LISTEK. Govor prevzv. g. dr. Mihaela Napotnik, kneza in škofa Lavantinskega, v pr*i jafni seji škofijske sinode,'na praznik sv. Kajetanai dne 7. avgusta 1906. Vse premorem v njem, kateri me dela močnega. (Filiplj. 4, 13). Castiti dušni pastirji! V tej prvi slovesni seji je moja vroča želja, govoriti vam svete besede, ki bi vam mogle koristiti z ozirom na mašniško življenje in na pastirsko službovanje. Vse besode, ki jih hočem zdaj govoriti, izvirajo samo iz tega edinega nainena: pouspešiti kolikor moč svoje laštno in vaše in naših vernikov zveličanje. Govoril bom z božjo pomočjo o težkočah in prijetnostih življenja dušepastirskega, o brfdkostih in sladkostih življenja duhovniškega. Moj nauk ni moj, ampak tistega, kateri me je poslal. (Jan. 7, 16). V Gospodn ljubljeni bratje in sinovi! Po grehu so naši prvi starši izgubili prvotno blažcnost. Od tedaj je usoda zcmljanov taka, da nihče na tem svetu nc raore vživati nekaljene sreee. Dobremu jc pridejano hudo, vcselje se druži z žalostjo, radost ima s seboj bridkost. Vsak posamczni človek ima svoje ugodnosti in prijetnosti, vsakatcrega pa tlačijo tudi neugodnosti in težave. Katoliški duhovnik nikakor ni izvzet od tega splošnega pravila; da, celo prvo raesto zavzema v tein oziru med drugimi ljudmfc Glej, kaj je v našem duhovniškeui stanu žalostnega iu veselega, kaj težavnega in zveličavnega, kaj napornega in tolažljivega! 1. Prostost, storiti, kar se komu zljnbi, vobče štejejo med najimenitnejše dobrine tega življenja. To mnenjo pač nikdar ni bilo tako globoko nkoreninjeno v srcih človeških, kakor ravno dandanos, ko odmeva beseda prostost iz vseh nst, pa se premljeva po raznovrstnih zborovanjih, knjigah in spisih. No redkoma se zamenjuje prostost z brezmejno razuzdanostjo, ki preobrača pravi red v stvarstvu. Stališče katoliškega dubovnika je ravno, kar se tiče prostosti, na videz zelo neugodno. On se namreč mora skrbno varovati iie samo vsega, kar je po božjib in človeških postavah prepovedano, tudi ne saino onega, kar ima na sebi kakoržekoli znak labkomiselnosti ali pa ničemurnosti; marveč on si mora tudi mnogo takega odreči, kar je poštenemu možu nied svetom dovoljeno. Duhovniku je naravna svoboda na raznovrsten način oinejena po ccrkvenih postavah in po terjatvah njegovega vzvišenega poklica. Ta reč je obče znana, in ni, da bi natanje o njej govoril. Ni ga namree, ki ne bi znal, da so svobodi katoliškega duhovnika glede na njegovc bcscde in dejanja mnogo ožje raeje postavljene, kakor človeku drugega stanii. Duhovnik, zlasti pa Se dušni pastir, je v svoji vesti ne redkoma zavezan, da se varnje najnedolžnejših stvari, ako se o njih slabo sodi, ali pa se zdi, da bi mogle biti povod pohnjšanju za bolj slabotne. Jasno razpravlja o tej reči sv. Pavel v svojem prvera listu do Korinčanov na osmem poglavju, ki sklepa z velepomembnim stavkom: Če jed pohujša mojega brata, ne bom jedel mesa vekomaj, da svojega brata ne pohujšam. (I. Kor. 8, 13). In sveti Tridentinski zbor, oporainjajoe kterike, poklicane v delež Gospodov: naj tako uravnajo svoje življenje in obnašanje, da se ne bo opazovalo na njih nič, kar bi nc bilo resnobno, znierno in sveto: brez poinisleka trdi, da so t u d i m a 1 e ukostni pregreški pri njih primeroraa zelo veliki. (Seja XXII. pogl. 1. o reformaciji). 