175
Navihana papiga
feka gospa v mestu je imela papigo, ki je znala oponašati. Vsled-j  tcga je iracla gospa z njo semtertja neprilike.
_l.ii___rl         Nekega jutra je zakiicala gospa skozi okno iz druzega nad-
stropja na ulico preraogarju: '>Prinesite mi en cent premoga«. Premogar je to tudi storil.
Ko se je pa preraogar vrnil s prazno vrcčo na ulico, je začul ope-tovano naročilo iz istega okna: »Prinesite mi en cent premoga«. Ko je premogar prinesel gospe vdrugič premog, je ta pripomnila: >Čemu mi zopet prinašate premog. Saj ga vcndar niscm več naročila?«
Premogar je pa odločno trdil, da je razločno čul naročilo iz istega okna. — »No, ga pa sprejmem vsecno, akoravno ga nisem naročila, da ga  Vam ne bo treba nositi nazaj«, je rekia gospa.
Ko je pa prisel premogar z prazno vrečo zopet na uiico, se mu je pripetilo isto kot prej.
A sedaj je gospa že zalotila naročnika  premoga  —   svojo   papigo.
Ko je zagledala papiga prihajajočo gospo z bičem v roki, jo je naglo popihala, skočila na hodnik, odtam pa čez kuhinjo v spalno sobo in smuk pod posteljo. Tam je papiga menila, da je varna pred palico.
Ko je prišla gospa z bičem v kuhinjo, sta se maček in pes, ki sta ravno zajtrkovala, tako prestrasila, da sta skočila čez posodo, napol-njeno z mlekom, in sia jo prevrnila.
Mislila sta namreč, da je prišla gospa nadnja. Zbežala sta pa tudi v spalno sobo, sc skrila pod posteljo in tam dobila nepričakovanega pri|ate]ja: papigo.
Stisnila sta se vsak na eno stran papige, čeŠ, da jih bo ona varovala.
Papiga je pa pogledovala prav plašno sedaj enega in zopet drugega. Konečno pa se je ujunačila ter zakKcala:   >Prinesita mi en cent premoga!«
P1eničar   .