Poštnina plačana v gotovini, Štev. 3. V Ljubljani, dne 19. januarja 1928. Posamezna Stev. Din 1* Leto XI. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek NaraUIu » tizemstro: četrtletno 7-5» Mi, pdleta* IS Bte, i M Dla; z« lMzenijtv*: {etrtletn« II Ola, polletna 24 Ml, i 48 Mi. — Klin poštne hranilnice, podružnice t LjaMjtil, it ».HI. Ko nam kujejo nov davčni zakon Omiljenja davkov ne bo — Klerikalci molče na trezne ugovore Kmetsko-demokratske koalicije, ki bije trd boj za znižanje previsokih davkov Davčni odbor, ki obravnava načrt novega davčnega zakona, je imel zadnje dni zelo burne seje, ker je opozicija, na čelu ji Kmetsko-demo-kratska koalicija, z vso odločnostjo nastopala za znižanje nekaterih davkov, zlasti zemljiškega in hišnega davka. Ta dva davka bi bila namreč po aovem zakonu tako povišana, da bi pomenila pravcato katastrofo za zemljiške in hišne posestnike. Samostojnodemokratski poslanec De-metrovič je dokazal, da bi po vladnem načrtu pomenil novi zemljiški davek skoro stoodstotno povišanje sedanjega zemljiškega davka. Kmet-sko-demokratska koalicija je z odločnim nastopom dosegla vsaj to, da se bo o vprašanju višine zemljiškega davka znova razpravljalo. Tudi ostali davki so po vladnem načrtu večinoma previsoki in ne odgovarjajo gospodarskim in socialnim razmeram v naši državi. Opozicija je z odločnim nastopom na podlagi stvarnih ugotovitev tu in tam sicer dosegla malo zboljšanje vladnega načrta, v glavnem pa je ostala neuslišana. Žalostno, nadvse žalostno ulogo igrajo klerikalci, ki kot vladni možje molčijo na vse trezne »govore Kmetsko-demokratske koalicije. Klerikalci bi morali kot zastopniki prečanske pokrajine, ki jo davki najhuje tlačijo, baš sedaj v trenutku, ko se pripravlja nov davčni zakon, storiti svojo dolžnost in zahtevati to, kar so svo-ječasno v opoziciji neprestano poudarjali. Nov davčni zakon, ki naj izenači vse davke v državi, bo veljal dolga leta in zato bi bilo treba v teh usodnih trenutkih delati drugače kakor delajo klerikalci. Vsi vemo, da so klerikalci včasih hudo grmeli proti neenakostim in krivicam v državi ter zahtevali ne samo izenačenje, nego tudi omi-ljenje davkov. Danes, ko sede v vladi, so pozabili na vse, pozabili so menda tudi na to, da zastopajo v Narodni skupščini Slovenijo. Kljub temu, da novi davčni zakon ne bo prinesel omiljenja, je želeti, da bi se uveljavil takoj, ko bo izglasovan v Narodni skupščini, ker bi pomenil vsaj prilično izenačenje davkov po vsej državi. Klerikalsko-radikalski režim pa hoče ta zakon uveljaviti šele s prihodnjim letom. Kedaj bo davčni zakon sprejet, se še ne da reči. Na seji davčnega odbora v torek je opozicija morala nastopiti zlasti odločno, ker je vladna večina zahtevala, naj se vsi dotedaj nerešeni členi davčnega zakona sprejmejo kar brez obravnave. Opozicija je odločno protestirala proti temu postopanju, ki pomeni kršenje poslovnika. Ko je vladna večina ta predlog sprejela, je opozicija v znak protesta zapustila sejo. Če bi klerikalci stali v skupni fronti za pravično porazdelitev davkov, bi bilo upati, da bi se davčno vprašanje uredilo tako kakor zahteva zdrava človeška pamet. Tako pa se bomo še nadalje utapljali v davčni preobremenjenosti. pisju, ima veliko zasluženje prav «Domovina», ki nam pove vsak teden toliko lepega, poučnega, pa tudi žalostnega iz vsakdanjega življenja, brez sovraštva do nasprotnikov. Zato pa svetujem: Kdor še ni naročnik na «Domovino», naj brez odlašanja stopi v krog «Domovinarjev». To b0 vsakomur le v prid! » Zastrupljanje naroda Pismo naprednega kmeta Gospod urednik, po dolgem času Vam zopet pošiljam nekaj vrstic za «Domovino». Koncem starega leta in v začetku novega je bilo po mnogih farnih cerkvah na deželi snubljenje za klerikalne liste najsvetejša in najpotrebnejša stvar za ta in oni svet. Cerkev pa po mojem mišljenju nikakor ni primeren prostor za nabiranje naročnikov in za napadanje nasprotnih listov, zlasti »Domovine®. Naše ljube »Domovine» se gospodje boje kakor hudič križa. Ne vem, zakaj. Jaz in vsak, ki jo bere, ne najde v njej ničesar pregrešnega, ničesar protiverskega. Če pa «Domovina» graja to, kar je res graje vredno, je čisto prav. Mnogo ljudi, tudi takih, ki niso pristaši naše stranke, a so pametnejši, to obsojajo in trdijo, da se prav s takim početjem v cerkvi veri in cerkvi največ škoduje. To je strup, ki zastruplja naše ljudi. Dosti je takih, ki pravijo: «Kaj bom hodil poslušat, ko ne čujem drugega kakor politiko in časopisje!« Ne «Domovina», temveč vi sami zastrupljate preproste nepoučene ljudi! «Domovina» pravi, naj beremo tudi klerikalne časopise, da bomo spoznali pravo resnico. Tako govorč in pišejo Ie oni, ki imajo čisto vest. Tega se jaz tudi držim. Berem poleg «Domovine» tudi :«Domoljuba». Prvi «Domoljub» letošnjega leta je pisal na prvi strani, kjer snubi nove naročnike, med drugim tudi to, da se brezverski časopisi in nenravne knjige kakor grda ogabna kača plazijo po Sloveniji, sikajo in pihajo ter spuščajo svoj strup v družine in duše.» No, toliko strupa pa ni razširil zlahka kak drug časopis med naše ljudi kakor prav «Domo-ljub».- Po «Domoljubu» so se navzeli njegovi bralci sovraštva do vseh onih, ki imajo njim nasprotujoče politično prepričanje. Nasprotniku privoščijo, če ga je zadela nesreča, v družinah razdirajo družinski mir, ko hujskajo ženo proti možu, če je ta drugačnega političnega mišljenja kakor župnik ali kaplan. Hujskajo soseda proti sosedu, če ta ne priznava vsega tega, kar je bilo v «Domoljubu» napisano za čisti evangelij. Ta strup je toliko bolj ogaben in nevaren, ker prihaja od onih, ki bi morali učiti baš nasprotno, poravnavati prepire in krepiti prijateljstvo med sosedi, četudi ima eden ali drugi druge misli v politiki. «Domovina» vedno poudarja, naj živimo v prijateljstvu med seboj, tudi s političnimi nasprotniki. Ne odvrača nas od nobene verske in cerkvene dolžnosti. Če pa ni vse tako, kakor bi Vi radi, iščite vzroka in napak sami pri sebi. Pri tem, da je danes tudi med nami, kmeti, že mnogo bolje, da je manj sovraštva ter da se ljudje več toliko ne ravnajo po klerikalnem časo- Gibanje SDS v mariborski oblasti Povsod pozdravljajo ustanovitev Kmetsko - demokratske koalicije Tekom zadnjih dni se je po mariborski oblasti vršila cela vrsta sestankov, odnosno občnih zborov SDS, ki so ponovno pokazali, kako se je stranka ukoreninila zlasti tudi med našim kmet-skim ljudstvom. Na vseh teh sestankih se je so-dušno pozdravila ustanovitev Kmetsko-demokratske koalicije, ki je zabeležila doslej že lepe uspehe. Poudarila se je potreba, da Kmetsko-demokratska koalicija vztraja v borbi za končno izvojevanje enakosti. Kmečko ljudstvo je izrekalo povsod željo, da se odpravi kolkovina za navadna šolska naznanila, ker je protiustavna in zelo ovira stik šole z domom ter kvarno vpliva na vzgojo. Finančni uspeh kolkovine je itak neznaten, ker večina staršev ne kupuje kolkov, tako da ostaja brez vsakih poročil o napredovanju dece. Ljudstvo odločno protestira proti uvedbi novega šolskega davka po 10 Din od otroka, kar bi zopet hudo omajalo državno misel ter dalo raznim elementom nove agitacijske snovi. Končno zahteva ljudstvo z vso odločnostjo, naj se pri sestavi novih občin na podlagi novega občinskega zakona vpoštevajO želje prizadetih občin. Resolucije v teh in mnogih drugih zadevah so se izročile našim gg. narodnim poslancem. V tem zmislu so bili izvršeni sestanki naših organizacij: v soboto 7. t. m. v Š m a r ju pri ; Jelšah, v-P obrežju pri Mariboru; v ne-j deljo 8. t. m. vPrvencih in vS v. Marku .priPtuju, vZibiki, Pristavi in v S v e -item Petru na Medvedjem selu;vče-jtrtek 12. t. m. v L ju t o m e r u; v pe t e k 13. 