Cvetka Marijan Slađana Matić Hojnik Mirt Trstenjak N a g r a j e n c i DLUM 2019 13. 10. - 31. 10. 2020 1 galerija DLUM Nagrajenci Nagrajenci DLUM 2019 2 Marijan Mirt Slađana Matić Trstenjak Cvetka Hojnik 3 Cvetka Hojnik 4 Cvetka Hojnik niz različnih likovnih sredstev – v sožitju z naravo uporablja tekstilne, slikarske, tudi naravne organske in že uporabljene ali zavržene materiale. Umetnost Cvetke Hojnik in ona sama nista nikoli Estetsko dovršene in skrbno načrtovane likovne dve različni plati ene medalje. Zvesta obljuba kompozicije Cvetke Hojnik v svoji naglašeni umetnice sebi in dovoljenje gibati se v vse dimenzije monokromnosti dajejo podobi – naj si bo to črnina ustvarjanja spajata njen raznoteri in zajeten likovni ali na pričujoči razstavi ponovno podčrtana belina opus v samo bistvo slikarke, ki je bila za leto 2019 že – pečat monumentalnosti, zaradi katere delom tretjič nagrajena umetnica DLUM. prisluhnemo s skoraj zamaknjeno kontemplacijo. Globine njenih del niso neslutene, saj pripnejo Njen veliki črni diptih Temna stran meseca v mešani naš pogled med razsežnosti zemlje in neba, kot tehniki se je letos umaknil spet belim slikam in tako bi to storila kakšna votivna podoba. V uporabi nadaljuje svojo izpoved o polarnosti kot primarni in čistih geometrijskih likov, barv in v globinskem nujni resničnosti. poseganju v prostor nas dela lahko spominjajo Cvetka Hojnik k slikarstvu pristopa s prvobitno in na suprematističen cikel Belo na belem Kazimirja z neposredno, s skoraj čutno izkušnjo materialov Maleviča (1879–1935), vendar pa nas v mirnosti ter z instinktivnim občutkom za in z zaupanjem v minimalističnih asemblažev neizogibno pokliče kozmičen red. Njena sistematičnost in študioznost tudi umetničina brezpogojna predanost detajlom. sta zaznamovani s ponižnostjo v raziskovanju tehnik Ti igrivi in nežni grafizmi se v umetničinem opusu tradicionalnega likovnega ustvarjanja, pri katerem preobražajo v tekstilne reliefe, rastejo v dodatke z lahkotnostjo podreja snov svoji viziji, pri tem pa za iz narave in na belih asemblažih igrajo vedno bolj pripoved svojih globokih osebnih doživljanj izbira samozavestno, čeprav še zmeraj subtilno vlogo. S 5 premagano sramežljivostjo prehajajo v ospredje BIOGRAFIJA ter izstopajo iz prostora slikarskega telesa. Pričajo o matematiki smisla, glasbi razuma, prišepetavajo o Cvetka Hojnik je rojena v Murski Soboti. Po končani nevidnem v starodavni simboliki vidnega. Ključen gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na del, »rdeča nit« likovnih del Cvetke Hojnik je tudi Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani, oddelek uporaba predvsem rdečih, pa tudi črnih poudarkov, za tekstilstvo, študijski program oblikovanja ki povežejo njena dela z umetničino tiho, a močno tekstilij in oblačil (mentor red. prof. Darko Slavec, energijo, z večnostjo preobražanja življenja in akad. slik., graf. spec.). Študirala je tudi na ALUO v ljubezni ter njeno zavezo prisotnosti v procesu Ljubljani (prof. Gorenec, prof. Vogelnik). Z nalogo umetnosti. En Soph - Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale Umetnica z ustvarjanjem svojih slik pripoveduje o kabale je pridobila na Šoli za slikanje in risanje naziv za življenje bistveni polarnosti in preko bazičnega magistrica likovnih umetnosti. zavedanja razume večplastnost vsakega bitja. Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno Nasprotja na njenih delih so komplementarnosti, pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Prav tako samostojna, a prepletena življenja, ki so namenjena, je izdala umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne da hranijo in inspirirajo druga drugo. bodi kot drugi, Sončna hiša ter Bližina na poezijo Vsako delo Cvetke Hojnik je tako materialna in Ferija Lainščka in umetniške knjige po pesmih Enza vizualna provokacija k uvidu popolnosti intimne di Grazie, Luciana Morandinija, Milana Vincetiča ter biti slehernika, hkrati pa njegove povezanosti in ne Mika Markarda. ločenosti od sočloveka. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in Kristina Prah priznanj, med drugim tudi nagrado DLUM 2006, 6 posebno priznanje na razstavi Hommage Spacalu 2007 in veliko odkupno nagrado na Ex Temporu Piran na temo Soline (2009) ter priznanje župana mag. Antona Balažeka za kulturne dosežke doma in v tujini (2013). 2014 je ponovno prejela nagrado DLUM. Leta 2019 je prejela Gran Prix na mednarodni razstavi Žene slikari v Majdanpeku, Srbija in letos ponovno nagrado DLUM za ustvarjanje v letu 2019. Letos je prejela tudi posebno nagrado strokovne žirije na 3. mednarodnem bijenalu del na papiru Prijedor 2020. Je članica DLUM, ZDSLU, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji – Muzej Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija. Živi in ustvarja v Lendavi. iz ciklusa Tišina strasti, 2019, mešana tehnika, 50 x 70 cm 7 iz ciklusa Tišina strasti, 2019, mešana tehnika, 80 x 100 cm 8 iz ciklusa Tišina strasti, 2019, mešana tehnika, 40 x 40 cm 9 SLAĐANA M A T I Ć TRSTENJAK 10 SLAĐANA MATIĆ TRSTENJAK Dela mlade mariborske slikarke Slađane Matić likovnega izražanja in različne tehnične osnove. Trstenjak nosijo njen edinstven in nekonformističen, Plastenje barvnih nanosov slikarka gradi z intuicijo, jasno prepoznaven pečat. Peljejo nas v ekspresivne ki je v likovnem procesu njeno preroško orodje abstraktne pokrajine, ki so se sinkretistično in takrat in kateremu dovoli, da slika numinozno vsebino nezavedno zapisale v njenem otroškem spominu, na način, da jo preplavi in osupne. Barve izbira z njeno globoko in s stvarno izkušnjo pa dobivajo neobremenjeno in subjektivno, podobno kot nekoč zmeraj otipljive naslove. Lani smo se sprehodili ekspresionisti, oblike pa fauvistično reducira – kot skozi Rdeči dež, s katerim si je umetnica že drugič so se zapisale v njenih spominih v skrivnostno pridobila naslov nagrajenke DLUM, letos pa lahko ob povezane dele uma. V črnini, ki se praviloma njem opazujemo še dela Prihod mavrice, Luna, noč, integrira v radoživo barvitost njenih del, pogosto ne Neobiskani snegovi in druge. kaže samo težkih spominov, ki so z vojno naselili v Način Slađaninega ustvarjanja bi lahko primerjali z njeni mladosti prijazne gozdove, ampak predvsem avtomatičnim risanjem, katerega pionirja sta bila dušne kosti svojega divjega ženskega sebstva. v nadrealizmu André Masson (1896–1987) in Jean Črna, ki jo avtorica rada uporablja, zato ni tema, a Arp (1887–1966) in pri katerem podobe nastajajo včasih je odsotnost svetlobe. Je simbol arhetipske neovirano in lahkotno, v odsotnosti (hotene) zavesti. ženske narave in umetničine bogate integritete Te se pri avtorici rojevajo skozi uporabo temeljev – črpati iz prirojenih ženskih moči čutenja, slediti 11 tistemu, čemur pripadaš, ne postavljati si mej in Umetnost Slađane Matić Trstenjak je nenehno igriva nastopati z dostojanstvom. in močna v ustvarjalni simboliki. Njena dela rastejo S kolažiranjem barvanih (ali pa ne) lističev na od miniaturnih pa do velikih reprezentativnih spodnje in osrednje partije platna umetnica formatov in bolj kot rastejo, večja je njihova nadomešča naslikane površine, simbolično pa izraznost, impresivneje nas povlečejo v barvite tako na svoj način zaupa poglede slapovom vode, tokove njenih svobodnih