0 kolikatolikaomejitev zlate prostosti! Še večjega pomeha, kakor do sedaj povedano pa je to, da je katoliško duhovništvo po ostri postavi zavezano, živeti vzdržno in deviško-čisto. Nasvet božjcga Zveličarja, nauk apostolov, vzgled svetnikov in pa trdno prepričanje, da more neoženjeno, deviško duhovništvo najuspešneje delovati za vernost, poštenost in pobožnost: vse to je svcto Cerkev nagnilo, da zabteva od vseh, ki se posvctijo vzvišenemu mašniškemu stanu, deviško življenje, da tcrja ncprestano čujočnoit nad počutki, da zapoveduje nepretrgaa boj zoper nagnjenja pokvarjcne človeške naravc. To je stvar, a človeškega stališča zelo težavna, stvar, ki terja izredno utrjenost. v čednosti! Da\je prihodnji^. Ne kradi! (Kesnicna dogodba. J. K. Tyl.) (Konec) Paznika je jok aekoliko omehčal in mislil gi je: »Popolnoma ekvarjen ie ni ta fant." Začel ga je torej Bpraievati, kaj pomenijo oni groli, o katerih je prej govoril, zakaj je tn spal pod milim nebom in drnge take stvari. Pavel je odkritoarčno v§e povedal, kar ge mn je prejsnji dan dogodilo in prepričevalno je zatrdil na konca: ,Prav res, aiti krajcarja aisem več potrosil, kot gem rekel, veg ogtali mojgtrov denar imam se tu pri gebi." Segel je t žep, da bi pokazal pazniku ostalo gvoto, toda — o deaarjn ni bilo ne duha ae glnha. Hipoma je videl Pavel ginočnega prijatelja v pravi Iu5i. Spravil ga je geboj v krčmo, ga tam opijanil ia mn vzel denar ter ga nato pngtil la cediln. Not potok aolza ge j« vlil Pavln po obrazn, ko je zaman tipal po žepih in igkal denarja. Paznikn pa m je to početje zdelo snmljivo in migleč, da ga hoče deček malagati, je zakričal lad njim: nČakaj, glepar, te bom že nančil ljndi za nos voditi — pojdiva!11 S povešeio glavo je gtopal Pavel pred paznikom proti megtn. Naproti jima je priiel čez malo čaga policaj, ki je na paznikovo priporočilo prevzel dečka v svoje roke. Parel je gploh komaj vedel, kaj ge godi Ł njLn. Spomnil ge je gvoje matere, kaj bi rekla, če bi ve- dela, ksko se mn godi in grce mu je prešinilo kakor bridek mti.  Zopet je progil ia d?igal gklenjene roke, toda V86 to ni aič pomagalo. Policaj mu ni rerjel, finaačni stražuik ga je imenoval prekanjeaega tatičs, Ijndje go postajali in ge zgražali, kako silao gprijena je danasaja mladina. Pavla je peljal policaj na stražnico in od tam v ječo, kjer je bilo že precej malopridnežev zbranib, ki go imeli na veati aajrazličnejse pregrebe. Z diviim krohotom 80 gprejeli Pavla v gvojo sredo. Začeli 80 ga najprej spraievati, zakaj jih je priiel tudi on obiskat, začeli go zbijati ž njim sale, prekliijati policijo, žngati bogatinom, ki delajo, kar ge jim poljnbi, in reveže zatirajo, kjer morejo. Govorili go tndi nesramnogti, kakršnih Pavel se gvoj dan ni glišal in sam ni vedel, ali ganja ali je reanica. * # * Mojgter Loboda je neatrpao pričakoval onega dme proti večeru, kdaj ge povrne Pavel in prinese toliko zaželjeii denar. Ura je minevala za nro, a Pavla ni bilo. Mojster jt pogtajal nejevoljen, nad vse togotna pa je bila žena. ,Vrat bi mn zavila, temu pretepenema paglavcu," kričala je, ko gta že cdvečerjala in ge gpravljala k počitkn. ^Takoj mora cd hiše, ta