11, m. v Stari Novi vasi na Murskem polju invOornji Radgoni; v soboto 14. t. m. v | S t o j n c i h pri Ptuju, vRadencih terZbi-| g o v c i h pri Gornji Radgoni; v nedeljo 15. t. m. i v Sv. Juriju v Ščavnici, MaliNedelji i in na B r e g u pri Ptuju. Organizacije v Po-brežju ter v ptujskem okraju je obiskal narodni poslanec g. dr. Pivko, organizacije v ljutomerskem in šmarskem srezu pa oblastni tajnik SDS. Vse že obstoječe organizacije so se obnovile z izvolitvijo novih odborov. V Pobrežju pri Mariboru je prevzel predsedstvo organizacije posestnik g. Josip Šorgo, v Prvencih pri Ptuju kmet g. Ivan Mikša. v Sv. Marku pri Ptuju kmet g. Pavel Pivko, v Zibiki mladi kmet g. Josip Gobec, v Pristavi kmet g. Alojz Pavlič, v Svetem Petru na Medvedjem selu kmet g. Franc Strašek. v Ljutomeru g. dr. Marko Stainko, v Gornji Radgoni g. dr. Lenart Boecio. v Stojncih pri Ptuju kmet in župan g. Alojz Vajda, v Radencih ravnatelj g. Karel Janžek. v Zbieovcih «DOMOVINA» št. 3 - 1 ■ ■' • ■ • ■ ■■ 1 Stran 2 = kmet g. Ignac Jurkovič, na Bregu pri Ptuju kmet g. Ignac Vindiš, v Šmarju pri Jelšah g. dr. Šati-dor Hrašovec. Novi organizaciji sta bili ustanovljeni v Stari Novi vasi na Murskem polju pod predsedstvom kmečkega sina g. Franca Senčarja in v Mali Nedelji pri Ljutomeru pod vodstvom uglednega Ivan Petrovič: bf^F Klic iz dalje (Povest iz prejšnjih časov.) (Dalje.) Tudi ta tujec in Danijelov strah sta se jela dozdevati sumljiva prijateljema, ki sta bila postala nezaupljiva. S precejšnjim trudom sta si prijatelja od grofa priborila obljubo, da ju da drugo jutro odpraviti dalje, zato pa ta dan ni hotel nikakor iz njune družbe. To pa je bilo tisto, kar si je najbolj želel Vilibald, ki se je bal Amalije liki plah otrok. Jutro je vedro in veselo minilo, a ko so se pripravljali, da sedejo za mizo, ni bilo grofice Amalije. «Najbrže se je je spet lotil glavobol*, je nejevoljno dejal stari grof. Tedaj se odpro vrata, grofica Amalija vstopi, a prijateljema zastane sapa. Bila je preljubko oblečena v temnordeč baržun, blesteči pas je tesno objemal njeno vitko telo In enako krasen nakit je dvigal čar blesteče-belega vratu, medtem ko so razkošne čipke le napol zakrivale vzkipevajoče grudi. Temni kodri so bili prepleteni z nizi biserov in z mirtami, a pahljača in rokavice so dopolnjevale prazniški okras. Blestela je v taki sijajni lepoti, da je globok molk pričal celo o presenečenju onih, ki so jo pač že večkrat videli tako. okrašeno. «Moj Bog,* povzame stari grof, «kaj. pomenu to, Amalija, saj si nališpana ko da hočeš, vešela: nevesta, pred oltar.« ' ; •Kaj mar nisem srečna nevesta?« vpraša Amalija z nedopovedljivim izrazom, poklekne kmeta g. Antona Božiča iz Radislavcev. Tako se razvija organizacija SDS Vedno krepkeje in se bodo vršili tekom prihodnjih dni novi sestanki in občni zbori, ker se vodstvo stranke dobro zaveda, da bo Kmetsko-demokrat-ska koalicija tem večja sila, čim bolj bo trdna organizacija vsake izmed koaliranih strank. pred grofa in sklone glavo, ko da prosi njegovega blagoslova. Ves v žaru radosti jo grof dvigne, poljubi na Čelo in nato pravi: «0, Amalija, ali je mogoče? Franc — srečni Franc!* Grof Franc se je opotekaje približal. Videti je bilo, kako se v plahem dvomu boji. Amalija se je zgrozila, potem pa je mirno prepustila grofu svojo roko, ki jo je pokril z ognjevitimi poljubi. Pri mizi je ostala tiha in resna, ne da bi se bila dosti brigala za to. kar so baš govorili. Bila je vidno raznežena in naklonjena besedam Vilibaldovim, ki je bil kakor po navadi njen sosed in ki mu je bilo, mimogrede povedano, pri srcu tako, ko da sedi na žerjavici. Grof Franc je s čudnimi pogledi ošinjal par in Vilibald se je moral bati, da Amalijino nepojmljivo početje, blazna misel: okrasiti ?e nenadoma kot nevesta in posvečati njemu več pozornosti nego sicer, še hudo prekriža njegove življenske račune in ga prisili v nesrečen dvoboj. — Zgodilo pa se je drugače. — Po končanem obegu je prijela Vilibalda za roko in odhitela, med tem ko so se ostali še pomenkovali, tako naglo proč, da se je nenadoma znašla sama z Vilibaldom v oddaljeni sobi. —j Omahnila je in se malone zgrudila, tedaj pa jo Vilibald objame in ves iz sebe," sama sladostrastna Ijubav, vroče poljublja sprelepa ustna. Tedaj zašepeče grofica: «Pusti me, o pusti me! — Moja usoda je odločena — prišel si prepozno — O, da si prišel prej — ali zdaj — o Bog!* "Potok solza se ji je vlil iz oči. Th" odšla je iz sobe uprav v trenutku, ko je vstopil grof Franc. Vilibald se je pripravljal na trd nabav pri železnicah, kjer so prepričevalni dokazi, poslanca dr. Žerjava, kakor vse kaže, uve-rili ministra Milosavljeviča o popolni pogrešnostl njegovega koraka. Z razveljavljenjem centralizacije nabav bo za Slovenijo preprečena škoda, ki jO mnogi računalo na več kakor 200 milijoooT dinarjev. (Medklici: Živio dr. Žerjav!) Govoru dr. Kramerja je sledilo burno odobravanje, nakar je nastopil enako navdušeno pozdravljen oblastni poslanec in ljubljanski župan g. dr. D i n k o Puc, ki je v obsežnem poročilu razpravljal predvsem o novih oblastnih davščinah, ki so jih uvedli klerikalci, dasi so naši davkoplačevalci že preobremenjeni z raznimi davki. Naglašal je, da SLS zlasti za Ljubljano nima srca in da je zadnji čas, da so se napredni elementi začeli združevati. Svoj govor je zaključil dr. Puc z vzklikom: »Naj živi koalicija naprednih elementov, zlasti Kmetsko-demokrat-ska koalicija!* Sledilo je viharno odobravanje, nakar je predsednik shoda ravnatelj g. J u g zaključil zborovanje s pozivom, da se vsi napredni element! združimo v delu z geslom: Zvestoba za zvestobo! Politični pregled Politične razmere ste vedno bolj napenjajo in vedno jasneje se pokazuje, da nastopa resna vladna kriza. Davidovičevi demokrati se upirajo in zahtevajo obračun z radikali, kar se je zlasti videlo na. kongresu davldovičevcev, kjer je prevladoval vpliv Ljube Davidoviča. Na kongresu zagovorniki sedanjega režima sploh niso prišli do besede, nego so se slišale le besede za združeno demokracijo in zahteve po koncentracijski vladi. Vse sedaj pričakuje, kaj bodo napravili demokratski ministri. Ali bodo odstopili ali ne? Med Davidovičevimi demokrati jih je seveda še vedno mnogo, ki zagovarjajo današnjo vlado. Vsi znaki kažejo, da bo prevladoval v demokratskem klubu protivladni vpliv Davidoviča. nastop, da se postavi vsaki žalitvi ljubosum-neža z moškim pogumom in močjo v bran. Kako pa se je začudil, ko je stopil grof v silnem razburjenju k njemu in ga s pogledom in glasOm, ki je dovolj pričal o tem. kar je razburkovalo vso njegovo dušo, vprašal: «Kakor čujem, jutri z vašim prijateljem od-potujete?* — «Vsekakor, gospod grof». čisto mirno in tiho odvrne Vilibald. «Predolgo sva že tu in zla usoda bi naju čisto brez najine krivde lahko zapletla v marsikaj, kar se utegne izobličiti tu na gradu v veliko nesrečo.