne obvarjena zasebna lastnina pred vojaštvom. Mislimo, da naše vojaštvo ne tak sirmaško, ka nebi melo svoji konjov i vozov, z šterimi bi si samo lehko spravlajo domo drva i potem nebi trbelo siromaško prebivalstvo s tem mučiti i preganjati. Našemi ljüdstvi trbej drva. Šteri nemajo, tistim naj se da prilika, da si bodo lehko poskrbeli za potrebno kürjavo.
Obmurske železniške zadeve.
Poslanca dr. Jos. Hohnjec in Jožef Klekl sta 12. februarja na železniškoga ministra stavila to le interpelacija:
Pretrganje železniške zvéze Maribor — Špilje — Radgona— Ljutomer, štero že traja več kak pol leta, je povzročilo tak žmetne posledice v prometnom i gospodarskom tali za Slovenske gorice i obmursko pokrajino, da jih ljüdstvo nikak nemre več prenašati.
Slovenske gorice i obmürska pokrajina so odrezane od sveta. 70.000 Prekmurcov v Gornjem Prekmurji nema nikše zvéze niti s Slovenijov niti
s Hrvatskov. Vse za živlenje potrebne reči se morejo iz Maribora i drügih oddaljenih krajov ali nositi ali pa z vozovi voziti, štero povzroča pri njih velko rastočo že itak jako visikih cen. V Prekmurji, gde prebiva po večini samo sirmaško prebivalstvo, je dragoča za 20 - 30 odstotkov vékša kak v krajih, šteri ležijo kre železnic in gde se vrši reden promet.
Ar je v Maribori okrožno sodišče i višja davčna oblast, ne samo za Štajersko, nego tüdi za Prekmurje, morejo ljüdjé iz oddaljenih krajov, posebno iz Prekmurja, v ništernih krajih 50 — 60 km. peški iti, či nemajo ali nemrejo plačati foringe, do najbližnje železniške postaje — do Ormoža. Koliko časa se s tem zgübi in koliko stroškov je s tem zdrüženo, ne trbej šče posebi praviti.
Pretrganje železniške zvéze ma tüdi to posledico, da poštna zveza v ništernih krajih v nikšoj formi ne funkcionira več, v drügih krajih pa funkcionira čüdovito slabo. Ka pomeni, če se poménšajo i slabo funkcionirajo poštne zvéze, ne trbej v 20. stoletji na tenko šče razlagati.
V zadnjem časi se jako dosta razpravlja od zgraditve železnice med Mursko Soboto — Ljutomerom — Ormožom. Takša železnica bi bila življenjska potrebščina za celo obmursko pokrajino i za sosedne kraje. Do toga časa je bila ta železniška zvéza samo srčna žela teh pokrajin i predmet želenja za gospodarski napredek zavzétih činitelov. Žalostno, da železniško ministrstvo v tom tali nikaj drügoga ne napravilo, kak samo prve stopaje za pripravo.
Povedati moremo, ka je prekmursko ljüdstvo jako razburjeno zavolo toga, ar železnica med Murskov Sobotov i Hodošom že pol leta ne funkcionira. Či je železniškoj upravi na srci, da nezadovolnost i iz te izvirajoče protidržavno hujskanje v teh krajih ne narašča od dnéva do dnéva, naj včasi napravi, ka se ta železnica odpré i da nazaj prometi. Tüdi železnica med Ljutomerom i Radgonov funkcionira jako nerédno.
Zato pitamo g. železniškoga ministra:
1) Ali šče včiniti vse potrebne stopaje i podvzéti vse mere, štere more, da se včasi nazaj postavi rédno
2
NOVINE
1921. 6. marc.
funkcioniranje železniške zvéze. Maribor — Špilje — Radgona — Ljutomer?
2) Ali ščé železniška uprava graditi železnico Murska Sobota— Ljutomer — Ormož i vzéti to delo včasi v roke?
3) Ali šče g. železniški minister ukreniti, da se včasi odpre i postavi v promet železnica Murska Sobota— Hodoš.
Beograd, 12 februara l. 1921.
Prošnja v Ameriko.
Pri Sv. Jürji ščemo v slabom Stanji bodoče farno cerkev k broji düš primerjeno povekšati. K temi svétomi deli prosimo vas v Ameriki lepe dare slüžeče vse rojake, da nam na pomoč bodete.
