-UREJUJK UREDNIŠKI UUBUR ■ GLAVNI C REDNI K SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, OLAVNI UREDNIK 24-75 . TE-KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO VV. KPAUT'SttaDA, 71. TTTVTIA !*J RT. 75 TEDNIK OUI IAMIAR.IA 1956 KOT POLTEDNIK OD l. JANUARJA 1966 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KAJ SMO DOSEGLI IN KAJ HOČEMO PRI VZGOJNO-IZOBRA2EVALNEM DELI; Več enotnosti pri konkretnem delu DELAVSKE UNIVERZE KOT SESTAVNI DEL DRUŽBENOPOLITIČNE DEJAVNOSTI — ALI SO SVETI ZA KULTURO IN PROSVETO SE POTREBNI? POLJCE PRI BEGUNJAH, 25. Junija - Zc več" let se vrtimo okrog istih vprašanj in jih ne moremo rešiti. Sprejemamo zaključke in stališča, a pri izvajanju teh stvari se vse izgubi. Postavljali smo koordinacijske organe, analizirali fakušnje. proučevali in nakazovali potrebe, toda pri vsem tem nismo gradili sistema, ki bi nam zagotovil izvajanje vseh teh nalog. dela, zakaj njihova naloga pri Minuli teden se jc živo srebro dvignilo više kot kdajkoli prej v letošnji sezoni. V teh vročih dneh to zato vsa kopališča zabeležila rekordne številke oblskovavcev. Ob Bohinjskem in Blejskem jezeru na Sobcu, na Jeseniškem, radovljiškem, tržlškem in kranjskem kopališču, posebno pa ob Sorl je bilo najbolj živahno v nedeljo, ko so se šolarjem pridružili tudi ostali in izkoristili prosti dan za kopanje In »malico v naravi«. — Tako živahno Je bilo v nedeljo ob bregovih Sore. Foto: F. Perdan Tehnična vzgoja in proizvodno delo v gimnaziji Najpomembnejša novost, ki jo predvideva reforma za gimnazijo, je vsekakor uvedba tehnične vzgoje in dela v proizvodnji. Ta BJcrep Je popolnoma razumljiv, saj sedanji izredni hitri napredek tehnike dobesedno terja, da ima čimveč ljudi tudi ustrezno tehnično Izobrazbo, razen tega pa, da poznajo tudi vsaj najvažnejši del proizvodile in ekonomske problematike. Program tehnične vzgoje in de- I pTakl |a v proizvodnji je obširen, za to vali poučevanje pa so,nujno potrebni ustrezni laboratoriji in delavnice jn seveda dobro sodelovanje šole z gospodansk/imi organizacijami, v katerih bodo dijaki spoznavali zakonitosti proizvodnje. S tem, ko se bodo dijaki v določenem tatu mudili v gospodarskih organizacijah na svojem območju in ♦in spoznavali, bo dan pomemben delci tudi k njihovemu poklicnemu usmerjanju. Ustrezna organi so že proučevali kakšne so možnosti za poučevanje omenjenega predmeta v gimnazijah na Gorenjskem. Marsikdo bi mislil, da bi bilo v Kranju, prt obilici strokovnih šol in tovarn, najlaže najti ustrezne prostor« za praktično delo dijakov. Ugotovili pa 6o, da so laboratoriji pri izobraževalnem centru tovarne »Iskra-«, ki bi bili primerni v ta namen, zasedeni do jadnje meje svoje zmogljivosti. — JJato bodo morali v prostorih gimnazij« urediti nove delavnice, ki bodo obenem služile tudi dijakom tehnične Sole za kovinsko in eiektro stroko; tudi ti so bili namreć do sedaj brez potrebni!? prostorov za praktično delo. - V tekstilni soli bi uredili kemični laboratorij, ki je nujno potreben tudi dijakom pletilske stroke te lole. Gimnazija v Skofji Loki bo lahko uporabljala delavnice tamkajšnje vajenske šole, gimnazija pa Jesenicah pa bo organizirala praktični pouk v prostorih železarskega izobraževalnega centra. Tehnična vzgoja in delo v pro-fzvodnji naj bi poglabljala in razširjala osnovno znanje o tej problematiki, ki iga dobijo učenci v *plo«noizobraževalni šoli prve aopnje — to je v osnovni šoli. pripomore naj, da dobijo dijaki tm\*e\ za tehniko, širšo tehnično razgledanost in osnovno znanje „ i/branih proizvodnih specialnostih. Tako se bodo dijaki seznanjali * raznimi materiali in nji-hwlm obdelovanjem in oblikovanjem, z organizacijo proizvodnje. • proizvodnimi in tehnološkimi procesi, « sodobnimi stroji, aparati, instrumenti, i ekonomiko gospodarskih organizacij ter z njihovo vlogo v gospodarstvu komu-15», okraja, republike in države. Obenem bodo spoznavali življenje delovnih kolektivov, delavsko |n družbeno upravljanje. V vzgojnem pogledu Je naloga tehnične rigaj« gojiti delovno kulturo seeneev, razvijati zavest o družbeni vrednosti dela in o medsebojni povezanosti vseh oblik dela, tako umskfga kot fizičnega. Učni načrt za tehnično vzgojo Ja dsio v proizvodnji predvideva, 4» naj bi se dijaki v prvem letu no in teoretično izobraže-šolskih in drugih ustreznih učnih delavnicah, v drugem in tretjem letu pa bi z izobraževanjem nadaljevali na primernih delovnih tfiestih v gospodarskih organizacijah in ustanovah pod vodstvom strokovnih inštruktorjev iz proizvodnje. Zaradi različnosti proizvodnje v posameznih krajih, kjer so gimnazij«, bodo tudi programi tehničnega pouka in dela v proizvodnji različni. — Zato bo imela tudi vsaka gimnazija svoj učni načrt, ki ga bo izdelal učiteljski zbor skupaj z gospodarskimi in družbenimi organizacijami, strokovnimi učitelji m raznimi strokovnimi službami v komuni. Taka je bila ena izmed ugotovitev Slavka Bohanca na skupni seji predsedstva OSS in Izvršnega odbora okrajnega odbora SZBL, ki je bila danes tu v Poljčah. Razen obvestila o nekaterih organizacijskih prijemih v kmetijski in gozdarski dejavnosti je bila celodnevna skupna seja posvečena zgolj vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Na dnevnem redu so bili nekateri problemi delavskih univerz, kulturno-^prosvetna dejavnost v komuni in verifikacija poklicnih šol v našem okraju. Prej omenjena ugotovitev je bila izrečena ob razpravi o kul-tumo-prosvetni dejavnosti v komuni. A kot se je pokazalo, velja to za vse oblike te dejavnosti. NE VEC, AMPAK BOLJE Poročilo o delavskih univerzah v našem okraju je na seji prebral Srečko Krč. Te ustanove so v svojem kratkem razvoju, v času nekaj let, dokazale svojo nujnost in potrebe. To zlasti spričo usposabljanja državljanov za aktivno sodelovanje v samoupravnih organih, v povečanju delovne storilnosti itd. Hkrati pa se nekatere izmed teh le 6 težavo prilagajajo novim razmeram in potrebam. Mar-pa se uveljavljajo centri za izobraževanje v delovnih kolektivih, razne politične šole prevzemajo in vodijo same politične organizacije itd. KTjub vsemu temu pa imajo delavske univerz« še poln« roke vzgojno-izobraževalnem delu nikakor ni zmanjšana. Na seji so poudarjali, da ne bi smeli težili za kvantiteto, marveč za kvaliteto dejavnosti — ne več, ampak bolje. Prav tako so ugotavljali, da je bila njihova dosedanja dejavnost dostikrat preozka, namenjena samo določenim ljudem — prijav-Ijencem raznih tečajev, seminarjev itd., premalo pa so iskali oblike, da bi prodrli do kolektivov kot celote, da bi bila njihova dejavnost čimbolj množična. Za uveljavljanje takih in podobnih nalog pa bi morali delavskim univerzam pomagati iz nekaterih težav. Pri teh so na seji zlasti omenjali težko materialno stanje, saj skoraj nobena univerza nima ustreznih prostorov in ne denarja za najnujnejše potrebe, a kar J« še najhuje - povsod jim primanjkuje dobrega strokovnega kadra. Ob vsem tem pa tudi upravni odbori teh ustanov v večini primerov niso pokazali tiste iniciative, kot je bilo pričakovati. Razen teh in drugih težav, ki jih bo treba odpravljati, so na seji menili, da bi morali ljudski odbori iz .svojih skladov za šolstvo zagotoviti stalna sredstva in tako omogočiti tem ustanovam sprejemanje in izvajanje ustreznih programov. KAJ, KAKO, KJE, KDO? Po poročilu Franca Horjaka o kulturno-prosvctnem delu v komuni so se navzoči zelo ostro in konkretno lotili tega vprašanja. Zlasti še, ker jih je referent seznanil z mnogimi podatki. Iz teh je bilo med drugim razvidno, kakšen odstotek sredstev iz celotnega proračuna so dale posamezne občine v zadnjih petih letih za kultuicio-prosvetino dejavnost izven potrebe šol. Ta odstotek se giblje od 0,40 odstotkov, kolikor je dala za te (Nadaljevanje na 2. 