* «Prav imate,* pravi globoko ginjen grof, «prav imate, gospod. — Ne smem vas več svariti pred čarobno Armidijino lepoto. Rinal-do se je osvobodil z moškim pogumom. Razumete me popolnoma. — Opazoval sem vas z ljubosumnim nezaupanjem. — Odvezujem vas sleherne krivde. O! Kaj bi bila krivda!: — Toda tiho, nič več o tem. Toliko je gotovo, da vlada nekakšna zločesta tajna, toda umetnosti pekla bi potreboval, kdor bi jo hotel uganiti.* Ostala družba se je zbrala, duhovnika so odpoklicali. Ko se je vrnil, je tiho govoril s starim grofom, ki je polglasno odvrnil: ^Prenapeta neumnica je, kar pustimo jo!* Pozneje sta prijatelja od duhovnika izvedela, da je Amalija želela njegove tolažbe in da je sprožila celo vrsto nenavadnih dvonioV o grehu in večni kazni, potem pa, ko je njeno nemirno, čisto zbegano srce potolaži, kolikor je le mogel, da je rekla, kako da se čuti zelo bolnO in da hoče veš :Vfečer ostati zaprta v svoji sobi. —'Prijateljema v slovo' je teklo rajno vino še obilneje nego sicer, tako da so po- Zborovanje naprednih Ljubljančanov Poročili narodnega poslanca dr. Kramerja in oblastnega poslanca dr* Puca — Soglasno odobravanje dela Kmetsko-demokratske koalicije V družbi Kmetsko-demokratske koalicije vrše boj za enakost, pravico in poštenost v državi tudi naši slovenski samostojno-demokratski poslanci gg. dr. Z e r j a v, dr. K r a m e r, dr. P i v -k o in U r e k. Ni lahko delo koalicije, saj ima v boju za pravice prečanstva proti sebi tudi pre-čansko SLS, ki mora v tesni zvezi z radikali plesati po radikalskih pesmih, ki se pač vse glase lepo le za Srbijo, kjer imajo radikali glavno množico svojih volilcev. V soboto so se v prav lepem številu odzvali ljubljanski volilci vabilu SDS, naj pridejo poslušat poročilo narodnega poslanca dr. Kramerja o svojem dosedanjem delu v Narodni skupščini ter poročilo dr. Puca o delu v oblastni skupščini. Poslanec dr. Kramer, burno pozdravljen od zborovaicev, je obsežno poročal o delu za uje-dinjenje demokracije, ki naj bi prišla čim prej na vladno krmilo. Izkazalo se je, da čas za združenje Davidovičevih in samostojnih demokratov ni bil primeren, ker bi s tem SDS prišla v vlado in bi morala opustiti svojo borbo Za enakopravnost prečanstva in Srbije. V tem boju za ujedinjenje demokracije sta se Radič in Prlbicevič pokazala kot resnično velika politika, ki sta izbrisala preteklost in omogočila, da jč prišlo do koalicije med radičevci in samostojnimi demokrati. Kmetsko-demokratska koalicija si je postavila trdno osnovo za svoj boj, ki je tem bolj utemeljen, ker zahteva le izvedbo osnovnih misli naše državne eksistence, gospodarsko enakopravnost, demokratično vladavino, depolitizacijo in reorganizacijo državnega upravnega aparata in onemogočenje korupcije. Govornik je poudarjal, da Je Kmetsko-demo-kratska koalicija čvrsta in iskrena, ter je obžaloval, da so se dobili uskoki iz naših krajev — klerikalci, ki podpirajo one, kateri hočejo nadvlado in ne poznajo enakopravnosti. Pod kleroradikalskim režimom gospodarstvo v vsej državi propada in se slabo gospodari z državnim denarjem. Dr. Kramer je podal tudi podrobno sliko o borbi koalicije za izenačenje davkov. Le pod našim pritiskom se le morala vlada odločiti, da predloži zakon o neposrednih davkih. Klero-radikali so strmoglavili našo zahtevo po takojšnji odpravi dohodnine in izvojevali žalostno zmago nad prečanskimi kraji, ki bodo morali ta najhujši davek plačevati še eno leto. Zato pa se nam je posrečilo, izločiti dohodarino iz novega zakona in pri vsem priznanju, da je dohodarina teoretično pravičen davek, smatramo, da smo s tem odvrnili od naših krajev novo neenakost. Pri nesposobnem davčnem aparatu v enem delu države, kjer tudi kulturne prilike niso dozorele za tako davščino, bi bila dohodarina ostala v glavnem vendarle prečanskl davek. Sedaj vodimo borbo za pravično stopnjevanje ostalih neposrednih davkov in smo odločeni v tej borbi ne popuščati, ker vemo, da gre za eksistenco našega malega človeka. Tudi'tu na žalost, moramo gledati, kako nam padajo v hrbet ljudje, ki imajo iste dolžnosti kakor mi, pa se jim bolj dopade služiti režimu, nego se boriti za ljudstvo. Vso pozornost posvečamo tudi ostalim gospodarskim vprašanjem in z zadovoljstvom smemo beležiti svoj prvi uspeh proti centralizaciji «DOMOVINA» št. 3 = Včeraj je nenadoma podal ostavko minister za trgovino in industrijo ter zastopnik finančnega ministra dr. Spaho. Vzrok odstopa je bil prepir med demokrati in radikali v davčnem odboru. Pravijo sicer, da bo dr. Spaho svoj odstop preklical, vendar ta hip, ko to pišemo še eni jasno, kako se bodo dogodki razvijali. Važen je tudi včerajšnji razgovor med Pribičevičem, Davidovičem in zemljoradiiikom Joco Jovanovičem, Pribičevič bo danes odpotoval v Zagreb k Ste-panu Radiču, da se bo z njim posvetoval glede ujedinjenja demokracije in ga obvestil o razgovoru z Davidovičem. Podrobnosti tega razgovora niso znane. Davidovič je novinarjem izjavil. da smatra položaj za dozorel in da bo takoj začel s pogajanji za sestavo koncentracijske vlade. DOPISI GORNJI LOGATEC. Občni zbor Sokola, ki se je vršil zadnjo soboto v Domu, je bil raz-j meroma dobro obiskan. Iz poročil posameznih funkcijonarjev sc je dalo posneti, da je društvo tudi v minulem letu prav živahno delovalo. To velja zlasti glede prosvetnega odseka. Manj po-voljna je bila telovadna statistika. Pa tudi telovadnica izkazuje v zadnjem času preokret na bolje, zlasti v moških oddelkih. Dom je skoro v celoti že dovršen. Manjkajo le še malenkosti. V par dneh prične poslovati društvena knjižnica in čitalnica. Začetkom poletja praznuje društvo petletnico obstanka in konečno otvoritev doma. Na vsemu članstvu je, da bo ta praznik na čast društvu in občini. — V nedeljo dne 22. t. m. bo priredil Sokol v svojem domu komedijo «Skozi uho šivanke*. Režija je v dobrih rokah in pričakovati je obilo moralnega in gmotnega uspeha. Drugo nedeljo (29. t. m.) bo v domu ob pol 3. popoldne poučno predavanje «Kako ostanem zdrav*, spremljano po krasnem šestdejanskem i zdravstvenem filmu. Predavatelja pošlje Državni! higijenski zavod v Ljubljani. Na to predavanje in1 zabili na sanjavo Amalijo in njeno bolezen, ki je izvirala, kakor je iz skušnje hotel vedeti, stari grof, zgolj iz prazne domišljije. Vse, zlasti pa Vilibald, ki se je ob misli na bližnji odhod otresel vseh skrbi in se čutil prostega in veselega ko ptič. ki ga izpustiš iz kletke, je bilo ves čas kar najbolj vesele in dobre volje. Šala se je celo stopnjevala skoro do razposajenosti. Ranocelnik se ni nehal opro-ščevati zaradi svojega smeha in je hotel venomer vpraševati vmes, da-li je res bila milostna grofica danes poročena. Duhovnik mu je tedaj brž prestregel besedo in bilo je prav zabavno gledati, kako je z odprtimi usti začuden obsedel in nikakor ni mogel razumeti, zakaj nc sme nič vedeti o svatbi, ki se po njegovih mislih obhaja, dasi natihoma, brez neveste. — Le grof Franc je bil videti vedno nemiren in v mukah zlih slutenj. Zdaj je odšel iz vrtne dvorane, kjer je bila družba zbrana, zdaj se je zopet vrnil, pogledal skozi okno, stopil pred vrata in podobno. Ločili so se pozno v noč. Drugo jutro sta začula prijatelja nenavadno beganje sem in tja po gradu, vsevprek glasove, ropot orožja