Za vas i mesto vas bomo se-mi vsi trüdili — da naj kem prle cerkev ^gotovim«, v šteroj bomo se iz vseh darovnikov v molitvah spominali. Zahvalnostjov i z onim spoznaujum bomo si srca krepili — da je sočütnost i darov nosi naših daleč bodoči rojakov ono našo najvekšo želo spunila, da de nam mogoče Bogi v dopadli.voj cerkvi Božo slüžbo opravlati.
Vaše obilne dare pošlite na naslov: Županija Sv. Jürij, Prekmurje, Pošta: Rogačovce.
Čáčič Jožef, župnik.
Orel.
Žela. Jako bi želeli Orli, da bi Novine večkrat prinesle glase od naše organizacije. Stem bi se širite orlovska miseo, ka je posebno zdaj
potrebno, gda Vlada posili šče zatreti naše mladeniško zdrüženje. —O. Iz srca radi spunimo Vašo želo, bar na mesec ednok, samo na pišite poročila kratko, jedrnato, na edno stran papira i čitijivo, da ovak v štampariji neso mogoči se vö spoznati.
Beltinci. Meseca oktobra smo meli jako lepo obiskanö sejo, na šteroj so nas navdüšavali z lepimi govori vlč. g. Forjan Florcnc i Lejko Štefan, g. Spráger naduč. i g. Bobovec. Od tistoga časa naprej je vse nikak mrtvo. Pomagajte nam starejši, da se oživimo.
Bratonci. Okrožni načelnik g. Erjavec si je vzeo sv. hištyo gd. Mujdricevo Aniko z Bratonec. Obilno božjega blagoslova njima Želemo.
Dari. Slovenci iz S. Bethlehema so 256 K. poslali na prvkm. Orla v roke g. Horvat Pavla v Bratonce.
Glasi.
Naročniki nešterni se tožijo, ka so lani dali bogato podporo pa li so mogli ešče plačati kalendar. Ar za to térjanjc ne ve opravništvo Novin, štero podpore ne do rok dobilo, prosimo vse cenjene naročnike, naj to pcmoto taki naznanijo v Črensovce.
Vnogo zgrabljencov bivše austro-vogrske je ešče. v Italiji i v Indiji, gde moro Talijanom i Angležom delati. Da se ti Siromaki kem hitrej rešijo, je dr. Hohnjec nar. poslanec Upit vložo na mi«, predsednika Pašiča.
Slobodno zidarje, najhüjši skriti sovražniki krščanstva, so v Belgradi dobili dovolenje, da se smejo za polovično ceno voziti po železnici. Dr. Hohnjec, naše stranke poslanec
je proti toj krivici oster protest zdigno, i pito ministra saobračaja (železnice), če je to istina, ka vláda proti krščanske bogataše podpira, našim siromakom pa ne dovoli falejše vožnje. Smo radevedni na ministrov odgovor.
Pokazali so mi vrata. Doli podpisani nemren obdržati samo zasébe žalitve, zato ka sam jo dobo za občinskoga dela stran. V sredo 23/2. 192-1. sam prišeo v Dolnjo Lendavo k. gos. državnomi nadzorniki. Za priimek mi je nej. znano toga gospoda. Sam začno prositi za silen nüc boro vje'za brvi]- na Črnec, štere nam je jako potrebno meti, ka mamo spotrete; nej sam pa meo bog zna kakše intele-gentne prošajc napravljene, samo edno Občinsko Potrdilo, šterim seje Potrdilo, ka sam nej kakši istrijan ali nevem što, nego Prekmurec. Te dober gospod so pa več želeli odrnéne kak je v mojoj glavi i so mi takši dober tanač dali, ka naj idem k advokat! fiškališi ka mi prošnjo napravi. Jas pa tüdi malo vrtéči jezik mam pa sam pitao gospoda, nakoj smo zdaj prišli, kabi mogii s fiškališi prošnje dati delati za borovje za brv pa ío tüdi stem nej zadovolni bili. So mi pokazali vráta, dveri pa po vedali: vün, kak či bi mi té gospod nagobčnik. küpili. Jaz sam odgovoro: idem vö ali samo ž njimi i jaz delam za državo kak oni.
I odišo sam z razžaljenim srcom ka z glavarom občine tak grdo i grobi-ansko postopajo gospodje pri agrarnoj reformi, ki svoj dober slüž samo. nam Prekmurcom májó zahvaliti. Župan občine Trnje... .....
Dar Amerikancov. Amerikanci iz S. Bethlehema so poslali 896 K. na podporo M. Lista. Srčna hvala.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk, v D. Lendavi.