6trani) GIBANJE IZPLAČANIH OSEBNIH DOHOD-KOV V ZADNJIH MESECIH Postopno vračanje v realnejše meje v trgovini na drobno TRGOVSKA PODJETJA V KRANJSKI OBČINI BODO PRVA1 V NAŠEM OKRAJU PREJELA ODLOKE O VIŠINI MARŽ — TRGOVINSKA ZBORNICA PREDLAGALA ZNIŽANJE PROMETNEGA DAVKA OD 6 NA 4 OD-STOTKE — CENE SE POVIŠUJEJO PRI PROIZVAJAVCIH V teh dneh bodo trgovska podjetja v kranjski občini prejela odloke o višini marž, ki jih je oddelek za gospodarstvo ObLO pripravil skuuaj .s trgovinsko zbornico za okraj Kranj in se o predlogih posvetoval tudi s predstavniki trgovskih podjetij. Inšpekcijski organi so ugotovili, da trgovska podjetja letos v glavnem niso spreminjala marž iz lanskega decembra. V večini primerov gredo manjša povišanja na račun zvišanja proizvodnega davka od 3 na 6 odstotkov, le pri podjetjih »Eli', ta«, »Kokra« in »Gorenjka« so marže povišali nekoliko bolj .kot jo bilo potrebno. Marže sr» torej z novim odlokom ne bodo bistveno spremenile. Nekoliko sprememb pa bo prineslo znižanje prometnega davka od 6 na 4 odstotke. Potrošniki bodo odslej namesto 6 odstotkov plačevali le 3, tako kot lani, 1 odstotek pa bo plačevala tr- IZSELJENCI SO POVABILI GOSTITELJE Podobno srečanje nekdanjih borcev in Izseljencev, kot je bilo pred kratkim v mariborskem okraju pod geslom »Bratstvo-enotnost«. bo od 7. do 9. septembra tudi na Gorenjskem. Izseljenci z Gorenjske, ki so drugo svetovno vojno preživeli v Srbiji, so namreč povabili svoje gostitelje, naj nekaj dni preživijo med njimi ln si ogledajo številne zanimivosti in turistične privlačnosti Gorenjske. Da se bodo gostje iz Srbije pri nas počutili kar najbolje, so pri odborih Zveze borcev že pričeli ustanavljati pripravljalne odbore, k| bodo razen izletov in sprejemov organizirali tudi mnoge prireditve in drugo. - Z. govina iz svojega dohodka. Ta odstotek predstavlja v skupnem znesku za kranjskoo bčino letno pkoli 31 milijonov dinarjev. Kljub temu, da utegne izguba tolikšne vsote denarja trgovini, ki se mora pospešeno razvijati, nekoliko škodovati, so ustrezni organi osvojili tak predlog in bo v veljavi od 1. julija naprej. Vendar pa bodo v primeru, če sosednje občine tega predloga trgovinske zbornice ne bodo sprejele, tudi v kranjski občini odlok spremenili. Določitev marž, pri kateri so bili upoštevani objektivni stroški trgovine in kritje njenih obveznosti, nikakor ne bo dovoljevala kakršnegakoli slabega poslovanja. Zato bo ta ukrep nujno privedel do tega, da se bodo podjetja še bolj specializirala in združevala v gospodarsko močnejše organizacije. Ko so na oddelku za gospodarstvo na kranjskem občinskem ljudskem odboru pripravljali predloge marž, so zbrali cene iz lanskega decembra in letošnjega aprila za okoli 300 artiklov. Ti podatki nam jasno kažejo, da se cene povišujejo pri proizvajavcih. Zaradi ilustracije naj navedem le nekaj primerov: steklenica vina »Starček« je bila pri proizvajavcu lansko leto 175 dinarjev, letos pa 185, »Franck« 360 im 390, »Divka« 180 in 200, mast 400 in 445, čajno maslo 770 in 870, bučno olje 513 in 655, keksi »Sava« 200 in 240, »Nar-ta« šport krema 110 in 140. baterije 58 in 80, krojaška kreda 400 in 775, žepne svetilke 200 in 275, pletenke 10 litrov 620 in 817 dinarjev itd. Iz tega je razvidno, da so nekateri proizvajavcl zviševali cene svojim proizvodom tudi do 30 odstotkov. Take postopke opravičujejo z zviševanjem cen surovin in s povišanjem raznih stroškov, vendar njihovih utemeljitev do aedaj ni nihče natančno preverjal in proučeval. Ze v bližnji prihodnosti pa bodo ustanovljeni republiški in okrajni zavodi za cene in lahko pričakujemo, da bo njihova dejavnost občutno vplivala tudi jia višino cen pri samih proizvajavcih. M. S. Čeprav so na razpolago konkretnejši podatki o gibanju izplačanih osebnih dohodkov le za prve štiri mesece, pa kljub temu pristojni ljudje trdijo, da so se osebni dohodki tudi v maju postopoma vračali v realnejše meje. Podobno velja tudi za mesec junij. Glede na tako dinamiko izplačevanja osebnih dohodkov torej lahko sklepamo, da v gorenjskih delovnih kolektivih tudt na tem področju zavladala preudarnost. Zelo zanimive so primerjave o izplačanih neto osebnih dohodkihi po posameznih mesecih in primerjave le teh glede na ustrezno lanskoletno obdobje. Tako lahko konkretno za april ugotovimo, da so izplačani neto osebni dohodki v gospodarstvu glede na letošnji marec porasli sicer za več odstotkov, vendar to povišanje ne gre v celoti na povečanje osebnih prejemkov v pravem pomenu besede. Pač pa primerjava z aprilom preteklega leta pokaže, da se osebni dohodki v letošnjem aprilu skoraj niso povečali. Večja razli- ka je med neto izplačanimi osebnimi dohodki v marcu letošnjega leta. Lsto lahko ugotavljamo tudi za februar 1961 in februar 1962. V kratkem Še poglejmo, kako so se v aprilu gibala izplačila' neto osebnih dohodkov po posameznih dejavnostih. Precej več, kakor v aprilu preteklega leta, je to leto izplačala industrija. Po ostalih dejavnostih pa ta primerjava med seboj bolj ali manj odstopa, čemur ni glavni vzrok tako neenakomerna dinamika, temveč nekatere druge objektivne okoliščine. V celoti, v kateri se posamezna medsebojna odstopanja* med seboj izenačijo in tako pokažejo dokaj realno sliko, pa je v letošnjem aprilu gospodarstvo izplačalo 1« za približno 70 milijonov dinarjev neto osebnih dohodkov več kakor v .nprilu preteklega leta. Negospodarstvo pa je po razpoložljivih podatkih v letošnjem aprilu izplačalo celo nekaj manj osebnih, dohodkov kakor v aprilu leta 1961. P. Tokrat v sliki « Tokrat v sliki # Tokrat v sliki # Tokrat v sliki # Tokrat v sliki Naposled bo cesta od hotela »Jezero« do »Zlatoroga« v celoti asfaltirana. 2e nekaj dni jo nam« reč delavci »Cestnega podjetja« iz Kranja utrjujejo. Cesta bo na nekaterih mestih tudi razširjena, največ za dva metra, nekaj zavojev pa bodo znatno ublažili. Na sliki delo z »rajsarjem«, kot pravijo delavci tej napravi, ki Je priključena na »Unlmog«. Pričakovati Je, da bo cesta do-končana v Juliju. — St. 8. Foto: F. Perdan TE DNI PO SVETU t OBISK V KIJEVU Jugoslovanska parlamentarna delegacija s Petrom Stambolićem je v ponedeljek odpotovala v glavno mesto Ukrajine Kijev in bo danes nadaljevala pot po Sovjetski zvezi. 0 ORAN V OGNJU Največje alžirsko pristanišče Oran je zajel ogenj. Kot poročajo so OAS-ovci vrgli plastično mino pod skladišče bencina. Zaradi tega je prišlo do vrste verižnih eksplozij, tako da je plamen kmalu zajel pristaniSče. % PRIPRAVE ZA GOSPODARSKO KONFERENCO Priprave za gospodarsko konferenco dežel v razvoju, ki bo v Ka lru, so v polnem teku. Pripravili bo že bistvene točke za razpravo. 