in globoko empatičnih ki mineva mimo nje, listom, ki jih jesen vrtinči z neskončnih pokrajin. dreves, žarkom, ki jih neumorno sonce lomi skozi Kristina Prah črne oblake v mavrico po dežju. Ti papirnati barvni prameni, ki segajo čez rob platna in se vsipavajo proti tlom, se radi razlijejo na belino galerijske stene. Z njimi nas Slađana Matić Trstenjak vabi, da postanemo čuječi opazovalci naravne cikličnosti in sprejemajoči potrebne minljivosti. Poleg tega pa ti kolažirani »podaljški« pozivajo bele stene, da postanejo nestičen del slikarskega platna, v čemer lahko občutimo absurdnost postavljanja meja in samoodrekanja si svobode. Na ta način umetnica, morda nezavedno, tudi izziva v zahodnem svetu zakoreninjeno moč koncepta belega galerijskega prostora, s tem pa subtilno premika meje možnosti sodobnega razstavljanja del. 12 BIOGRAFIJA Slađana Matić Trstenjak (1985, BiH) je magistrirala iz slikarstva na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, BiH). Izbrane samostojne razstave: Festival likovnih umetnosti – Galerija Kranjske hiše( Kranj, 2020), UGM šop (Umetnostna galerija Maribor, 2019), Galerija Vladimir Filakovac (Zagreb, Hrvaška, 2019), Sinagoga Lendava/Muzej Lendava (Slovenija, 2019) itn. Razstavljala je na preko devedesetih skupinskih razstavah: »Neznana bližina – slovensko sodobno slikarstvo«, Galerija Profeta (Budimpešta, Madžarska, 2018 itn. Prejela več nagrad: Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor 2019 in 2016, Nagrada Kulturoš 2018 (Čakovec, Hrvaška) itn. Živi in ustvarja kot samozaposlena v kulturi v Mariboru. Sonce, ogrej me (Bosna), 2019, akril, mešane tehnike na platnu, 100 x 120 cm 13 Prihod mavrice, 2020, mešane tehnike na platnu, 150 x 190 cm 14 Rdeči dež-nagrajenka DLUM, mešane tehnike na platnu, 150 x 214 cm 15 Marijan M i r t 16 Marijan Mirt Marijan Mirt je predvsem na mariborskem, pa na vehementni reliefni obdelavi, pri kateri ni noben slovenskem in tudi na širšem evropskem prostoru detajl slučajnost. prepoznaven kipar po svojem vsebinsko bogatem Ekstremna redukcija kiparskega volumna, ki je za in kritičnem izrazu v značilnih viskozno podaljšanih gledalca značilen Mirtov podpis, nas lahko spomni figurah. V vsem ga ženejo estetika, vestnost v na primer na Alberta Giacomettija (1901–1966), postopkih izdelave in sledenje tradicionalnim vendar je ta pri njem rezultat njegove edinstvene likovnim zakonitostim. Njegov umetniški pristop je izkušnje bližine oziroma distance, ki se pojavlja svež in neumorno kuriozen, ustvarja, kar ga pokliče, kot oblika potrebe, ki deluje v nasprotju z njegovo iz razgledanosti in ne, da bi ugajal. voljo. Po drugi strani pa lahko v prijaznih zverinskih Iz lanskega (pre)visokega kipa Gobec, ki je kiparju glavah Mirtovih figur in v njihovih podaljšanih Marijanu Mirtu v letu 2019 že četrtič prinesel naziv telesih prepoznamo spomin na ikonične Nagrajenca DLUM, sta letos zrasli dve nekoliko bronaste zajce Barryja Flanagana (1941–2009), nižji, kot sorojenca samostojni, a drug drugi enaki ki za slednjega predstavljajo destilacijo njegove razpotegnjeni in sloki podobi. Človeškemu telesu dolgoletne fascinacije z ontologijo in pa eksponiran nalik zelo dolgi in suhljati figuri nosita pasji glavi, potencial posredovanja sporočila, za katerega ponosno sta zravnani in statično pokončni, obenem mu manifestacija človeškega telesa ni zadoščala. pa razgibani v suvereni postavitvi v prostor ter v Marijan Mirt, drugače kot Flanagan, živalskih udov 17 svojih kipov ne antropomorfizira, marveč raje Enakovredna dvojica Gobec Gubec – v analogiji obratno – človeškim lastnostim skozi živalske dele na Matija