Zvün penez pa prinese nevesta tüdi še obleko, perilo, žito, kravo ali drügo živino i imenüjemo to balo, peneze pa navadno zovemo z rečjov dota. Na Štajerskom se pa dota ne intabalira na grünt, nego se oba žena in mož vpišeta v zemljiške knjigo, tak, da mata vsaki pol vrednosti. "Pred ženitbov se napravi dedna pogodba, to je zapiše se, kaj bo s cele vrednostjov, če eden zakoncov vmrje. 'Po navadi se zapiše tak, da so dečica (Örüčniki) deca, če bi pa dece ne, bik), pa dobi on, ki dale žive 3 četrtine vrednosti mrtvoga iz te pogodbe, eaofčetrtino pa dobi s tešta-mentem, ki se zapiše ob ednim v dedne pogodbe.
Doto da nevesta sama, če je pa nema, njoj jo morejo poskrbeti stariši
ali dedeki. Ali nevesti starišje neščejo dati dote, ma ona pravico, da naprosi sodnijo, da se naloži starišom plačilo dote, čemur Sodnija tüdi more ustreči, če nemajo starišje vzroka, Ženitev braniti. Ženin se more pred poroko pegoditi za doto. te toga ne včino, tüdi dote ne more zahtevati. Če obstoji dota v penezi ali drügih porabiti stvareh, postane last moíeva, če pa obstoji v zemlji ali podobnom, ma mož od nje hasek. Po moževinoj smrti dobi žena doto nazaj če pa pred možom vmerje, jo dobijo njeni dečki, če ženin i nevesta nesta napravila nikšega kontrakta od svoje vrednosti obdrži vsaki svojo posest, vendar se misli, da je to, ka se je pridebilo med zakonom pridobo mož. Tüdi je mož po zakoni oskrbnik vrednosti svoje žene, i njemi ne treba polagati računov, ne sme pa zapraviti penez, ober šteri gospodüje, i tüdi ne sme prodati zemlje, štera je ženina. Če pa mož z že ni nov vrednostjov slabo gospodari, sme žena to naznaniti na sodniji, s kem mož zgübi pravico, opravljati vredn. svoj« žene.
Če pride de ločitve zakona, i se mož in žena zavoljo vrednosti od štere sta napravila ženitna pisma ne sporazumeta, razsodi Sodnija, kaj se ma s tov vrednostjov zgoditi Omeniti bi še bile, da se po dragi -kraji Slovenije ljüdje ženijo. bole stari, kak pa v Prekmurji, navadno moški ne pred 21 in ženske ne pred 18. letom. To se pa godi za toga volja, da morejo zaročenei meti do starosti 21 let za Ženitev dovoljenje od očeta ali pa, če toga nemajo, od tutora i sodnije i se to dovoljenje ne dobi tak lehko. Po mojem menji je to tüdi pametno, kajti možki in ženske so. do 18. leta še deca i ne vejo, kaj pomeni takša zveza za celo življenje, kak je ravno zakon.
Po našoj postavi dobi žena mo-ževo ime. Če se na priliko peroti Agata Baligač z Mihalom Mesaričom, se po poroki ona ne zove več Agata Baligač, temveč Agata Mesarič. Tüdi v toj stvari je v Prekmurji inači, kak v drügi kraji Slovenije.
(Dale).
3
NOVINE
1921. 6 marc.
Ki šče odgovor dobiti od svoje vloge od naših ministerstov, mora 7 dinarske marke gorprikeliti. Gde ne nirdnoga marka, se prošnja po pravdi more razčcsnoti. Gde je samo d vadi morski štempl gor, se prošnja reši, a ne da se odgovor. To vsem na znanje.
Chicago. ..Zvezda Vogrskih Slovencov" je vgasnola. Od novoga leta več ne shaja, te nesramni, laílivi protiverski list. Ubogo zapelano lüdstvo se nam mili. Zadnje mesece je té list dáre pobirao, ka ž njimi reši vogrske Slovence »srbskoga jarma. Pobrati je jezero dolarov i postao je tiho. Nega več srbskoga jarma niti »Zvezde vogrskih Slovencov." Mi bi jako radi znan, gde so penezi teh zapelanih dobrih Slovencov. — Iz staroga kraja se dosta ljüdi seli se i se aaselijo Večinoma kre Slovenske cerkvi. To je jako veselo. Naša šola Slovenska z dobrimi nünami ja preveč povoli Vrlim Slovencom z Prekmurja.