0 SALAN PONOVNO PRED SODIŠČEM V Parizu so uradno sporočili, da so pripravljene nove obtožbe proti bivšemu generalu Salapu, ki je bil pred kratkim obsojen na dosmrtno ječo. Poudarjajo, da nove obtožbe Izhajalo iz Salanovih pisem, v katerih je bivšega francoskega premiera Ridaulta imenoval za svojega naslednika. % KRILCEV OriPOTOVAL IZ BUKAREŠTE Sovjetski premier Hrusčev, ki je bil na sedemdnevnem uradnem obisku v Romuniji, je z letalom odpotoval nazaj v Moskvo. • KONFERENCA O LAOSU Velika Britanija In Sovjetska zveza sta se sporazumeli, da bi konferenco šllrina'stlh držav sklicali že v začetku julija. Konferenca mora Laos proglasiti za nevtralno deželo. % NASER OBISCE SKANDINAVIJO Predsednik ZAR Naser je sprejel povabilo šefov skandinavskih dežel, da bi obiskal Švedsko, Norveško, Dansko, Finsko in Islan- L1udje h. dogodki • Ljudje to dogodki ."Ljudje In dogodki • Ljudje ln dogodki. ljudje in dogodki • Ljud)« to( ---~ x, nr^_ , u, * ,, I ■■•wvr9>yi franco- vloga zavirača ni slabo zamišlje- bistveni In poglavitni namen 1* V času, ko so Številni prebivav- čakovane in nenadne vročine pre- da bi odločali o «*"**<* Ir^\L „», ker so nasprotja glede Berlina skovega popotovanja v triepe ci J5Z km prcstoLc bežali iz cej naveličani in nevoljni.. ni brez skega ""klearnega orožja De ra^15cena, da bi mu Ze naprej so namreč Ji*«** mesta in iskali zatočišče pred vro- političnih Inačic. Iz P/<)m ni i d« Gaullom. Če je francoska „Maraton.ee iz novega sveta" XSXSJSfSSf£9 a^^SESe sžffvs^« nih mest, ki so bili zaradi nepri- Atlantsko zvezo napravijo po&oje. niepnost ne razularenosti. B omaki JOC*** je glede tega uspel mimo pričakovanja. Rusk Je vzporedno lsa*9 ugotovil, kakšen vptiv iou * vedno kancler Adenaaer as nea-ško zunanjo politiko In kakšen V v tem delež zahodnonemšlfP zunanjega ministra Schroderj* Glede Berlina, najbolj nemško pobarvane teme, so Nemci ospe* odvrniti Američane od nagib*. <*> M v nadzorstveno telo promefcv' poti pritegnili tudi Nem«« oartn' Labe. Sicer pa odnosi d» Vih**-* Nemčije niso bili potasajeoi * stranski tir. Rusk se je poiiatr v kakšni obliki bi btsi ubsd' Nemci pripravljeni ustreli pn&! Pankowa za posojila v obliki bb ga in strojev. Zahodnonemikj P spodarstveniki so za sedaj ie F" cej zadržani, ne odrekajo pa p**'' JU, če bo onstran Labe rarW" viden »nemški g o« pod ar« ki čoatf-Pripravljend so dati po«*jiU 11 prehrambeno blago in zdrsriU Ruskov postanek v „vačV mestu« in na obalah Tenu, •P*1 med manj naporna doiivrtj». Zdravko tonili*' Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki Ljudje in dogodki In d LETOVANJE V TR^H IZMENAH Tudi trti ški pionirji bodo letos lahko prebili dol počitnic na morju. Društvo prijateljev mladine v Tržiču namreč organizira letovanje v Poreču. Po sedanjih načrtih se bo tega letovanja udeležilo 90 pionirjev, in to onih, ki 60 socialno oziroma zdravstveno šibkejši. Vsi ti pionirji bodo leto* vali v treh rzmenah. Prva izmena bo odšla v Poreč verjetno že 5. julija. Del 6troškov bodo plačali starši. Pri določanju prispevka bodo upoštevali materialne zmog. ijivosti posameznikov. LE MOČNA PODJETJA BODO KONKURENČNA Delavski svet podjetja »ALKA« v Dupljah je na zadnji seji razpravljal o nadaljnjem razvoju podjetja. — Delovni kolektiv je enotnega mnenja, da je konkurenca s čevlji vedno večja, tako na domačih kakor tudi na inozemskih tržiščih. Zato bodo konkurenčna le velika podjetja, Podjetje »ALKA« nima pogojev, da bi se samo razvilo v močno podjetje, zato so oklenili, da se podjetje s 1. julijem letos pripoji industrijskemu kombinatu »Planika« Kranj kot samostojna ekonomska enota. Takšna odločitev je smotrna in ekonomsko utemeljena. Omenimo naj, da se Je pred kratkim k »Planiki« pripojilo tudi obrtno podjetje čevljarna Storžič« Visoko, ki kljub dobri kvaliteti izdelkov, ni bilo na tržišču več konkurenčno. Na obisku onkraj meje MLADINSKI PEVSKI ZBOR »FRANCE PREŠEREN« IZ KRANJA JE IMEL KONCERT V ŽELEZNI KAPLI Tesnejše sodelovanje med Svobodami in prosvetnimi društvi z Gorenjske in s prosvetnimi društvi koroških Slovencev Je *tMo dobra štiri leta. Najprej je bilo omejeno predvsem na stike med okrajnim svetom Svobod in Prosvetnih društev ter prosvetno zvezo v Celovcu, pozneje pa *e je razširilo na sodelovanje in izmenjavo obiskov med posameznimi gorenjskimi in koroškimi društvi in dobilo pečat prisrčnih prijateljskih stikov. Tako je na primer dramska skupina z Jezerskega že nekajkrat gostovala v Železni Kapll in v St Vidu v PodjunI, Jev»n!?ke in ia-vomiške skupine odhajajo v Rož in Žilo itd. TržičanI so nrtftMHU sodelovanje tudi na športno področje in imeli lansko jesen zelo uspelo srečanje s kovinarji in puškarji Borovljah. V zameno za obiske cev. Med temi naj kot zdo uspel omenim koncert pevskega zbora iz 2elezne Kaple letos marca v Kranju. Preteklo nedeljo so pevcem iz Železne Kaple vrnili obisk člani mladinskega pevskega zbora »France Prešeren« s kranjske gimnazije. Po koncertu v Železni Kapli, ki so ga sicer maloštevilni, vendar zelo hvaležni poslušavci navduše-' obi- naših pevskih zborov, godb na pi- no spremljali, so KraročMIl h»1n L,mRk!h skupin in *abav- skali nekatere znane; Gjg k nam Sveto, Kloplmsko jczeio, Celovec nih ansamblov prihajajo ustrezne skupine koroških Sloven- I itd. - M. S Brestanica se pripravlja na praznik Po spojitvi -Avtocenter Kranj Pred nedavnim smo poročali o pripojitvi obrtnega podjetja Agro-servis Kranj k transportnemu podjetju Avtopromet Kranj. Ker se naglo bliža 1. julij — dan, ko naj bi bili podjetji spojeni, se oba delovna kolektiva prazadava-ta, da bi bile pravočasno rešene vse ustrezne formalnosti. Več enotnosti pri konkretnem delu (Nadaljevanje s 1. str.) potrebe občina Bohinl 1957. leta, do največ 6,72 odstotkov, kolikor •o lani odobrili v te namene na Jesenicah. V petletnem povprečju prednjači občina Kranj, nato občina Jesenice, medtem ko so po drugih občinah dajali razmeroma manj, a najmanj v Bohinju^ Za nadaljnji razvoj kulturno-prosvetnega dela v komuni je treba ustanoviti predvsem sklade za te namene. Viri sredstev za te •klade bi morali biti vnaprej določeni v odstotkih na celokupni dohodek komune. To naj bi zagotovilo minimalne, najnujnejše potrebe določenih ustanov, medtem ko naj bi si sredstva za razvoj in Izboljševanje delovnih pogojev te ustanove še zmeraj preskrbele tudi z lastnimi dohodki. v?na Izmed zelo važnih ugotovitev je bila, da so kulturno-prosvetne lnčUtucie (razni zbori, knjižnice, godbe, dramske skupine itd.) prepuščene same 6ebi brez vsake koordinacije. Celo ob raznih proslavah, ob državnih ali občinskih praznikih itd. Je prišlo do popolne dezorieptaci-: je. ker nihče ni vedel — kaj. kako, kje in kdo bo kaj priredil. Ob tem so menili, da bi bilo treba celot nb koordinacijo te dejavnosti pre- družbeno okrepiti. Hkrati ob tem pa so tudi ugotavljali, da sveti za kulturo in prosveto pri občinskih ljudskih odborih ne bi bili več potrebni. 7.4K*! P#/M» TT»?7 Verifikacija poklicnih šol je šele na začetku in vsi problemi v zvezi 8 tem še sploh niso znani. Tako eo povedali udeleženci ia Kranja, iz Škofje Loke in iz nekaterih drugih krajev, kjer so že imeli š:r";a posvetovanja ali plenume o tem vprašanju. V o.snovi so se stri« njall s predloženim osnutkom verifikacije, kot jo je predložil reoub-liškl svet za strokovno Igpbrafo-vanje. VMVCRRf s« imeli nekatere pripombe. Nteo se strinjali, zakaj bi bilo na primer treba 2.500 uč-n'h ur za vso poklice enako. Mo-nill so, da taka mer^a n'so pravilna, marveč da bi bilo treba to prilagoditi stvarnim potrebam, k! pa so med or*sOTTiezn'rp!mi pok1!ei zalo različne. Prav tako ee p'so istrini.'iU z nekimi o->Umi in širšimi »profili« In so meni, da je (roba dati družbeno-ekonom^ko o«nnvo enako vs^m, tako t'stim, ki so se us nos obiti ?a več ali pa samo za do'oreno delo v okviru stroke. Na koncu »o epreleli zaključek da I« treba vse probleme ©krog dolnv.^kih univerz, kulturno-pro-svetnega dela nasmloh ter o veri- V ponedeljek. 