Gubca, vodjo kmečkega upora – v telesa pripenja animalične značilnosti, na humoren nemi prisotnosti in razgovoru predstavlja simbol in hkrati kritičen način. Mirtove gracilne figure nasprotij, ki (dandanes pa sploh) nikoli niso so v odnosu do Giacomettijevih in Flanaganovih absolutna – ne zlo ne dobrota, ne laž ne resnica, ne ustvarjene iz njegovega zanimanja, kako izgledajo dan ne noč – vse prehaja in se preliva. Če zavzame telesa v svoji senci – v svojem dvojniku, v svoji edini dovolj močan glas, napolni prostor kot prezentna stalni in fluidno spreminjajoči se podobi – zato ne figura. Vsi imamo danes svobodo povedati svoje stojijo na masivnih podstavkih, ampak rastejo kot mnenje in v času modernega individualizma to zelo klice iz tal. Visoke skulpture dihajo v vsem eteričnem radi počnemo, a kaj je danes pravzaprav naše? Ali prostoru, ki ga naseljujejo kot materializirane dolge se ne pokaže pogosto, kako so besede nekoga le večerne sence, ekspresivno obdelane v površini in parafraza besed nekoga z druge strani? Vsi smo patini. Ob Mirtovih skulpturah nas tako prevzame različni in vsi enaki. Sence so resničen in živ del Jungova ideja sence kot zatrtega ali zanikanega nas, obstajajo tudi, kadar jih ne gledamo ali jih dela sebstva, ki ga bi ga zrela oseba z integracijo zanikamo. Če jih sprejmemo, pa postanejo naša znala priklicati v zavest in bi jo tam znala zavestno moč, da ne one, ampak mi – kot Mirtovi rastoči kipi – pregnesti in preustvariti po svoji vesti. Na tak način absorbiramo in sijemo svojo svetlobo. svoje skulpture in »sence« na globalni ravni oblikuje Kristina Prah Marijan Mirt, pri tem pa »/.../ z največjo vestnostjo skrbi za najmanjše, kar je ustvaril, enako kot za največje in kakor za vse vesolje«, če se izrazimo z besedami Nikolaja Kuzanskega. 18 BIOGRAFIJA Rodil se je leta 1975 v Zagrebu. Magistriral je na Akademiji likovnih umetnost v Zagrebu (1999, prof. M. Vuco). Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot dvajset samostojnih razstav in mnogo skupinskih. Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH. Razstavlja samostojno in v skupini doma ter v tujini. Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim priznanje Riharda Jakopiča 2020, zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre 2017 ter štirikrat nagrado DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019; Artfarers 2012, Atene; Simpozij Penza 2009 in 2010, Rusija itn. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko. Musel-Muzzle, 2020, mešana tehnika, 240 x 120 x 70 cm 19 Musel-Muzzle, 2020, mešana tehnika, 240 x 120 x 70 cm 20 Musel-Muzzle, 2020, mešana tehnika, 240 x 120 x 70 cm 21 Nagrajenci Nagrajenci DLUM 2019 Marijan Mirt Slađana Matić Trstenjak Cvetka Hojnik 22 Kolofon Naslov kataloga: Nagrajenci DLUM 2019, Cvetka CIP - Kataložni zapis o publikaciji Hojnik, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt Univerzitetna knjižnica Maribor Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor 73/76”2020”(497.4)(083.824) Zanj: dr. h. c. Vojko Pogačar PRAH, Kristina, umetnostna zgodovinarka Nagrajenci DLUM [Elektronski vir] : Cvetka Hojnik, Avtorica besedil: Kristina Prah Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt : [razstava, 13.10.- 31.10.2020] / [avtorica besedil Kristina Prah ; Oblikovanje in tehnično urejanje: Vojko Pogačar fotografije Marijan Mirt]. - 1. izd. - Maribor : DLUM, Fotografije: Marijan Mirt, Sandi Baumgartner 2020 Način dostopa (URL): http://www.dlum.si Izdaja: Prva izdaja 1. Gl. stv. nasl. Dostopno na: www.dlum.si COBISS.SI-ID 32060419 Izid: Maribor, oktober, 2020 sponzorja: 23 Nagrajenci DLUM 2019 24