nepridiprav." aNo, >o, kdo ve, kaj se nn je pripetilo," izgovarjal je mojgter Pavla, Bmorda go ga ožulili čevlji in je noral ostati pri sodnikn čez noč, jntri bo pa prišel." A ko Pavla todi dnigi dan do opoldne ii bilo, ge je tadi mojster laveli&il čakati. Poglal je k sod- oikn vprasat, če je Pavel tam, a zvedel je, da je Pavel dobil denar in takoj odiel nazaj. V mojstra je zavrelo. Ko pa je zvedel popoldne, da je Pavel že na policiji zaprt radi nepoštenosti, je prikipela ˇ Djem jeza do vrbnnca. Sram ga je bilo in še teije je poglnlal ženino očitanje, čci, kakega cepoitenjaka je trpel v gvoji hisi in mn sel ie tako na roko. Vendar pa ge mn je vzbnjalo v srcu gočntj« g Pavlom in gkoraj neverjetno 86 mn je zdelo, da bi bil poBtal kar v hipn — tat. Rad bi ga bil zagovarjal, a ni ai npal tega nagproti togotni ženi. Pastil je torej Pavla v roki pravice, naj 86 zgodi ž njira karkoli že. Sodnija je obdržala Pavla teden dni v preigkovalnem zaporu in na teden dni je bil tudi obsojen radi goljnfi7e. Zanan je zatrjeval gvojo nedolnožaost, izgovarjai se na svojega neznanega spremljevalca — mislili so vsi, da je vge to le izmišljeno, da bi prevaral sodnike. Ia tako ge je zgodilo, da je šel Pavel v ječo gicer poštei, a iz aje je šel kot skvarjen tat. Zgledi, ki jih je imel štirinajgt dni okrog gebe, gtrnpene besede tovarisev, njih zapeljevanje — vge to je zastrnpilo srce in skvarjeno seme, zasejano v njegovo srce, je kmaln pognalo tndi skvarjene sadove. Ko je pridel iz ječe, ga Loboda ni maral k sebi, čei, da za tatove pod njegovo gtreho ni prostora. Sklenili go torej, da ga pošljejo po odgonn dottov. Toda kako naj gtopi radi tatvine četudi po nedolžnem obsojeni sin pred očeta poštenjaka? ,O5e te ubije, ko te dobi pred oči", dejai je Pavln v ječi tovarii in se zaamejal g snrovim nagmehom. nIa če te samo pretepe, kaj boš počel doma? Saj si ne boš npal med ljadi, ki bodo s prgtotn kazali za teboj, češ: tat, tat!" Te besede so zvenele Pavlu po nšesih, ko ga je gpremljal policaj proti domn. Prepričan je bil, da se mn bo res tako godilo in sklenil je, da rajsi poaknsi vse drngo prej, kot pa da bi ael domov. Ubiti se ne da — boljae je zbežati. Io zgodilo se je tako. Kot bi treail, svigoil je 8 ceste po polju in jo ubral čez drn in gtrn proti bližnjema gozdn. Policaj je kričal in tekel za njim — toda kje je bil že brzonogi Pavel. Bežal je dolgo čaaa kot zajc, dokler ae ni čntil popolnona varnega. Sedel je t bladno senco ia cakal, da ae je zmračilo. Eo je legel mrak na zemljo, jo je mabnil počagi gpet proti meatu. Poiakal je krčmo, kamor ga je prvič tako nearečno speljal aeznani zapeljivec. Danes jo je mabnil tje proatovoljno — ker sila kola lomi. Nasel je tamkaj zbrano drnžbo dvomljivih ljudi ia ker ni vedel drngega reailnega sredgtva, se jim je pridružil, jih proail za pijačo in obljnbil, da jim bo za to hvaležen, kakor bo mogoče. Hudobaeži bo apoznali njegovo prebriaanost in urnoat teg ga z veaeljem sprejeli v avojo gredo kot nčenca ia obenem tudi pomočnika. 6e isti večer jim je pomagal vlomiti v prodajalnico bogatega trgovca. Vst to je popiaano po beaedah Pavla samega, ki je takoj drngi dan bil zopet v rokah pravice. Obgojen je bil valed uloma in tatvine na osem let težke jece.