18. junija, je bila sklicana koordinacijska seja delavskih svetov obeh podjetij. Ob tej priložnosti so obravnavali predvsem tri stvari: Podjetje bo po spojitvi nosilo naslov Avto-center Kranj. Do nastavitve novega direktorja bo opravljal te posle dosedanji direktor Avtopro-meta Lojze Zupančič. Hkrati so izvolili 10-člansko komisijo — vsako podjetje je dalo 3 članov -ki naj dokončno izvede spojitev. V teh dneh bodo izvolili tudi centralni delavski svet. S 1. julijem začneta obe podjetji poslovati kot enotna gospodarska organizacija. S tem bo rešena formalna plat spojitve, potem pa pride na vrsto gospodarska organizacija podjetja. To bodo rošjll s pomočjo zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. — S. največje prehodno taborišče v Sloveniji, skozi katerega je šlo 60.000 ljudi, med njimi tudi precej z Gorenjske. Prvi so šli skozi rajhenburški grad preživeli prebivavcl prve slovenske požgane vasi Rašice, a , nato so se vrstili transporti dan teh prostorih organizirali za dnem vse do osvoboditve. Spomenik je bil izdelan po za- V spomin na najtežje dni naše zgodovine bodo na dan borca, 4. julija odkrili v Brestanici spomenik internirancem izseljencem in kpnfinirancem. Nemški okupator-ji so takoj po prihodu v našo deželo izpraznili trapistovski samostan v nekdanjem Rajhenburgu in ----■-'—" NA DNEVNEM REDU VERIFIKACIJA ŠOLSTVA Tržič, 27. junija - Za dane« je Tržiču sklican posvet o verifikaciji šol. Posvetovanje sklicujejo občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet in svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru. Na posvetu bodo temeljito proučili vso problematiko s tem v zve-gi. Pustiti občinskim svetom Svobod . f kadit šol razpravljati na občin in prosvetnih društev. Seveda bi skih forumih ? vs*mf zainteresi j:h liajt&lg marsikje strokovno in I ranimi ljudmi. - K. M. Časopisno podjetje GORENJSKI TISK odkuiule večje količin« STARIH KRP Krpe morajo biti velike, bele (nebarvane) ln oprane. Plačamo po najvišjih dnevnih cenah. Krpe sprejemamo v ekspeditu podjetja. Kranj, Prečna ulica ia to vsak ponedeljek od 12. ure dalje. Kako bomo proslavljali letošnji d»n borca Tekmovalni pohod okrog Kranja Letošnje praznovanje dneva borca v našem okraju Je prepuščeno občinskim in krajevnim or-pran izuri jam združenj borcev NOV. Zato so krajevne organizacije in mnogi aktivi po podjetjih začeli pripravljati izlete ln druire oblike praznovanja tega dneva. Veliko izletov je predvidenih V Primorje, na Rog, v Logarsko dolino in v d mre kraje, ki so pomembni Iz z>?odovine NOB in hkrati tudi privlačni v turistične m««nislu. Nekatere občinske onrani/.arije pripravljajo tudi primarne prireditve v občinskem okviru. Organizacija ZB v Kranju skupno z mladinsko organizacijo pripravlja ob dnevu borca zanimiv mladinski pohod okoli Kranja. Tekmovanje se bo zaključilo s politične manifestacijo na Trgu revolucije. V tej manifestaciji bodo razen mladine sodelovali tudi borci NOV, pripadniki predvojaške vzgoje, garnizon JLA in seveda prebivavstvo Kranja. Organizacije v podblici, v Besnici, v Podbrezju irt v Goricah pripravljajo tudi razvitje prapora. misli jng. Kobeta - avtorja znanega spomenika žrtvam fašističnega terorja v Gradcu — in bo stal ob cesti iz gradu proti železniški postaji, po kateri 60 se v usodnih letih pomikale velike skupine ljudi v neznano. Tudi Brestanica sedaj v celoti spreminja 6vojo podobo. Socialistična zveza je organizirala prostovoljno delo, ki se ga preblvav-pi radi udeležujejo in težijo za tem, da bo kraj za to slavnost čim lepši. Turistično društvo bo ob tej priložnosti izdalo tudi posebno spominsko brošuro, posavski muzej iz Brežic pa bo v sodelovanju z muzejem NOV iz Ljubljane organiziral posebno razstavo slikovnega in ostalega dokumentarnega materiala iz minulih dni. Na slavnost 60 vabljeni vsi«nek-danjl izseljenci, deportiranci in konfiniranci. O podrobnostih bodo obveščeni še preko radia in dnevnega časopisja. UPRAVIČENA ZAHTEVA Morda je to problem, kl JI ^ bi kazalo obravnavati pod ft* jem »beležka«, nič zato, saj t&* vzklije tudi tedaj, če g3 po«*' okorna sejavčeva roka; samo pade 6eme na plodna tla. Zakaj torej gre? Idejo* eo & vrgli aktualni dogodki is pjf-v zvezi z usklajevanjem ln poln Jeva nJem pravilnikov t *" Htvi dohodka v goscKjdanjaih C ganizacijah. Ta družbeno jn litično izredno pomembni pr*e: ki ima daljnosežne posledic* postavil pred samoupravpe orF ne v naiih delovnih ao'.ekr^' odgovorne naloge. To ^ pravi. ^ bodo morali te naloge opra''-;-' neposredni proirvajavei W t bodo tem zahtevam koa la tei če bodo podrobno seznanjar-načeli in cilji tega doEaJar/a Zato je tembolj nerazurrč • dejstvo, ki bi ga lahko ima**5 tudi zaskrbljujoče, da v e?< izmed gorenjskih delovnih tivov 6 popolno nevedn^atja 0 jeli pristojno občinsko ker.* ki se je po elužberti Q>-'W oglasila v njihovem p^j^ju. podjetju sploh nieo bin aetruA' ni s problematiko ■ J r> in zato so komisijo , >e so ^ ^ načeUa pico vprašanj, ki na to, da jih glae merilih za delitev ČietJ"^^ ka še ni dosegel. NevlS iT* v tej rubriki direktno^*^" onega, na katerega Ke w\% * matika nanaša. Toda ^ Er nem primeru ne gre y.t ločeno podjetje. temv^l*° "j*^ ""M primer večletne * sleherni Obravnavani primer trjuje že mora proizvajavec temeljit0 ^f^^-* ne samo s Problemayi^T^ pojavlja direktno v ni :* lovnem področju, temt-l?^ ono, ki se na njee» nanaša. Ce bi v aa&K^ES kolektivih sistematično? d«UL > uresničitev teh zahtev r***ms se danes taki pojavi gajali več. Toda xat? v a»* tega v zadovoljivi m«« Jj*^ storiti včeraj, imamo L*LS in jutrišnji dan. - p Se Stara c. S; 18. nagrada Franc Naglic, Prešernova 10, Radovljica; 19. nagrada Heda Šolar, Kaju-hova 14, Kranj; 20. nagrada Boris Kraj cer, Zupančičeva 8, Kranj. Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije bo tudi letos priredila nekaj seminarjev — in 6i- PRIZADEVNOST 7*SCANOV V Lomu gradijo kulturni oziroma družbeni dom, kakor ga bodo pozneje imenovali. S to gradnjo so pravzaprav pričeli že preteklo leto. Ce bo šlo vse po sreči, bodo letos to stavbo spravili pod streho. Za ta dela so vaščanl letos dobili tudi nekaj posojila. Po sedanjih predvidevanjih bo v domu večja dvorana in klubski prostori, v pritličju pa bodo imeli svoje prostore tudi gasivci. Da bo ta objekt dokončan, bo prav gotovo potrebno še precej finančnih sredstev, vendar je prav prizadevnost tamkajšnjih občanov poroštvo, da s tem delom ne bodo ostali sredi poti. Pohvalno je namreč prav to, da pri tej gradnji sodelujejo val prebivavci. Priznanje za to splošno aktivnost nedvomno zaslužijo še posebno nekateri posamezniki, ki so znali ostalim prikazati to gradnjo kot pomembno stvar Prav gradnja doma v Lomu je primer, kako ob slogi in v skupnih prizadevanjih kljub objektiv nim težavam uspehi ne izostanejo. cer tokrat v Kranju, p^ M * bili podobni seminari; „ g^r-Bohinju, na Bledu itd Prvi seminar v Kranju m jt* ponedeljek, 25. Jufli}i ~ je seminar za strokov^ tefrtf vanje, ki mu bodo ili Je minar za vodje sekcij x* druly no izobraževanje, semi^ n y ljudno znanstveno Ij^br*!***«'' ln končno še seminar z\ upf*^ ke DU. Predavanja bo jjjjr** 90 slušateljev iz vse Slovenije ključena pa bodo nek«kd da **" dlne julija. Naredila je samomor Kranj, 86. Junija - Dan« 14. ure popoldne Je v v«* ^ brezje napravila samomor * Marija Grašič iz PodbrejiJ. ^ ki samomora so za . < znani. Marija Grašič R jt življenje s pištolo, ki ahrh * kol živine. S tem oroijaP % prestrdila lobanjo in bila P" či mrtva. - RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ObLO RADOVLJICA FRANCEM JERETOM Zmanjšanje negospodarskih investicij V zvezi z nujnostjo, da na vseh nivojih čimbolj skrčimo obseg investicijske potrošnje, zlasti pa negospodarskih investicij — smo tov. PRAN'CU JERETU, predsedniku občinskega ljudskega odbora Radovljica, zastavili nekaj vprašanj. RADOVLJIŠKA. KOMUNA 0 Ali ste v vaši občina že razpravljali o skrčenju investicijske potrošnje? - Nedvomno s« bo nujo a. politik* skrajne varčnosti (oziroma zmanjšanje investicijske potroš-aje) odrazila tudi v naši komuni. 