Cleveland. Mamo jako gorečega dühovnika, ki se skrbijo za nas z celim srcom. Mamo tüdi šolo, včijo v njej šolske sestre.' Nekaj naših Slovencov se slabo oponoše, dosta nam kvari Krampač neverni pa edna ženska z törjanske fare, . štera pa že v stari kraj odišla. A krščanske pravica bo Zmagala nad hüdobijov.
Delavec, ki zna orati, kositi, razmi pri konjej i v goricaj, dobi z svojov ženov i decov delo letos od 1. aprila de do 1. novembra za Strošek i zrnje v Subotici pri dr. Suda-tcvíčí. Taki naj se glasi pri uredništvi Novin.
Beltinci. Senje na Matjašovec dobro bite. Cena živine rasté. Za lepše bike so Že davali 20 K. na ži-
vo vago. Zdaj vidimo kak dobro je, ka smo v Jugoslaviji. Kre mej smo i vsigdar dragše mo lejko tržili. Edno krivico smo pa tüdi opazili. Neki naš trgovec, ki že dugo pri penezaj dol-vleče je ednomi stranskomi goričkoeii človeki za 30 K. šteo samo notri vzeti dobre 10 dinarske banke To je zaistino nesramnost i güljenje. Javite taki orožnikom drügoč takše hiene.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Nekaj za Vas!
Ka je „Elsa Fluid“ to zna vsaki. 6 dvojnatih ali 2 specijalna glaška 42 K!
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Što ma više krme, kak sam potrbüje pa bi njemi trbeló ritonje, za zmenjave se naj zglasi pri Prelec Franci v M. Črnci? Štev. 12.
Osebne vesti. Iz Beltinec je premeščena pri Križarkaj Sestra Leti-cija Mayer prednica. 19 let je ta Sestra Beltinsko cerkev kinčala in v najlepšoj čistoči, držala. Slobodno bi pravila pred- vsejmi svojimi poznane reči Sv. Pisma: ,,Gospod, ljübite sam lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje Veličastvo.“ (Psalm. 25. 8.) Za
volo svojih ljübezni ví vrha 1912 imenovana bila za predločo i zdaj vu 8 leti od svojega težavnoga predstojništva odstopi samo zato, da njem red ne doveli nikomi to čast tak dug i nositi. Vsi fárni žalüjemo, da Sestro Leticijo zgübimo, Križarka™ pa želejmo, naj njim G. Bog vnogo ta-< ljüdih Prednje podeli, kakša bila naša nam nepozabljiva Sestra Laetidia.
Zbor (gyüles) županov Prekmurja bode v petek H. marca ob 9. vöri predpoldnom v Križovcih v šoli. V soboto dne 12. marca ob 9. vöri M. Soboti pri g. Dobra. Obravnavale bodo se jako važne gospodarske stvari i je potrebno, da si vsi rihtar! tao vzemejo. Šteri trn bliže v Križo-vce, naj pride ta, a št-romi pa bliže Sobota, naj v Soboto pride.
Velko spravišče kmečke zveze bode v nedelo 13. marca po. velki sv. meši v Martjancih, a popoldne po večernicah pa v Bogojini. Pridite vsi!
D. Lendava. Žgur Vinko poštar, je imenüvani na poštnom uradi za višjega poštara. Marjeta Némethy-ova dosedanja poštna Pomočnica je imenüvana za pošteno) v Črensovcih. Obema Čestitamo.
Naročte si, dokeč so y zalogi molitvene knige i rožnivenci: Düšna paša, z velkimi literami 30 K; Sveta ura Jezuša moliti v najšv. Sa-kamenti 30 K. Apoštolski molitvenik za- mladino 13 K. Hvala božje molitvenik za mladino 15 K. Mati žalostna, rud. obr. 20 K. Venec molitev i sv. pesmi 40 K. Rožnivenec ali čisla vseh farbaj, svetinjice škapulerske, Srca Jezusa, Marije čisti špočetje, križece za smrtno vöro. Naslov .Franc Krepek, izdelovatelj čisla v Maribori, pod Mostem Štev. 2.
V Subotici.
Na svečnico večer je bila narodna slavnost v „Slobodi" tak zvana Veliko Prejo". Ka nej bilo plantavoga v Subotici, prišlo je vse sem v narodnoj noši i se vdeležilo ..kola". Milijone vrédnosti obleke so se jk>-kazale tű, tri velike dvorane mesta so ne mogle sprejeti- vseh gostov. Mi smo bili gostje g. dr. Sudareviča v dvorani zgoraj, kje je novosnovano bun-jevačko pevske drüštvo prepevala s pretužnim predavanjom lepe Hrvacka i Slovenske pesmi.