itd. Prijatelja sta stopila k oknu in videla, kako je grof Franc, oborožen, baš urno odjezdil na čelu lovcev. Sluge, ki jima je vsako jutro prinašal zajtrk, ni bilo. V slutnji opasnega dogodka sta prijatelja šla doli. Srečavala sta same blede, zbegane obraze. Nihče ni hotel nič povedati. Naposled opazita duhovnika, ki je bil prišel iz soban starega grofa. Od njega, sta izvedela vse. — Grofica Amalija je bila izginila brez sledu! — Ko zjutraj ni pozvonila soba- film opozarjamo že danes, ker sta nad vse zanimiva in poučna! STARA LOKA. Na seji novoizvoljenega občinskega odbora v Stari Loki je bil za župana izvoljen vrl naprednjak posestnik g. Anton Hafner. Tako je ta velika in premožna gorenjska občina po 24 letih zopet dobila naprednega župana. SODRAŽICA. Zadnjič je bil objavijen v nekem časopisu dopis glede požara pri g. Ober-starju v Sodražici. V tem dopisu se je delala gasilnemu društvu krivica in bi prosili dotičnega dopisnika, naj se udeleži občnega zbora našega društva dne 2. februarja. Tam naj pove, kaj mu ni prav, krivice pa naj društvu ne dela. Ako bo še prišel kedaj opazovati kak požar, naj si natakne boljša očala. RAČNA. V nedeljo 8. t. m. je priredilo gasilno društvo igro ^-Županova Micka*. Igro je obiskalo precej ljudi tudi od drugod. — V letu 1927. je bilo pri nas rojenih 28, umrlo pa 14 oseb. Poročilo se je 12 parov. TALČJI VRH. Vprašanje popravljanja poti Črnomelj—Talčji vrh je vendar enkrat rešeno. Pri Sv. Sebastijanu je bila prav slaba. Neprestano je bilo prerekanje, kdo ima pot popravljati. Tudi je že večkrat omenila zadevo. Stvar je uredila gradbena direkcija v Ljubljani, in sicer tako, da ima popravljati vsaka občina oni del, ki vodi po njenem ozemlju. Torej pripada nepoprav-Ijeni del pod Sv. Sebastijauom občini Loki. Pot ima biti popravljena do konca tega meseca, sicer bo vzel zadevo v roke cestni odbor v Črnomlju, ki ima dati to delo ua licitacijo ter ga oddati najnižjemu ponudniku, znesek pa bo izterjal od občine. Sedaj je ugodno vreme. Pot naj se popravi, da ne bo nadaljnjih stroškov, saj je bila razsodba končnpveljavna! DRAMLJE. Volitve so, hvala Bogu, pri kraju in novoizvoljeni občinski zastop je potrjen, čeprav se je nekdo na vse pretege hvalil, da bodo volitve ovržene. Morda bi se kaj takega prigodilo, če bi jili on vodil in če bi imel pri volitvah on odločevati, kar se pa ne bo nikdar zgodilo. Vsa njegova agitacija ni imela zaželjenega uspeha. Prav obratuo! Kakor se sliši, so klerikalci zaradi njega pogoreli. Sedanji župan g. Blaž Jesenek ga je pošteno izpovedal. Da možu izid občinskih volitev ni všeč. radi verjamemo. Podžupanski stolec je pač zavzel odločen njegov nasprotnik, odlifeu mož, ki ga v vsakem oziru nadkriljuje. rici, kakor je to sicer bila njena navada, je odšla ta v njeno sobo. Vrata je našla zaklenjena. Ker na vse trkanje in klicanje ni bilo nobenega odgovora, se je je polotil silen strah in skrb. Stekla je doli, glasno klicala, da je grofica Amalija mrtva ali vsaj onesveščena, in kmalu je bil ves grad zbran pred grofičino sobo. Udrii so vrata: Amalija je bila pobegnila, pobegnila v isti prekrasni obleki, ki jo je nosila prejšnji dan. Ni se bila dala sleči in se tudi sama ni, ker bi bili morali oblačilo najti v sobi. — Na mramornati mizi pred zrcalom je ležal listič, ki so bile z Ainaliji.no roko napisane na njem besede: «Nevesta gre v ženinov objem.» Popolnoma nepojmljivo se je vsem zdelo, kako je mogla Amalija tako neopaženo pobegniti. Čez dan je bilo popolnoma nemogoče, ker se je v gradu in zunaj gradu kretalo mnogo ljudi, ki bi bili gotovo zapazili g-^fico, zlasti še v njenem nenavadnem, bogatem oblačilu. Ako je bežala grofica ponoči, spet ni bilo mogoče pojasniti, kako je mogla iz gradu, ko so bila grajska vrata zjutraj trdno zaklenjena. Na beg skozi okno z ozirom na znatno višino nadstropja, ki se je v njem nahajala grofičina soba, ni bilo misliti. Očividno je moral kdo v gradu pomagati grofici pri begu. Hartman je zdajci povedal, kako sta minulo jutro naletela v parku Danijela v živahnem razgovoru z nekim tujcem, ki je potem hitro oddirjal v gozd. Duhovnik je postal zelo pozoren. Dal si je kar najbolj natanko opisati tujčev stas, njegovo hojo in sploh njega vsega, pa se je — Stran 3 ----.------- To so bridke reči, katerih človek do smrti ne pozabi. Občinski možje se ne izbirajo po premoženju. Okoli 30 let ste že pri občini, pa še danes niste na jasnem, da ima vsak volilec pravico, biti izvoljen v občinski zastop, ali ima kaj ali pa ničesar. Ali Vam je hudo, da se ne nahaja na podžupanskem stolcu bogatiu? RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 22. t. m. bo v prostorih gostilne Purk pri Sv. Marjeti predavanje o živinoreji. Pričetek ob osmih zjutraj. Po končanem predavanju bo občni zbor krajevne organizacije SDS Sv. Marjeta in krajevne organizacije za občino Marija Gradec. Na občnem zboru bodo funkcijonarji organizacij poročali o delovanju v preteklem letu in o gospodarskem položaju občin Sv. Krištof in Marija Gradec. Za člane omenjenih krajevnih organizacij je udeležba obvezna, a vsi ostali se vljudno vabijo, da se predavanja in občnega zbora sigurno udeležijo. — Okrožno tajništvo SDS Laško. RIMSKE TOPLICE. V zadnji «Domovini> je nekdo priobčil iz Rimskih toplic pozi na rudarske staroupokojence, naj se zglasijo vsi tisti, ki še niso dobili za novo leto podpore v cetralni pisarni Društva upokojenih rudarjev v Rimskih toplicah. Zal, smo ugotovili, da v Rimskih toplicah take pisarne ni, pač pa smo zvedeli, da so to le limanice radikalov, ki bi se radi v tem lepem kraju uveljavili. Zato se zgoraj omenjeni opozarjajo, da obstoja Društvo staroupokojencev za laški srez v Rečici pri Laškem, kamor naj se tozadevno vsakdo obrne za pojasnila. — Rudarski staro-upokojenec. GRAČNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Če gledamo početje nekaterih naših klerikalnih delavskih voditeljev, vidimo le željo po gospodo-"vanju. Mnogi klerikalci so pripravljeni, vsak hip denuncirati svoje politične nasprotnike, ako se jim to vidi v prilog svoje stranke. Njihovo geslo je: Lopni po svojem političnem nasprotniku! Da pa v tem oziru nimajo nikdar sreče, je kriva njihova diplomatična nezmožnost. Na ta način ne boste dolgo orali! Delavci, ali Vam ni dovolj klerikalne komande? Ali boste še nadalje tavali v temi? Ne silimo Vas v našo organizacijo, ampak Vtis saino prosimo, da odprete oči. Obrnite jim hrbet! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Na dan starega leta se je plačevala pristojbina za sedeže v naši cerkvi. Neka posestaica iz iste fare je tudi zaglobil v razmišljanje. «Črna», je dejal nato polglasno, «črna slutnja hoče vzkaliti v meni. Ali je morda stari sluga — vzor poštenja — ali je morda oni zavrženec sam? — Ne, ni mogoče! — In vendar — opis tujca — razgovor z Danijelom v času, ko je lahko upal, da je čisto neopažen — no, kmalu bo vse pojasnjeno. Ako bo grof Franc tako srečen, da najde grofico in jo privede nazaj —» «To,» vzklikne živahno Vilibald, «to pa sam Bog varuj! Grof Franc naj smatra grofico za mrtvo, za izgubljeno. Najjedkejšo tugo olajša čas. Celo smrt, ki konča nepremagljive boli, je dobrota zanj, čigar dušo z brezimno muko trga nesrečna pot skoz življenje. Naj bi nikdar več strahotno razmerje, boj med naj-strastnejšo ljubeznijo in najglobljim studom, kar oboje izvira iz istega nečistega ognja surove poltenosti, naj bi ta strašni boj. ki v njem najboljše propada, nikdar več ne begal te hiše!