0 »krčenju proračuna smo že razpravljali in tudi sprejeli ustrezne sklepe. Predvideno je, da bo celotni občinski proračun zmanjšan ca najmanj 20 odstotkov, o čemer tU že razpravljala in sklepala oba cbora na eni izmed zadnjih sej. 0 Kje se bo najbolj odrazilo varčevanle? Na kratkem valu 0 V soboto so jeseniški gle-daTiščniki uj>rizorili v festivalni dvorani na Bledu ljudsko opero Radovana Gobca -Tremeraki dukat«, včeraj pa je v Kazini blej6ka folklorna skupina izvajala narodne plese in pesmi, medtem ko bo jutri v Kazini družabna prireditev z naslovom »Večer plesnih želJa-. 0 V poslovalnici »Izletnika« na Bledu imajo med ostalim mnogo posla pri menjavi tujih valut, tako da so zaprosili za povečanje kredita. Večinoma zamenjujejo marke in dolarje in dinarske čeke, ki jih je vsak dan več. 0 Dela pri gradnji bencinske črpavke na cesti I. reda pri Radovljici se — kot je videti - bližajo h kraju. Pričakovati je, da bo začela obratovati sredi prihodnjega meseca. 0 Na Blejskem jezeru je že videti tekmovavce, ki se pripravljajo (med drugimi tek-movavci iz ZAR) na XII. MEDNARODNO REGATO, ki bo v nedeljo, 8. julija. 0 Leseni oder, ki je pred tednom dni služil na mladinski prireditvi -Kaj veš o prometnih predpisih-«, še spominja na to tudi kinoobiskovav-ce, zakaj naslonjen jo na vrbo pred vhodom v kino Radovljica. 0 Od druge polovice maja pa do danes so v radovljiški poslovalnici »ITA« imeli 50 raznih prevozov. V glavnem so bili Izleti šolskih otrok v Vrbo, Begunje, Drago, Kropo itd- Organizirali pa so tudi 4 dvodnevne izlete: na dvodnevnem izletu po Slovenskem in Hrvatskem Primorju so bili člani delovnih kolektivov »Veriga« in -Elan«, člani ZB Lan-eovo na Štajerskem in kolektiv »Tapetništva« iz Radovljice pa na Koroškem. Na enodnevnem izletu po Štajerski .so bili člani Zveze vojaških vojnih invalidov. 0 Cesta do turističnega doma na Brdo je že obnovljena; ogledati si Jo mora le še posebna komisija, da bo ugotovila, če je primerna za avtobusni promet, zakaj TD Posa-vec si močno prizadeva, da bi vozil ob nedeljah do doma 1-2-krat »Avtopromet« oziroma »Trarmturist«. Iz dveh ena organizacija V Kropi sta dve športni oziroma JPtsnovzgojni organdzaci ji: TVD /artizan m smučarski klub Je-arvica. Vrsto let po vojni je bila gpoftna dejavnost v tem kraju xeio živahna in razgibana. Niso Mi redki športniki iz Krope, ki so bili pozna-rvi tudi izven meja na. merne gostinske usluge ~ t dr> gimi besedami - da bi ratrij«i turizem, ki postaja pomembna f> spodarska dejavnost. Zeleznikrj 0 tem še ne razmišljajo.., Tamkajšnji turistični 'dela ve, vedo povedati, da bo čez pet M za gotovo bolje, prav gotovo kar se zunanje podobe Zeleadko* tiče, saj imajo v načrtu uredi-več nasadov; pa tudi sporne.! padlim borcem Selško doline. * ga bodo odkrili prihodnje \e* bo k temu precej prispeval. J. Zontar Akademija v počastitev dneva borca Na večer pred Praznikom. H pravi v torek, 3. Julija, ho^ iKt. U v 9kofjl Loki slavnostno demljo, medtem ko bodo bivši borci, njihovi svojci in o,.^ fe. lovni ljudje izkoristili 4, j^ji c izlete v znane partizaas)te kri* Na akademiji v torek rve«r * domu Svobode bo po UV0iBfO govoru zapel tudi moški pev>t zbor »Ivana Cankarja- j, vin*** ki Je pred kratkim uspetao a* stopal na Koroškem, razPn j*si» pa bodo na sporedu tudi r*ciu* 1 cije. Prav tako tudi vcčiaa kn*f nih orsanisaelj ZB v loiki ahča pripravlja svoje Praznovanj« 1» dan borca. Tako bo v pobVi> dan pred praznikom krajec proslava, na Trati bodo v srd* razvili prapor organizacij ZTrt< borcev, verjetno pa bo g. ytt tudi prvi slovenski pionirski 3 red Ratitovee krenil na svojo ur dicionalno partizansko p^j kKy Ml njihov pohod ob jtfc^S ustanovitve odreda prej osa« ir radi slabega vremena. _ j j TUDI V RETECAH TURISTIČNO DRUŠTVO V Retečah pri Skof ji Loki at j* že pred časom porodila xar^ da bi po zgledu ostalih im* osnovali TURISTIČNO rvj£ SEVALNO DRUŠTVO. je bil tamkajšnji krajQVT., Ustanovni občnd »bor ar. »Ar bil v soboto, 23. junija. £rZV-loznost so povabili iz K~* w Jr* davatelja Staneta Tavčari/ v, • pripovedoval o svojih vtisih iz Afrike. Seveda si je druStvo trii na začetku zastavilo nekaf 2 Predvsem bodo uredili v Reteč do Sore, ki je zlasiT2L* na v času kopalne seaone vTI tečah bodo uredili tudi prostor, ob Sorl pa Djfe so društvo osnovali j* , pozno, vsem zasUvljer^j*^ gam letos ne bodo kos, \L£t pa bodo z njimi nadaJuv!?rL hodnje leto, brž ko vreme. Vso skrb bodo -T"•v tudi ureditvi naselja. 2 ^'tl-čitev nalog bodo eevep^-JSSl vali tudi nekaj denarja, ^^4» Pomoi * pa tudi z drugimi dota^j^f1 obljubil krajevni p4bor> gimi besedami, osebni dohodki 60 reč znaša le D6,4 odstotka.. Tudi cicibani so se izkazali Tudii triki 6kl cicibani «0 se ob koncu šolskega leta lepo izkazali. V kino dvorani so namreč pripTO-vill staršem prisrčen kuUumo-za-baviu" program. Obdskovavcem prireditve so pokazali, kaj vse so se že naučili. Recitirali so, plesali in zaigrali krajše prhuorčke. Occ-njevavcl pravijo, da je ta prireditev zelo lepo uspela. Zato bi ne bilo napak ,če bi kaj takega organizirali tudi v prihodnje. Meso za izvoz in domaČi trg Unovčena realizacija 0w> podjetij v škofjeloški 4 bila v maju letos za 24 odstotk* višja kot lani v tern času S temu da plana realiaacije tovrstna podjetja s tega obrobji niso dosegla. Tako ga tudi IjlafT rija iz Škofje Loke ni v oatotl» polnila, na kar je bistveno m val manjši izvoz mesa v AncL^ in Italijo kot je bil p^'* Za jzvoz pride narnrae. v ojftrf «;>mo kvalite - na živina n..-.', < pri kmetijskih posestvih, te pa & radi visokih proizvodnih podjetje Mesarija ne mor« nabijati, ker bi izvozna cena ne ta* la nabavnih ln režijskih stroik<* izvoznika. Režijski stroški aa vozno živino so precej vi^kj k* je treba klanje opraviti v LJ*" ljani aH v Zalogu. Da *» tis* delno izognejo, kupuj« TlanhT prvovrstno živino le kBtf£ preko kmetijskih zadrug. Drugi izmed vzrokov amsajfc-nsga izvoza je v tem, d« pr^c' za izvoz v poštev le sadnje p*" v los govedi, ostale (slabJe) pa morajo prodati na dorn*y trgu, ker tudi predelave tega «*" sa v mesne izdelke kalkulacija •* prenese. Tudi cene tivina ' kljub uredbi o marii, po ks*1 smejo kmetijske zadruge na ti le 10 dinarjev od kUojitf" žive teže - doslej te niso str*** Celo nasprotno: kmetijske »** ge so ceno praiičem avilt!« P 265 na 300 dinarjev, kar n*podanstvo in Javne službe (ekonomske, tehniške, kmetijske, prometne šole, učiteljišča \n podobne šole); — gimnazijo. 