Delavni možje bunjevačknga ljüdstva, pleb. L. Budanovic, dr. Sh-darevid, Blaške Raje pleb, dr. VojniČ Tunič, narodni poslanci itd. dobra duhovščina i svecka gospoda so zdrüženi tű vsi za odno delo: naj blaženo bo njihovo ljüdstvo. Zgled se vsem nam v tem dugovánji. Pozdravljeni vsi!	' ' •
Na Balažovo smo šli z Subotica popoldne ob 1. Balaiov den je ©svetek tű. Vse šče dobiti sv. Baiaiabia-goslov i vse si da blagosloviti ka li
ma: rože, krűh itd. itd. Poldne so ešče vsi duhovnik! v cerkvi i delijo blagoslove, V krasnom vremeni smo ostavili gostoljubno Subotico i prišli z 1 V« vőrkov zamüdov večer ob 9 v Belgrad, kde nas je začeo briti navadni belgradski mrzel veter. A vse to ne me nikaj brigalo, dosegno sam svoj namen, vido sem Subotico, njene dobro ljüdstvo i voditele njegove, navdüšö se nad njihovov složnostjov, i pripravo pot, da dobijo naši ljüdjé tam delo na žetvi/ Prineso sem tüdi v Belgrad ednoj ug. gospej Izraelske vere vogrski katekizmus i biblijo, kase navči našo vero i okrsti za kratek čas po zgledi njene verske sotovari-šice, štere se je malo pred tem dala okrstiti v kat. cerkvi sv. Ladislava v Belgradi. Ka so Bunjevci veselo sprejeli nabiranje za novo belgradskp kat. cerkev, štero so njim po meni poslali goreči belgrački pleb, ne trebe povdarjati. V düši i teli nas je okrepi čao Izlet v Subotici, zato se nam ne zbriše z spomina.	K.
(Konec.)
Pošta.
H. Štef. Sv. Jürij i drügim. Novine, komi na posamezen naslov hodijo, stanejo 30 K. Samo tisti, kih si je več vküp naroči, je dobijo za 20 K. Inači nemoremo izhajati, ar je poštnina preveč zvišana. B. A. in T. Fr. Krog. Vaše spise smo sprijeli i na dotična mesta poslali. Adrijanci i Strehovci. Novine vam pošta vsigdar doma da doli.
Kozar M. Satahovci. Penezi prišli. Šinko Št. Sotina 70. Novine pošiljamo, 10 K. prišlo, Zglasite se na pošti. Gumilar L. Tišina. Popravli smo na 18 vaše. Da Novine na vaš naslov hodijo, jih drügi ne sme dol vzeti samo vi i te date Petrovčarom njuve. V ameriko smo poslali Novine. Prekmurski invalid. Radi bi objavili vaš dopis, a ne smemo ga, ar ne ste nam naznanili vašega imena. To je vsikdar potrebno. Halsedl A. Gerlinci. Penezi prišli. Adrijanskoj širitelici. Edne Novine davaj Balažek Matjaši, plačane so v Ameriki. Dobiš jih 74 odsehmao.
4
NOVINE
1921. 6 marc.
Županstvo. Grad. Vašo tožbo smo predjali civ. komisarijati z prošnjov, da jo ugodno reši. Vogrin Janoš Bogojina. Tečas nikaj ne delajte, dokeč ne de mela K. zveza za celo Prekmurje svojega spravišča. To bo okoli vüzma. Neznani naročnik. V Rankovcih je nekak na pošto dao pismo v šterom naznanja, ka je 30 K. naročnine poslao ne pa ešče dobo kalendare. Ar se nej podpisao, ga prosimo naj nam naznani ime, ka njemi pošlemo kalendar. Sakovič Ivan Zenkovci. Tistomi smo stavili. Za kalendare ka što z dobre vole da na podporo. — Od sekulacije bi pa mogo jaz viditi tisto pismo. Sv. Jürij. Pred kratkim je nekak 240 K., poslao počeki pa se ne podpisao. Taki naj da glas, što je pošiljateo.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i šoštare.
Novi jugoslavski fiškališ
Dr. Josip Goljevšček
je odpro svojo kancelarijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vora!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Podpirajte Novine.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).