* «Ah,» je dejal duhovnik in povzdignil oči proti nebu, «res je tako in ne morem vam ugovarjati.* Prijatelja sta zdaj vztrajala pri tem, da takoj in brez odloga odpotujeta. Duhovnik je obljubil, da preskrbi konje, ker je bilo vse narobe in navzkriž, in je bil tudi mož beseda. Čez pol ure je jstal voz, opremljen za odhod, pred vrati. Stari grof je dal po duhovniku voščiti prijateljem iskren srečen pot, ker se ni čutil zmožnega, da bi bil sam govoril z njima. Ko pa sta hotela medtem stopiti prijatelja v voz, je stopil stari grof pred vrata. Potios- prišla, da jo plača za svojega moža, ki. je bil istega dne nekoliko bolan. Obenem je žena lepo prosila g. župnika, naj ji dovoli, da sme tudi ona kot starejša, od vsakdanjega napornega dela izmučena žena sedeti na plačanem sedežu svojega moža, in to le ob jutranjih urah pri sv. maši, kadar bi bil njen mož odsoten. G. župnik njeni prošnji ni ugodil; rekel ji je, da to ne gre, da bi ženske sedele na moških sedežih. Vprašamo gosp. župnika, zakaj dovoli gg. Brezniku in Kočarju, da sedita na sredi cele gruče žensk na ženskih sedežih? Ali za ta dva gospoda ni iste pravice kakor za vsakega drugega občana? o hmeljarstvu, na kar že danes vabimo vse tiste, govorilo o novi okrajni cesti, pa so dejali mogoč- niki od SLS: «Ne, sedaj še ne 1 To bi škodovalo naši stranki, če bi se kraj povzdignil in dobil ka-i kega obrtnika...« Pravijo, da imajo g. zlati po- ki so se začeli s hmeljem ukvarjati. Sprejel se je soglasno predlog, da se vršijo vsaj sedaj v zimskem času članski sestanki redno vsak mesec Za predpust bo prireditev s petjem in godbo. Le^ia„ec najraje, če ostane kraj bolj oddaljen od tako naprej! Pristopih so zopet novi Člani in so' e{a> ker bi se krogHce sicer ^ noyi — se prijavili novi naročniki na . | skotaliie v kako drugo skrinjico in ker bi morda SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Lep, marsikdo izpregledal. No, počasi bo že šlo; sedaj kraj je to, samo hudo oddaljen od prometa. Če bi, se brigajo ti naši gospodje za stare ceste, ki so bile boljše ceste, bi se naš kraj zelo povzdignil. Pa res v dobrem stanju, kadar leži sneg na njih. Na prvi pogled napravlja sicer prav žalosten in j Dobro bi bilo, če bi pametne reči, ki jih stuhtajo mrtev utis, vendar pa je pri nas včasih prav, Po krčmah, kdaj v kakih večjih bukvah na svetlo živahno. Ljudje so mi pravili, da je v zadnjem; dali. SMIKLAVŽ PRI SLO VEN JGRADCU.. Živimo i času ^^ tu okoli sjlna revolucija. Po tukajš-l NOVA CERKEV - PODLEHNIK. V novoletni dokaj mirno in tiho življenje, brez hrupa in po- njih 0bčinah vladajo še mnogi starokopitneži, pri-! številki tSlovenskega Gospodarja> se naši kleri-litčnega hoja. Napredni duh se širi tudi pri nas,! stagi SLS ki sta jim gast in sjava prva< gospo- kalci hudujejo nad nami, češ, da nas ljudstvo ne čeprav smo mirni. Vsem napredno mislečim kli- !darstvo in napredek pa zadnja skrb. Kakor dru- ------ ........ čemo: Vzpodbujajte občane, da bo v čim večjem i god $Q $e tudi tu w nckaterih občinah vršile številu prihajala «Domovina> v našo faro. Pri- oWinskc volitve. Bilo je dela in skrbi za SLS, stopajte pa tudi prav pridno k (Vodnikovi j ker ^ k bi]o bati> da bi p^gj v občinske odr družbi»; zglasite se pri poverjeniku, da Vas vpiše bore sem jn tja kak trezno misleči obrtnik, mali mara ter da se mora občina Nova cerkev iztrgati iz demokratskih rok. Morda želite, da bi se to storilo nasilno, ker imate klerikalnoradikalski režim. Pregovor pravi, da naglica ni dobra. Ne mislite si, da smo demokrati strahopetci in da za člane te koristne družbe, da bodo^ tudi Vod- j posestnik ab pa ce]0 viničar, ki se briga za na- bo™° lovi1i drobtine, ki bodo morda padale nikove knjige priromale v vsako hišo. Le po gumno in neustrašno! ŠMARJE PRI JELŠAH. (Smrtna kosa.) predno gospodarstvo in zboljšanje cest. Zato se 7a§e bogato obložene mize. Vprašate nas v svoje pa hitro našel pogumen mladenič, prežet vse-! lem dopisu, ali še sedaj lovimo slepe miši. Počasi, . skozi z idejami SLS, najsposobnejši soborec na-; P°časi! Ne mislite si, da nam boste Vi o« vezali, V sredo 11. t. m. je tukaj umrl v 56. letu starosti šega zlatega poslanca Zebota. vzel popotno pa- ki nii kot netopirji skakali okoli klerikalnih trgovec in hišni posestnik g. Juro Cerovšek, ugle-1 i;co jn gc druge potrebne reči ter se podal na' krihtnili glav. Vam ne zamerimo nič, saj pozna-den mož. Blag mu spomin, preostalim naše so-! pot, 0d občine do občine. Res, težko so ga že i m° Vašo bolestno častihlepnosL Torej, Bog Vas premnogi čakali v nadi, da prinaša brzojavne i živi' Pa le še daite nas v {Slovenskega Gospo- vesti o znižanju davkov in druge dobrote. Pa glej šmenta, mož ni o vsem tem vedel ničesar, temveč je samo pravil, da zna sestavljati kandidatne liste za SLS in da bo on to storil celo zastonj. Postavil bo 2 ali 3, da bosta sigurni zmaga in slava. Pa so ga nekateri postrani gledali in mu dejali, da so sami tudi toliko pametni, žal je! SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. V nedeljo 2± t. m. bo pri Planinšci občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS takoj po maši. Naprednjaki, pridite v obilnem številu! ZIBIKA. V nedljo 8. t m. se je vršil sijajno obiskan članski sestanek tukajšnje krajevne organizacije SDS. Predsedoval in ^odil je zborovanje_______________ __ _____________m nanovo izvoljeni predsednik g. Gobec, ki je v Ida si bodo že sami postavili kandidatne liste. Naj-svojem lepem uvodnem govoru poudarjal, da ga j bolje bi bilo, če bi si izposloval ta mladenič obrtni iskreno veseli, da se je že vendar začela tudi pri I list ali kako drugo dovoljenje od SLS; morda bi nas razvijati in širiti napredna ideja. Nato je dobil1 postal celo uradnik za sestavljanje teh list in bi besedo oblastni tajnik g.Spindler, ki je v poldrugo-j neprenehoma sestavljal liste SLS, poleti in po-urnem govoru pojasnil delovanje naših poslancev,: zimi, že za par let naprej po vseh Slovenskih politični položaj, pomen krajevnih organizacij in:goricah in še dalje. V domači občini je bil ta drugo. Okrožni tajnik g. Malgaj je govoril o veli- možak čisto siguren, da bo deležen županskega kem pomenu širjenja naših naprednih časopisov, j stolčka, vsaj na enem oglu pod firmo tajnika, pa osobito , o pomenu članstva krajev- ; tudi županske časti bi se ne branil. Zal, mu je nih organizacij in o drugih zadevah. K besedi so ! vse izpodletelo. Volitve so pokazale precej dru-se oglasili še razni domačini in razvila se je prav j gačne rezultate. Debele krokodilove solze so odkritosrčna debata. Končno se je sklenilo, do-'tekle. Žalostna usoda! Možje od fare so rekli: darja», saj listnica uredništva prav iste številke kliče dopisnikom, naj le še naprej udrihajo po svojih nasprotnikih in prinašajo dopise, ki se tičejo že minulih občinskih volitev. TROTKOVA. V št. 52 smo se oglasili iz našega kraja, kar je vse tukajšnje čita-telje in čitateljice močno razveselilo. Ni pa razveselilo g. župnika od Sv. Benedikta, ki je na novega leta dan pridigoval proti naprednim časopisom, posebno proti «Domovini>. Kaj pa je zakrivila «Domovina>? Vprašamo Vas, g. župnik, ali spada pridiga o časopisju v cerkev? Mislimo, da ne. Proč s politiko iz cerkve! Mi bomo čitali dalje, ker tudi v Trotkovi gre glas, da «Domovina> je za nas! SV. OŽBALT OB DRAVI. Ubog popotnik sem, Poromam včasih po lepi naši očetnjavi. Romajoč sem zašel v lepo Dravsko dolino pod okrilje pa-trona sv. Ožbalta in se hudo začudil. Pet korakov od cerkve je zid, katerega se drži mežnarija. biti za 5. februarja predavatelja, ki bi predaval! «Mi znamo sami gospodariti!