3. Na šolo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne šole iz prejšnje točke, ima pa najmanj triletno delovno prakso in izkušnje V gospodarstvu, če uspešno opravi sprejemni izpit. PRIGLASITEV (prijava): Rok za priglasitev na DU Kranj poteče 25. julija 1962 Za kandi-aats, ki Imajo šolsko izobrazbo po 1. točki pogojev za vpis in za kandidate, ki morajo za sprejem v šolo opraviti sprejemni izpit v septembrskem roku. prijavo za sprejem je treba vložiti kolkovano s 50 din državne takse in navesti predvsem: — osebne podatke s točnim naslovom — zadnjo Šolsko izobrazbo — način študija (reden - izreden) — oddelek šole in specializacija študija — organizacija, v kateri je zaposlen (za izredne) Prijavi (priglasitvi) je treba priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo (sodno overjen prepis); b) lastnoTočno napisan kratek življenjepis; saj j.. c) priporočilo delodajavca s potrditvijo dosedanje zaposlitve (kandidati, ki so v del. razmerju in želijo študirati izredno); d) prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata. Na priloženi dopisnici bo kandidat obveščen o izidu razpisa. c) 2000 din v gotovini za manipulativne stroške. Delavska univerza Kranj Koroška 13 (gimnazija) Srečke so zadele končnicami dobitek din 20 800 10190 60.000 39740 40.000 48910 60.CO0 41 000 321 4.000 1451 20.000 29411 60.000 70671 80.000 085251 5,000.000 12 1.000 72 1 000 00642 80.000 59252 60.000 Z87722 400.000 13 800 23 1.000 63 2.000 1733 20.000 23353 42.000 060883 400.000 361583 600.000 587553 400.000 14 800 34 800 04264 40.000 26664 40.000 27014 40.800 95384 100.000 98724 60.000 18 600 25 800 99 600 645 8.000 665 10.000 18125 60.800 19955 60.000 21535 80.000 77325 40.800 232765 400.000 586575 600.000 126 4.000 16776 80.000 17996 80.000 39276 40.000 71766 40.000 84556 80.000 7 400 13467 80.400 41887 60.400 097857 2,000.400 126787 1,000.400 8 400 12718 10.400 40678 40.400 81208 80.400 81918 200.400 94388 80.400 96298 80.400 1 19 600 «0 600 11469 60.600 32379 40.000 32990 100.000 Z občnega zbora SD Mladost V Stražišču eno društvo? V petek zvečer Je imelo športno društvo Mladost svojo 7. redno skupščino, kjer eo pregledali delo tega športnega kolektiva v zadnjih dveh letih. Bilanca je kljub težkm pogojem za delo pri vseh Štirih klubih (rokometni, nogometni, namiznoteniški in kolesarski) dokaj razveseljiva, saj vsj v danih možnostih uspešno delujejo. Razen finančnih težav, ki spremljajo društvo od vsega začetka, pa so največji problem društva vadbeni prostori. Največje težave ?!ede tega imajo prav gotovo ro-kometaši, ki imajo 6amo eno in še to neprimerno igrišče. Na njem i v Sloveniji ln drugje precejšnji se' dviga prah, kar Je vsekakor ugled, bi bilo ob tem najbolj«, da škodljivo za zdravje športnikov. |bi obe društvi »prispevali« "del Na področju Stražišča delujeta' sedaj dve sorodni društvi — te- ostalo Srednje podjetje v Kranju Išče tajnico za Stražišče. Zaželena jo ekonomska srednja šola tn nekaj prakse. Stanovanje ni na razpolago. Ponudb oddati v oglasni oddelek do 5. julija pod -Vestna« 2647 Našel sem kopalke. Naslov v oglasnem oddelku 2648 Za nekaj let oddam enosobno stanovanje in obenem prodam pohištvo za spalnico in kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku 2649 Hrano in stanovanje nudim fantu aH ženski za pomoč na mali kmetiji. Avtobusna postaja blizu. Naslov v oglasnem oddelku 2650 Našel 6em ročno moško uro od Kranja do Kalvarije. Naslov v oglasnem oddelku 2651 V petek, 22. junija, Je bil na otroikem igrišču nn Zlatem poljih izgubljen zlat prstan z zeleni« kamnom. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagrabi odda na naslov: Rndosavljevič, Stan»fq Roznrvma 7. Ziato polje 2682 V kinu Partizan sem izgubila denarni™ '/ osebno izkaznico. Najditelja prosim, da mi vrn« vsaj osebno izkaznico. K. D. 2653 Izgubil sem moško sivo jopico od Kranja do Bitnja. Poštenega nnjditcija prosim, naj jo vrn~ v ogipsnl oddelek 2854 Mošt sadni prodamo, tudi večin količine. Sadlarsko živinorejsk-' obrat Podbrezje lesnovzgojno društvo Partizan in športno dru^*vo Mladost. Obe imata težave s kadrom, ki ga — posebno vadbenega — skoraj ni moč dobiti. Zato se js porodila misel, da bi se združili, kar bi ob primerni športni politiki po vsej verjetnosti prineslo pozitivne rezultate. Vsekakor pa bosta mo-all društvi prej dobro analizirati vse pozitivne in negativne strani ob morebitni združitvi. Ob tej priliki bo nedvomno eno najtežjih vprašanj: ime novega društva. Glede na tradiciie obeh, od kate-> rib. ci je zlasti Mladost pridobila Sporočamo žalostno vest, da jc tragično preminil naš sodelavec JOŽE GALJOT doma iz Volesovega pri Cerkljah Pogreb pokojnega bo 27. junija ob 15.30 izpred hiše žalosti Velesovo 15 na pokopališče na Trato. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Kranj, dne 26. junija 1962 Delovni kolektiv tovarne sindikalna podružnica organizacija LMS ►SAVA« Sovjetski in naši namiznoteniSki igravci na Jesenicah Te dni se Je mudil na Jesenicah sekretar namiznotenlške zveze Jugoslavije in se s predstavniki občinskega komiteja dogovo. ril o nastanitvi našib In sovjetskih namlUJoteniških igravcev. CIani in mladinci naše držav« n? naaniznoteniške reprezentanca bodo trenirali na Jeserdoah od 4. do 12. julija, sovjetska 13-član-ska državna reprezentanca pa bo prišla na Jesenice 8. julija. Obe reprezentanci bosta trenirali v domu jeseniškega Partizana ln stanovali v novem internatu Železarskega izobraževalnega centra. Nafii in sovjetski reptezen-tantje bodo imeli tudi več športnih srečanj z brigadirji, kar bo posebna zanimivost. Omenimo naj še to, da bo od 16. do 31. julija na Jesenicah tudi zvezna mladinska nanuzneteniška lola* — M. Z, svojega dosedanjega imena in novo društvo naj bi se imenovalo: ta-lesnovzgojno društvo Mladost Kranj (T V D Mladost). Športno srečanje mladinskih aktivov V soboto in nedeljo, 23. ln 24. junija j« bilo v Kranju športno srečanje v peteroboju za prehodni pokal v skupnih disciplinah mladinskih aktivov Litostroja, Železarne Jesenice, Železarne Ravne na Koroškem ln Iskre Kranj. Tekmovanja pa se ni udeležila mladina Iz železarne Store pri Celju. V srečanju po posameznih igrah so 6e ekipe plasirale takole: ODBOJKA: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Iskra; STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: 1, Iskra, 2. Jesenice, 9. Litostroj; NAMIZNI TENIS: 1. Jesenice, 2. Iskra, 3. Ravne; S AH: 1. Jesenice, 2. Iskra, 3 Litostroj. Olede na točke pa so se ekipe zvrstile takole: Jesenice 17, Iskra 16, Ravne 12, Litostroj 11 Jm Store 4 (čeprav se srečanju niso odzvale). Tokratno srečanja J* bilo It tretje Jn tako preosttneta še dve srečanji. Zrnagovavac prehodnega pokala Je bi'a v prvem kolu Železarna Jesenice, v drugem kolu Ravne ln v tretjem srečanju pa spet železarna Jesenice. Prehodni pokal obdrži po petih kolih tista ekipa, ki oo imela največ zmag. Po končanih športnih igrah je bil v šahovskih prostorih SD Kranj tudi šahovski individualni brzoturnir nastopajočih ekip. Zmagal je Jeseničan Brane Zorko (14,5 točke) pred Rističem is Raven in Zeleznlkarjsrn iz Jesenic po 12,5 točke, — F. Stagar Kropa in Triglav spomladanska prvaka Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš stric in brat JANEZ ŠKODI.AR Britof št. 86 Spremili ga bomo na njegovi zadnji poti v četrtek, 28. junija. Žalujoči: sestra in nečaki ter ostalo sorodstvo Prejšnji teden Je bilo končano spomladansko tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski ligi -zahod za moške in v prvi odbojkarski ligi - zahod za ženske. V obeh ligah sta na čelu tabele go-' renjski moštvi, in sicer Kropa pri ' moškib in kranjski Triglav pri I ženskah. Lestvici obeh tekmovanj; Krapa 7 7 0 21:6 Črnuče Jesenice Kamnik Kočevje Žirovnica Izola Gimn. (Kranj) — * TRIGLAV ANKE SLOVENSKE MLADINSKE PRVAKINJE Odbojkarlce kranjskega Triglava so v nedeljo nastopil« na mladinskem prvenstvu Slovenije v Novem mestu in osvojile naslov republiškega prvaka. - Kranjska <-kipa v postavi Purgar, Trlller, Kalan, Vrhuno, Vranjek in Za-kelj Je premagaj« ekipo Jesenic 7. rezultatom 2:1 ln Novo mesto z 2:0 ter tako brez poraza osvojila najvišji naslov. Jescndčanke so izgubile z Novomeščankaiml in ostale n« tretjem mestu. — J. 14 17:8 10 16:11 8 15:13 6:10 10:17 9:18 6:19 letake: Triglav Novo mesto Jesenice Kamnik 9:3 8:8 5:8 4:» M. J. V SOBOTO ATLETSKI MITING Atleti kranjskega Triglava bodo v soboto, 30. junija, organizirali odprt atletski miting na igrišču pred osnovno šolo Franceta Prešerna. Miting bo hkrati izbirno tekmovanje za ekipo mlajših mladincev, ki bo 8. julija nastopila v Ljubljani v finalu moštve-nega prvenstva za miajša mladince; prijavijo pa so lahko tudd vsi ostali atleti. - H. J. KAMNA GORICA V VODSTVU Po nedokončanem tekmovanju prvega kola gorenjskega ekipnega prvenstva v atletiki je razmerje ekip naslednje: 1. Kamna gorica 9.284 točk, 2. Zabnica 4.446 točk, 3. Visoko 3.42*6 točk, 4. Desnica 3.391 točk, 5. Duplje 1.736 točk in 6. Cerklje 1,206 točk. -Lestvica najboljših akip je nepopolna, ker nekatere zelo dobre ekipe, kot so Tržič, Radovljica, Naklo in Skofja Loka, še niso nastopile, kljub temu pa sta moštvi Kamne gorice in Zabruce na j resnejša kandidata za vstop v finale, - M. J. peljala sva se po dolgi dolini. Jill je vodila, in ko sva s tako veliko naglico drvela vedno niže, sem čutil, da me pričenjajo boleti kolena. Vse tisto spodbujajoče, kar me jc prej gnalo, ko sem hitel ja Famellom, da bi ga opozoril, in vsa napetost, ki me je silila, da Mtn se prebil skozi snežni metež— vse to mi je pomagalo, da tem zbral neverjetno moč. Toda zdaj, ko ni bilo treba storiti nič drugeg«, kot smučati po dolini navzdol, sem pričenjal Čutiti posledice pretiranega potovanja ves dan in noč po teh gorah. Ko sva bila že blizu konca doline, sem prvič padel. Kako sa fj to zgodilo, ne morem več natanko reči. Verjetno je postal sneg globlji in jaz enostavno nisem imel več toliko moči, da bi bil prisilil smuči v zavoj. Pod mojo telesno težo se ml je zdelo, kot da se mi kolena topijo in naslednje, česar se nisem zavedal, jc bilo, da sem se vrtel v divjem klevpčiču smuči, palic in udov po snegu. Veljalo me je precej truda, preden sem bil zopet na nogah. Sneg mehak in moji udje niso več zmogli tega posebnega napora. Ji!! me je pričakovala. Ko sem ves zasnežen prišel do nje, je dejala: »Utrujeni?« »Vse Je v redu,« sem dejal. Kratko me je pogledala in dejala: »Poskušala bom nekoliko počameje,« in potem sva se zopet peljala dalje. Tempo, s katerim je zdaj vozila, je bil verjetno počasnejši. Toda » moje tresoče se in boleče ude je bilo še vedno preveč. Vedno znova sem padal, kakor hitro sva prišla na težji del poti. Slednjič te je dolina stekala v ravnino in zdaj sva lahko hodila drug ob drugem. Ko sva smučala po rahlo padajočem predelu, sva nenadoma naletela na dve sveži smučini. Jill, ki je bila nekoliko spredaj, ml Je zaklicala čez ramo: »George in Dahler!« »Verjetno bo tako!« sem zaklicaL Ko sva prišla do novega grebena, se je nenadoma ustavila. Spodaj pod nama se jc v sončni svetlobi širil gorski prehod s tanko črno črto železnice, ki sc je vila skozi belo snežno puščavo. Prav pod nama je ležala belo zamrznjena površina jezera Fin se, na drugi obali pa so kot škatlice vžigalic stale hiše hotela Einsc, skladišča in železniška postaja. Jill je pogledala na uro. »Pol enih je,« jc dejala. »Vlak za Oslo mora vsak čas pripeljati. Poglejte — snežni plugi že delajo.« Z očmi sem sledil črto železnice onstran Finse. Celi predeli proge «o bili nevidni — tam pa, kjer je proga tekla pod velikimi lesenimi ograjami, ki naj bi varovale progo pred snegom, so bile zdaj pokrile s snegom. Bile so kot predori skozi sneg. Med temi predori sc je tu in tam pokazala železniška proga kot črn urez v snegu, pri čemer so bile z obeh strani snežne gmote odre/anc ostro kot z nožem. Samo na ovinkih je bilo mogoče videti tračnice — dve tanki nitki, ki sta se v soncu motno svetlikali. Nekaj dalje od tam je snežni plug čistil progo snega in vrteče kolo je metalo sneg v močnem curku na rob proge. Nenadoma me je Jill prijela za roko in med bregovi sva zaslišala slaboten glas piščalke na iokomotivi. Pokazala je na desno, kjer je v smeri proti Bergenu tekla proga preko gorskega grebena. In prav na najviš|em delu se je za hip pokazal dim iz lokomotive. »To je vlak za Oslo,« je dejala. »Ali ga vidite?« Za hip sva lahko videla vagone vlaka, potem pa so zopet 'utonili v enem od snežnih predorov. Jil je dejala: »Ali mislite, da se je George resno nameraval odpeljati s tem vlakom?« »Ne vem,« sem dejal. »Tod« videti je tako. To morajo biti njegovi in Dahlerjevl sledovi. In Če so to njegovi sledovi, potem je prav za gotovo na poti do vlaka.« »Toda poglejte,« je dejala, »saj sledovi sploh ne peljejo v Finse. Tukaj to zavili na levo. Naslednja postaja je Ustaosek. Toda to je več kot dvajset milj odtod. Tega pa ne bo nikoli pravočasno zmogel. Med vožnjo pa vendar ne more skočiti na vlak.« »Da, le ena možnost je, da pride od tod ven,« sem dejal. Prikimala je in spet sva se spustila po sledovih smučI dalje proti levi, dokler nama ni Finse ležalo na desni strani. Vlak za Oslo je pravkar zapeljal na kolodovor Finse. Videl sem, kako se j« črna vrsta vagonov počasi ustavljala in slednjič obstala. Pričel sem se spraševati, ali sva resnično sledila pravim smučinam. Ko ■va zavila mimo manjše skale, sva nenadoma srečala postavo mo Ikega, ki j« šel proti nama. Pogledal j« k nama, medtem ko sva se mu bližala. In potem je nenadoma zakllcal: »AH ste to vi. Jill?« Bil jc Curtis. Spoznal sem ga takoj, ko sem slišal njegov glas. »Da,« je zaklicala Jill. »Hvala bogu!« je dejal. »Skrbelo me je že, kaj se vam je zgodilo. Poskušal sem vas najti, toda s temi stvarmi še nisem popolnoma na jasnem.« Pri tem je pokazal svoje smuči. Takoj nato je zagledal tudi mene. »Hej, kapitan! Torej si vse dobro prestal?« Medtem ko sem se spuščal k njemu, sem ga vprašal: »Ali si srečal Farnella?« »Ne vem,« je odgovoril. »Pred nedavnim sta prišla mimo dva človeka. Prvi je bil daleč pred drugim. Drugi je bil nekam podoben Dahlerju. Je utegnil biti on? Toda ko sem prišel davi k zajtrku, ni bilo v hotelu niti njega, niti Jorgensena. In povsod Je polno policije.« Potem se je obrnil k JilH in vprašal: »Kje ste bili?« »Zgoraj na Svetem Paalu,« je odgovorila. V dolini je zažvižgal vlak. »Gotovo je bil Dahler,« $em dejal, »a moški pred njim je bil Farnell.« »Ti ljubi bog,« sem slišal zamrmrati Curtisa, toda pognal sem se mimo nfcga. Tudi Jill je bili kmalu poleg mene. Zdaj, ko sem čutil, da sem svoji divjačini zopet tako blizu za petami, sem zopet začutil lovsko vročico, ki je dala mojim udom nove moči. Ko bi vsaj mogel dobiti Farnella na samem — daleč od ljudi, kol sta Lovaas in Jorgensen. Nič čudnega ni, da je bil zagrenjen in proti sodelovanju. Z njim je bilo treba ravnati previdno in obzirno. Ko bi vsaj lahko z njim v miru govoril... Cez nekaj časa sva zagledala pred seboj na snegu dve črni postavi. Stala sta tik ob železniški progi. Vlak je v Finse ponovno zažvižgal, in ko sem pogledal čez desno ramo, som videl, da je dim iz lokomotive počrnel. Takoj n*to sem zaslišal sopenje težke lokomotive in dolga vrsta vagonov ca je zopet premaknila. Jill je stopila do mene. »Preprečiti mu morava, da bi stopil v ta vlak,« je zasopla. Pri tem je dvignila, palico ln pokazala na očiščeno ostro zarisano železniško progo pod nama. Nad urezom sva videla maihne postave, kako so se premikale sem in tja. »Policija!« je dejala. Pokimal sem in se odrinil s palicama v mehkem snegu. Vsaka misel na utrujenost je izginila. Ce bo dobila Farnella v rok« norveška policija, mi j« preostajalo le malo upanja, da bom dobil zaželene podatka. Ol AS skepa. H. Miš fff w # W O W^ • W Priredil: Stanka SlMČNC Jttck L 0 BI P. O N liPIStOt OllliaC Riše; Jane, GRlDtV 85. KrIS je zagledal daleč spredaj Velikega Olafa. Vzpodbujal Je utrujene pse. Do Dawsona je bilo se 15 milj. Na postaji sta z bliskovito naglico prepregla pse. KrIS se je zadovoljil, da se je držal Olafa kot klop. »15 milj, to je dolga pot in medlem se lahko še marsikaj pripeti,- si je mislil. 