« Lansko leto se je Med zidom in cerkvijo pa je lesen plot Vprašam no dvignjena je bila njegova glava, bolj žlahtne so se zdele poteze njegovega obraza in bolj odločen njegov korak. Premagal je bil nenadno bol. Zdaj pa je gorje lahko samo na novo okrepilo njegovega junaškega duha z novo močjo. Prisrčno je objel prijatelja in dejal nato z dostojanstveno resnostjo vase zaklenjenega inoža: «Vajin prihod je bil zadnji svetal žarek v mojem življenju, Amalijin beg prvi udar neurja, ki se zdaj spušča nad mojo hišo in jo bo uničilo. Na starost, ko je ugasnil ogenj fantazije, veljajo slutnje več nego v mladosti. Hvala vama za jasna trenutja, ki mi jih je nudil vajin sveži, življenjapolni duh. Molita, da Gospod kmalu dovrši, kar je sklenil z menoj.« Hitro si je grof otrl solzo iz oči, ko se je poslovil od prijateljev, a tudi ta dva sta zapuščala grad v globokem ginjenju. Sredi bližnjega gozda sta naletela na skupino grofovih lovcev, ki so nesli grofa Franca v grad na nosilnici. spleteni iz vejevja. Strel, ki je bil čisto nenadoma počil iz gostega grmovja, ga je zadel v prsi. Bil je videti breznadno izgubljen. — «0 proč, le prfcč s tega pozorišča gorja!« Tako sta vzkliknila prijatelja — in jadrno je šlo dalje. (Dalje prihodnjič.) Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo v Ljubljani! Nikolaj Gogolj-,posl. G. Strniša: Božična noč (Dalje.) Kovač je ostal s svojimi vrečami zunaj. Zazdelo se mu je, da čuje med krdelom deklic glas in nežni smeh Oksane. Vse žile so v njem vztrepetale, vreče vrže na tla tako, da Djak na dnu vreče zastoka radi sunka, a starešina glasno zavzdihne. Kovač se pridruži skupini fantov z malo vrečico na rami in zasleduje z njimi dekličjo gručo, v kateri se mu je zdelo, da je začul glas Oksane. «Da, ona bo. Kakor kraljica stoji tam in kako sijejo njene črne oči. Neki fant ji nekaj šepeta, izvestno kaj zabavnega, saj ona se smeje. Pa, saj se ona vedno smeje.« Nehote, ne da bi se zavedel, se pririne skozi skupino in že stoji poleg nje. «0, Vakula, ti si tu«, pravi lepotica v smehu, ki ga je spravljal skoro ob razum. «No, ali si mnogo nabral? He. kako majhno vrečo. In caričini čevlji, ali so že notri? Če jih pri-neseš,. postaneva mož in žena.» Zasmejala se je in zbežala za tovarišicami. Kovač je obstal kakor pričaran. «Ne morem dalje, moči mi manjka...« krikne. «0, moj Bog, zakaj je tako vražje lepa? Njen pogled, nje govorica, vse plamti, vse me razkraja ... Ne, ne morem se prisiliti. Zadnji čas je, da stvar končam, naj se duša pogubi! Utopim se in moje ime naj bo pozabljeno!« Zdaj gre pogumno dalje, doide Oksanino skupino in reče dekletu s krepkim glasom: »Zdravstvuj, Oksana! Izberi si poljubno ženina in imej za norca, kogar hočeš, mene ne vidiš na tem svetu nikdar več.« Lepotica se je začudila, hotela nekaj odvrniti, toda kovač je zamahnil z roko in od-hitel. «K£in, Vakula?« so kričali fantje za njim. «Zdravstvujte, bratje,* jim je kriknil kovač, «če je božja volja, se snidemo na onem svetu, na tem se ne vidimo več! Zdravstvujte in ohranite me v dobrem spominu! Recite očetu Kondratu, naj bere črno mašo za :nojo grešno dušo. Grešen človek, upam, da nisem zastonj poslikal sveče čudodelnika in Matere božje. Vse, kar je v moji omari, naj bo cerkvena last. Zdravstvujte!« _ Po teh besedah oddirja z vrečico na ramL «Ta si bo še kaj naredil«, reko fantje. «Izgubljena duša«, zamrmra brumna stara mamka. Ko je Vakula pretekel več cest, je obstal, da bi se oddahnil. «Kam vendar letim«, je pomislil. «Kakor da bi bilo že vse izgubljeno. Poskusimo še zadnje sredstvo: Pojdem k trebušastemu zaporeškemu kozaku Pacuku. Vse vrage pozna in stori kar hoče. Tja grem, moja duša je že itak zapadla satanu.« Tu hudič, ki je bil do sedaj čisto miren, samega veselja poskoči. Toda kovač, ki se je z vrečo nekam zataknil in je mislil, da je to vzrok, udari s svojo mogočno pestjo po vreči, jo krepko pritisne na ramo in ubere pot proti debelemu Pacuku. Ta je bil res nekdaj za-poroški kozak. ne ve se pacali so ga odtod pognali ali je sam pobegnil. Že dolgih deset. prvega človeka, čemu služi ta plot. Ali ne bi bilo bolj pametno, da namesto plota pri cerkvi postavijo nov križ? Zakaj se ne popravi ograja pokopališča, da se poleti ne bodo krave pasle po njem, kakor se je to že dogajalo? SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Pred kratkim se je ustanovil odbor za postavitev spomenika padlim vojakom. Načeljuje mu rojak g. Drago Kocmut, uradnik Mestne hranilnice mariborske. Takoj ob ustanovitvi so se pojavili pomisleki pri nekaterih župljanih, češ, da bi bilo pametnejše, če bi se sezidal Dom ubcjgilt, kjer bi imel vstop vsak ubožec ju rije viške župnije. Tam se potem lahko j vzida plošča z imeni padlih vojakov. Podpora bi se tudi lahko dobila s strani oblastne skupščine, j Vsak župljan bi rad pomagal s prispevki, kolikor j bi mogel, in tako bi imel Sv. Jurij prvi po vojni v Prlekiji Dom ubogih. S pogumom naprej in šlo bo! SV. BARBARA V HALOZAH. V tukajšnji občini so se vršile volitve župana in je bil za župana ponovno izvoljen že večletni prejšnji župan g. Anton Stumberger, ki je delaven, neustrašen in splošno priljubljen mož. SV. TROJICA V HALOZAH. Dragi bralci «Domovine», ne bodite užaljeni, da Vas motimo z dopisom. Smo daleč proč od sveta ter je dobro, če širša javnost izve kaj o naših razmerah. Godi se nam ne baš preslabo. Tarejo nas le težave, katere povzroča naš g. župni upravitelj, ki nas vsako nedeljo kaj lepo pohvali. Posebno mu je na srcu deputacija, ki je hodila v lanskem letu na knezoškofijski ordinarijat pritoževat se proti g. upravitelju. Preveč skrbi si dela s politiko, občinskimi volitvami in občinskimi zastopi. Pre-pogostokrat se zaletava v deputacijo ter pravi, naj bi dotičniki raje darovali v dobrodelne namene, kar so potrošili v Mariboru. Rekel je tudi, da se jim lahko zgodi, da si ne bodo imeli za kaj kruha kupiti. G. upravitelj, dovolite, da Vam odgovorimo: Nobenega člana deputacije ne vidimo beračiti po fari, a Vaši ljudje pridno z vrečami na hrbtih pobirajo bero po hišah. Končajte enkrat s političnimi pridigami, sicer bo potrebna še ena deputacija. V cerkev politika ne spada! LOPERČICE PRI ORMOŽU. (S m r t n a kosa.) V naši vasi je po dolgi bolezni umrl najstarejši mož Lovro Alekšič v 82. letu. Bil je to krepka korenina, eden najtrdnejših kamenarjev v hum-skih kamenolomih. Pokojnik je rad pel pesem cMi vsi smo kamenari, veseli, mladi, stari; čim bolj se pik vrti, tem bolj se nam godi>. N. v m. p.! LOPERCICE PRI ORMOŽU. Poročil se je tu kmetovalec g. Ivan Juršič z gdč. Ivanko Puklav-čevo, kmečko hčerko iz Frankovcev. Bog daj mlademu paru obilo sreče! Kmetijski pouk KAKO JE ODBIRATI JAJCA ZA VALENJE. Pri naši kurjereji bi