86. Na peti so Olafa čakale sani s svežo vprego In Kriševi psi so zaceli zaostajati. Tedaj se je izza ovinka po.'avila Joy s spočitimi psi. Obe vprepi sta že drveli vštric. Olafov vodilni pes je zasadil zobe v Kriševega in v trenutku sta se obe vpregi zvrnili. 87. Ko je Kriš vstal, je Olaf že tekel proti mestu. Zaglu, p za njim. Hkrati sta pridrvela do občinskih vrat in padla t ,iT# naprej na pod. Veliki Olaf je hropel in zaman skušal ro.or, Stegnil je roko in Kriš ga je razumel. Stisnila sta si roke. ^ZZm sta oba,« Je rekel beležnik. -Delež jc last obeh in deliti morala!« NAŠI BRAVCI pripovedujejo „RAJE POZNO KOT NIKOLI" To naj velja za naše stare naročnike, ki smo jih ob jubilejni 15-letnici Clasa obiskovali, se z njimi pogovarjali in obljubljali, da bomo njihove želje objavili v listu. V slavnostni številki nismo mogli objaviti niti polovice pogovorov z bravci. Tudi tokrat še ne bomo mogli ustreči vsem. Sicer pa že itak nismo mogli obiskati vseh tistih, ki že polnih 15 let berejo naš časopis, zakaj teh je zelo veliko. . Ker smo že v zadnjem sestavku povedali nekaj ugotovitev iz želja anketiranih bravcev, naj tokrat povemo samo to, da je redakcija proučila vse te želje in jih bo skušala upoštevati pri delu. Sicer pa življenje teče po svoje. 2rebanje je že za nami: televizor je ostal v Kranju, mopeda sta odropotala v Podbrezje in v 2irovski vrh, trije radijski sprejemniki so našli hvaležne poslušavce v Vele-sovem, v Gradu pri Cerkljah in v Prelesju v Poljanski dolini itd., itd. Naj bo dovolj. Besedo imajo bravci: Angela Celjar: PETJE POGREŠAM slušat. Zadnjič Je poslušala pevce I cljo davnih prednikov. NJemu pa s Koroške. Z veseljem posluša če- 1 J« že 59 let. Najbolj mu Je všeč, Da, prav tako pravi. Stanuje na Kokrici pri Kranju. Včasih je veliko pela ln s svojim sopranom sodelovala v raznih zborih. Zdaj pa zelo pogreša to obliko kulturnega Izživljanja. Ne samo zato, ker ima kot upokojenka več Časa, mar več zato, ker jI je bila ta oblika kulturne dejavnosti zmeraj v uteho. Kadarkoli nastopa v Kranju kak pevski zbor ga pride rada po- NESREČE MOPEDIST IN KOLESAR TRCELA V soboto, 23. junija, ob 16.20 sta na križišču v Krizah pri Tržiču trčila kolesar Franc Bohinc in mopedist Valentin Zaplotnik -oba iz Križev. Vse kaže, da je bil kriv kolesar, ki je izsiljeval prednost. Pri padcu sta se oba laže poškodovala. NESREČA PRI PREHITEVANJU V soboto, 23. junija, ob 21.30 je Pri** v vasi Milje pri Visokem do prometne nesreče, ki jo je zakrivilo neprevidno prehitevanje. - Ko je osebni avtomobil KR 13-26 prehiteval neko vozilo, je zaprl pot motoristu Francu Kočarju iz Britofa, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Da bi se izognil trčenju, je motorist zavil s ceste na polje. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom. Pri padcu sta se Kočar in njegov sopotnik poškodovala. Pozneje so ugotovili, da je avtomobil KR 13-28 upravljal Bine Lebcr iz Kranja. PADEL JE Z MOTORJA V nedeljo, 24. junija, ob 15.30 je Ivan Bernard iz Vrbe sedel kot eopotn.k na motor svojega znanca. Na nekem ovinku pa je omahnil z motorja narjcvo. Ta je dobila pri ne' sreči hude telesne poškodbe. POJASNILO V zvezi s prometno nesrečo tov. Slavka Šolarja, o kateri smo objavili vest v našom li>>tu dne 23. t. m. pod naslovom »Iz$!!ievnl je pee$t[.?F'M> po-asnjuiomo, da krivda še ni ugotovljena. To bo ugotovilo pristojno sodišče. trtkove večere in podobne oddaje po radiu. Toda današnje popevke — niti blejski festival — Je niso navdušile. Ivan Omejc: STROJI SO DOBRI Poznajo ga številne šivilje iz Kranja pa tudi iz okolice. V njegovo popravi j alnico šivalnih strojev je morala že skoraj vsaka ši vilja. 2e dobrih 33 let popravlja šivalne stroje. Postal je pravi moj ster in pozna dobre in slabe strani skorajda vseh znamk strojev na svetu. Pri nas izdelujejo stroje »Mirna« v istoimenskem kraju na Dolenjskem in stroje »Bagat« v Zadru. Dobri so naši stroji. Teh sicer še ni toliko v popravilu, ker so še novejši. Vendar jih je Ivan že dovolj spoznal in jih z gotovostjo ocenjuje. Konjiček: planinstvo. Vsak prosti dan, če ga le ne vežejo dru- da uveljavljajo socialno zavarovanje tudi za kmete. Sedaj Je prehudo za tistega, ki mu pride v hišo bolezen. Tudi on Je poskusil to. žinske dolžnosti, gre v hribe — na Storžič, Ratitovec, Lubnik, na Golico itd. Vse, planine so mu všeč. Jože Šlibar: PO STAREM NE GRE VEC Tp je dejal, ko je govoril o svojem mlinu v Hotemožah pri Preddvoru. Kamni so ropotali, on pa Je pravil, kako se hitro menja življenje v tem kraju. Mlin s Jštlri-w odkimal. »Le omaro sem kupil« Ker sem ga menda zelo trapasto pogledal, mi je začel pripovedovati, da je kupil pri »Lesnim« v Kranju tridelno omaro. Omaro so mu lepo pripeljali do hih, kjer stanuje, jo potegnili z vozila in ta-nesli v vežo. Tamkaj so jo postavili ob zid, da ne bi bila nikomur v napoto, in se dostojno poslovili. Pa 'se precej naglo so jo pobrisali. »Kaj mi je drugega preostalo kot to, Za sem jo sam s pomočjo sosedov spravil v stanovanje,* ie pripovedoval možakar. »Saj vet, kako je, čc se ni človek nikdar ukvarial 5 'selitvijo. S tistim teikim hudičem smo se pretepali po stopnicah, da ie vse pokalo. Ko smo zrinili nmaro v stanovanje, smo bili taki, kot bi prišli s .fronte'.« Zdaj pa temu dogodku pripisimo se epilog. — Omara ni predmet, ki ga človek vtakne pod pazduho in ga odnese domov. V kulturnem svetu je v navadi, da take stvari dostavi trgovina na kupčev dom, se pravi v stanovanje. Kot kaže imajo pri »Lesnini« drugačne navade. Tudi to sodi h kulturni postrežbi, % Pravimo, da zgledi vlečeh. Posebno otroci se zelo radi zgledujejo pri odraslih. Potrpite, se to zgodbico vam povem! — Ko sem ondan vohljal okrog blokov na Zlatem polju v Kranju, je mojo pozornost pritegnil neki stanova-vec, ki je navdušeno plezal od balkona do balkona. Začel je v pri-tličju, jenjgl pa v tretjem nadstropju bloka št. 17 na Gosposvetski cesti. Pa kako mu je šla tista plezalna tura izpod rok! Nekaj dni pozneje se ic stvar ponovila, vendar v mlajši izvedbi. To pot je plezaril po bajti neki mulček. No, pa recite, če z?ledi ne vlečejo. Samo hudo nerodno bi bilo, če bi mali omahnil v globino ... # Pred nekaj dnevi mi je neka vdova potožila, da ji je nekdo na ortopedskem oddelku zdravstvenega doma v Kranju, kamor hodi na zdravljenje, ukradel iz denarnice 23.700 dinarjev. Tat je izrabil priložnost, ko je bila ženska v ordinaciji, mrežo r. denarnico pa ie pustila v čakalnici. To pa ni edini primer kraje v zdravstvenem domu. Takole to se vrstile. 12. junija je bilo izpred poslopja moško kolo, dan kasneie {mu moškemu zmanjkalo ">" 14. junija pa se je zgodil ^* Pravzaprav so ljudje j4**?** " ko mislijo, da žive n ■ poštenjaki. Razen tega »j4* *** nemu domu ne bi ničesar f!l*t,rf, pa bi mi tak prijatelj t»L^ Padel v pest, bi ga , h^J™*! butal. Tako bi ga, d* * * K\ ortoped ne bi več por*vn^ • Letos so se »pasji s* čeli zelo zgodaj. Zato pa!*1* * še eno »pisfo«. — O^.,. ** **t*ay pil v gostilno v Kam Najpre, sem bil zelo nar^ sem bil lačen pa žejen, da ~-pred očmi kar temnilo, pe * . moje navdušove kaj OPazil sem kako j, -gladila veliko pasio mrk?*** pa je, ne da bi oprala rpC meni. Tistikrat sc nti £ t>v£T uprlo — sendvič in pes. ^ Pa sem vprašal domač** », < jim takšna postrežba nif ~J »Mi smo tega že nav^Jr* se odrezali. k< Kaj pa morem zato, Cf tako imenitne želodce. /«j take stvari zelo občutij y , da tudi sanitarna »«.*««ct.-bila posebno navdušena k-postrežbo. Psi že od nekdaj dijo v gostilno. Vas pozdravlja vaš Bodi^,