lahko že več dosegli, ako bi redili za pleme le skrbno odbrane kokoši, ki se odlikujejo s svojo nesnostjo, in ako bi odbirali tudi najboljše peteline od takih jajčaric. Toda pri nas se vsega tega premalo zavedamo in zato ne pridemo z našo rejo nikamor naprej. Dobra nes-nost je lastnost, ki se prenaša od staršev na zarod in ki se da s skrbnim odbiranjem plemenskih živali še stopnjevati. Zato je važno, da pregledujemo nesnost svojih kokoši in da odbiramo za valenje le jajca najboljših jajčaric. To odbiranje moramo od leta do leta dosledno izvajati. Le tako pridemo tudi pri nas do lepših uspehov pri reji. V drugi vrsti je pa važno, da skrbimo tudi za dobre peteline. Petelin mora biti tudi dobrega po-kolenja in če le mogoče iz tujega gnezda, da ne pride z domačimi kokošmi do krvnega sorodstva. Petelini bi morali biti same prvovrstne živali in bi morali nanje obračati ravno tako vso pozornost kakor pri drugih plemenskih živalih. Pri nas pa redimo za peteline večkrat živali, ki ne ustrezajo nc po svoji vnanjosti, še manj pa po svojih lastnostih. Samo, da je petelin, pa smo zadovoljni. Na ta način spoti podiramo, ker smo z eno ali drugo jajčarico dobrega dosegli. Vplivati pa je na izboljšanje nesnosti seveda tudi z dobro rejo in dobrim oskrbovanjem. Dobra kokoš bi morala znesti v drugem letu starosti vsaj 120 jajc, v tretjem pa 180. V tej starosti se najbolj vidi, kake vrednosti je kokoš za nesenje. Zaradi tega naj se pa tudi jajca za valenje jemljejo le od kokoši, ki so v tej starosti in seveda Iz gnezda najboljših jajčaric. Da so jajca zanesljivo oplojena, mora biti petelin že tri tedne prej med kokoši, od katerih vzamemo jajca za valenje. Važno je dalje, da so jajca sveža in največ 14 dni stara. Od drugod naročena jajca so manj zanesljiva, deloma zaradi starosti svoje, ki nam ni točno znana, deloma zaradi neugodnosti prevažanja, zlasti na večjo daljavo. Od drugod dobljena jajca morajo vsaj en dan mirno ležati, preden jih podložimo koklji. Pri odbiranju jajc je slednjič tudi to važno, da so pravilne oblike in čiste in gladke lupine. Če nabiramo jajca od domačih kokoši, je važno, da jih ta čas parkrat obrnemo, da se rumenjak ne pobesi vsled mirnega ležanja. PRIPRAVA SEMENA ZA POMLADNO SETEV. Za pomladno setev moramo že sedaj vse potrebno pripraviti. Semena, ki jih imamo doma, je skrbno očistiti in odbrati. Za seme je jemati najboljše blago. Domača semena, kakor n. pr. oves, je z vejanjem odbrati, da dobimo najtežje blago. Druga žitna semena je očistiti in odbrati s pomočjo čistilnika in sortirnih strojev, da dobimo najboljše zrnje. Po semenu se močno ravnajo uspehi, in sicer od vsega početka naprej. Lepo seme daje močnejše rastline, ki se vse laže upirajo neugodnim vplivom vremena, in daje tudi bogatejše pridelke. Krepka rast v prvi mladosti je glavni temelj za vso poznejšo rast in plodo-vitost. Skrbno je odbrati tudi vsa druga'domača semena, kakor seme krompirja, turščice, fižola itd. Semena, ki jih nimamo doma. moramo pravočasno priskrbeti in ne čakati do zadnjega. Naročati jih moramo že sedaj in iz zanesljivih rok. Taka semena so predvsem razna deteljna in travna semena, resno seme itd. Najbolje storimo, da naročujemo taka semena skupno potom svojih kmetijskih podružnic. Pri deteljnih semenih je važno, da so predc-nice in drugega plevela prosta in dobro kaljiva, pri travnih semenih pa, da so tudi pristna, ker se pri takih semenih lahko slepari. Deteljno seme mora biti zajamčeno čisto in dobro, polnega zrnja da, morda petnajst let je živel v Dikanki. Spočetka je žil, kakor pravi Zaporožec, dotaknil se ni nobenega dela, spal tri četrtine dneva, jedel za šest koscev in izpraznil na dušek skoro cel akov, kar vse je imelo v njem dovolj prostora, kajti Pacuk je bil, četudi majhne rasti, toliko obilnejši na širokost. Poleg tega je nosil široke hlače na meh, da so bile noge, če je še tako prestopal, popolnoma nevidne in bi si človek mislil, da šeta po cesti brenta žganja. Morda so ga baš zato imenovali trebuš-nika. Minulo je komaj par dni, kar se je naselil v vasi, pa je že vsak vedel, da je čarovnik. Če je kdo zbolel, so takoj poslali po Pacuka in temu je bilo treba šepniti samo par besed, pa je bolezen zginila, kot bi jo odpihnil. Če se je prigodilo, da je požrl prepožre-šen plemič ribjo koščico, ga je Pacuk znal tako umetno udariti v tilnik, da je kost takoj našla zgrešeno pot, ne da bi se pri tem kaj pokvarilo dotičnikovo grlo. Zadnji čas ga ni bilo skoro nič na spregled. Morda je bila vzrok lenoba, mogoče tudi to. ker se je stlačil vsako leto težje skozi vrata. Kmetje so torej, če so ga potrebovali, prihajali sami k njemu. Kovač je z nekim stidom odprl vrata in videl Pacuka po turško sedečega na tleh poleg čebrice, na kateri je stala skleda s cmoki. Ta skleda se je nahajala kakor namenoma v IviŠIni njegovih ust. Ne da bi genil s prstom, ^se je včasih samo sklonil in posrebal moč-nico, loveč cmoke z zobmi. •«Ne,» si misli Vakula, «ta je res še bolj Jen ko Čub, ki vsaj z žlico je, medtem ko * Pacuk niti ne zgane z roko.» Pacuk je bil tako zaposlen s svojtni cmoki, j da je vse kazalo, -da ni niti zapazil kovačevega prihoda, ki se je že na pragu globoko poklonil. cPrihajam k tvoji naklonjenosti, Pacuk», pravi Vakula in se znova prikloni. Debeli Pacuk dvigne nekoliko glavo in je cmoke dalje. «Ti si, kot pravijo — ne rečem zato, da bi te žalil», si pravi opogumljajoči se kovač. «Ti si iz rodu hudičeve družine.* Vakula se sam prestraši, ko izusfi te besede, kajti misli si, da se je izrazil preveč svobodno, nekoliko bi moral ublažiti sirove izraze. Mislil je, da mu bo vrgel Pacuk čeber s skledo vred v glavo, zato se je nagnil na stran in dvignil roke, da bi mu vroča polivka s cmoki ne obrizgnila obraza. Toda Pacuk se je samo ozrl kvišku in srebal dalje. Opogumljeni kovač je sklenil nadaljevati. »Prihajam k tebi, Pacuk, Bog ti daj obilo vsega dobrega v proporcijali. (Kovač je znal tu in tam uplesti moderni izraz, te spretnosti se je privadil za časa svojega bivanja v Pul-tavi, ko je slikal stotniku steno.) Meni grešniku ni preostajalo drugega kot zateči se k tebi, nihče drug na svetu mi ne pomaga, samo Pacuk. No, Pacuk, krikne kov/ič,» ko vidi, da ga ta molče opazuje, «kaj mi je storiti?» «Če trebaš vraga, pojdi k vragu,» pravi Pacuk, ne da bi dvignil oči in je dalje. «Zato sem vendar prišel k tebi,» pravi kovač priklonivši se. «Mislim, da razen tebe ne pozna nihče poti k njemu.» Pacuk ne reče ničesar, prebavljajoč zadnje etnoke. «Stori mi uslugo, dobri mož, in ne odbij moje prošnje,« sili vanj kovač. «Slanino, klobase. ajdovo moko, tudi platno, kašo ali kar sploh hočeš in kar potrebuješ vse ti dam, kot je navada med poštenimi ljudmi. Z ničemur ne štedim, pokaži mi samo pot do njega.* «Ni treba daleč hoditi, če je vrag že na hrbtu,» pravi hladnokrvno Pacuk. nc da bi se premaknil. Vakula ga zre presenečen, kot bi imel razlago teh besed zapisano na čelu. «Kaj praviš,» je vpraševal ves njegov obraz, iu polodprta usta so bila pripravljena požreti kakor cmok prvo besedo. Toda Pacuk je molčal. Zdaj opazi Vakula, da je čebriček s cmoki zginil, namesto tega sta se prikazali na tleh dve leseni torilci, v enem so bili sirovi štruklji, v drugem kisla smetana. Nehote so se osredotočile njegove misli in oči na tej jedi. «Poglejmo,» si reče, «kako bo Pacuk jedel varenike. Gotovo se ne bo hotel pripogniti. da bi jih srebal k sebi kot cmoke, kar tudi ni mogoče, varenik mora pač pomočiti v smetano.* Kovač ni niti dokončal svojega opazovanja, ko je Pacuk, kot bi hotel nanj odgovoriti, odprl usta, nato pogledal varenike in raz-krečil še bolj usta. Ta hip cmokne varenik iz sklede v smetano, se obrne, skoči kvišku in mu prileti naravnost v usta. Pacuk poje, spet odpre usta in ravno tako prileti drugi cmok. Ves njegov trud je bila samo prebava in gol-tanje. «0, o, kakšno čudo,» si misli kovač, odpre zaradi začudenja sam usta in opazi takoj, da je skočil varenik k njemu in mu že zamazal s in sveže barve. Porjavelo seme kaže, da je staro in slabo kaljivo. Po sejmih ni dobro kupovati taka semena, če jih dobro ne poznamo in ne razločujemo, ker se rado ponuja tudi slabo seme, ki ima dosti opremka in drugega plevela vmes. Zadnjič sem gledal deteljno seme, ki ga je ponujal neki prekupec in ki je bilo polno predenice in smeti. Ponujal ga je pa s tako mirno vestjo, kakor da bi imel najbolj čisto seme naprodaj. Proti predenici se bojujemo že več kot 40 let, pa je še nismo rešeni. Premalo smo strogi sami s seboj, zato se ne moremo znebiti te nevarne zajedalke. Važno je, da tržna semena preizkujemo tudi glede njih kaljivosti. To velja za deteljna in druga semena, zlasti tudi pesna in travna semena. V semenski trgovini se rada primeša vajo preostala stara in manj kaljiva semeni! novemu semenu, vsled česar trpi kaljivost in je treba zaradi tega tako seme bolj na gosto sejali. Tedenski tržni pregled ŽITO. Razpoloženje za pšenico in turščieo na svetovnem trgu čvrsto. Cene pšenici so se malo okrepile. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 17. t. m. za blago, postavljeno na slovensko postajo: pšenica: baška 352 Din 50 p do 357 Din 50 p, sremska 350 do 352 Din 50 p, slavonska 347 Din 50 p do 350 Din; turščica: baška 267 Din 50 p do 290 Din po kakovosti; oves: l aški 300 Din; m o k a <0>: 500 Din za 100 kg. ŽIVINA. Brez večjih sprememb tako na domačih kakor tujih tržiščih. Kupčija s svinjami ni preveč živahna zaradi velike ponudbe. Na Dunaju,'kamor se izvaža precej naših svinj, so cene malo popustile. HMELJ: Na zunanjih tržiščih cene popolnoma nespremenjene. Kupčija v Zatcu (Češkoslovaška) je malo ž i v a h ne J š a. Tuji hmelj se je plačeval v Zatcu po 21 do 43 Din za kilogram po kakovosti. 100 nemških mark za 1352.50 do 1355.50 Din; 100 madž. pengov za 995.50 do 998.50 Din; 100 italijanskih lir za 299.95 do 301.95 Din; 1 ameriški dolar za 56.66 do 56.86 Din; 100 franc. frankov za 222.46 do 224.46Din; 100 češkoslov. kron za 168.12 do 168.92 Din. p • • ibejmi 20. januarja: Kamnik, Kočevje, Beltinci. Sveti Lenart v Slovenskih goricah.' 21. januarja: Videni pri Brežicah (samo za živino), Gradac, Teharje. 22. januarja: Sodražica. Mozirje. 24. januarja: Novo mesto. 25. januarja: Radeče (okraj Krško). Dolnja Lendava, Slovenjgradec, Koprivnica pri Šmarjah. Kratke vesti = Peli sejem za kožuhovino v Ljubljani bo priredila uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo na velesejem-skem prostoru dne 23. t. m. 23. januar (prvi ponedeljek po Sv. Neži) je lovcem že znan dan za prodajo lovskega plena. ..Sejem se bo začel ob j 8. zjutraj. Lovci in trgovci s kožami naj svoje ;blago nemudoma odpošljejo na naslov: »Divja koža», velesejem, Ljubljana. Čim več kož pride organiziranim potom na trg. tem boljše bodo cene. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije in Anglije (London). — Nekaj ustrojenih lisičjih in aihur-jevih kož bo naprodaj v ponedeljek dne 23. t. m. dopoldne na kožnem sejmu v prostorih Ljubljanskega velesejma, na kar opozarjamo interesente. Neustrojene kože se pa bodo prodajale navedenega dne popoldne dražbenim potom. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: 1 ameriški dolar za 5620 do 56.40 Din; dne 17. t. m. v d e v i z a h: 100 avstr. šilingov za 799.80 do 802.80 Din; * Zaprisega ljubljanskega župana dr. Ptica. V sredo 18. t. m. dopoldne je bila v ljubljanski magi-stratni dvorani svečana zaprisega novoizvoljenega naprednega župana g. dr. Dinka P u c a, ki ga je kralj potrdil 28. decembra 1927. Svečano zaprisego je izvršil veliki župan g. dr. Fran Vo-dopivec, ki je v svojem govoru najprej najiskre- neje čestital županu na potrditvi, nato pa omenjal najvažnejše naloge, ki jih ima ljubljanska mestna občina izvršiti Želel je županu najboljše uspehe v njegovem delu za blagostanje občine. Župan dr. Puc je imel nato kratek programatičnl govor, v katerem je očrtal glavna vprašanja, ki čakajo občinski svet, da jih v korist in napredek Ljubljane reši. Navzoči so bili vsi samostojno-demokratski občinski svetniki in dva člana komunistične stranke, dočim so izostali socijalisti, klerikalci in radikali. * Pismo našega prijatelja. Prejeli smo: Kot neustrašen naprednjak sem se na prvi Vaš poziv lotil nabiranja novih naročnikov. Imel sem že precej uspeha. Kjer prigovarjanje ni nič izdalo, tam sem dal prečitati . Da ste videli, kako je to pomagalo! «Saj piše same lepe reči iri nič brezverskega,> so mi dejali, se takoj naročili na list in tudi odposlali naročnino. Po mojem mišljenju bi se lahko «Domovina> po Sloveniji tako razširila kakor se doslej ni še noben drug list. Vse pogoje ima za to, le treba je pogumnih ljudi, ki se lotijo dela in «store svojo častno dolžnost, j kakor Vi, gospod urednik, tako 'epo rečete v svojih pozivih. Res, jaz smatram širjenje «Do-movine> za častno dolžnost, in to povsod tudi pokažem, ker se ne bojim zahrbtnežev in zgagarjev. Sočitatelji in sočitateljice, storite tudi Vi tako! Pogumno, brez strahu! * Proslava petdesetletnice pe-nika in oblikovalca našega jezika Otona Župančiča se bo vršila na predvečer pred jubilantovim rojstnim dnem v nedeljo 22. t. m. V ljubljanskem narodnem gledališču (v operi) bo slavnostna akademija z izbranim sporedom; začetek ob pol sedmih zvečer. * Not pomočnik maršala dvora. Z ukazom ministra vojske in mornarice je imenovan za pomočnika maršala dvora pehotni major Branko Pogačnik, doslej na razpoloženju pri ministrstvu vojske in mornarice. * Smrt odličnega slovenskega pravnika. V Ljubljani je umrl v 62. letu starosti g. dr. Fran Mohorič, višji sodni svetnik v pokoju in docent zagrebškega vseučilišča. Pokojnik je bil odličen slovenski pravnik-strokovnjak. Časten mu spomin ! * Velika zmaga Kmetsko-demokratske koalicije v Brodu na Savi. Pri občinskih volitvah v Brodu na Savi minulo nedeljo so združeni radi-čevci in samostojni demokrati izvojevali sijajno smetano ustnice. Kovač odbije varenik, si obriše usta in jame razmišljati, kakšna čuda se vendar dogajajo na svetu in kakšne zvijače nauči vrag človeka, pri čemer si je moral priznati, da bi mu samo Pacuk lahko pomagal. Ponižam se pred njim, morda mi do pičice pove... toda kateri satan? Jutri je vendar božič, ta tukaj se ne p6sti in je tako mastne sirove varenike. Res sem norec. Tu stojim in se valjam po trnju greha. «Nazaj, stran,» krikne bogaboječi kovač in zdrvi proč na vso moč. Hudič v vreči, ki se je veselil nekoliko prehitro, ni mogel več vzdržati. Bal se je, da bi izgubil tako izvrsten plen. Skočil je torej takoj, ko je vrgel kovač vrečo proč, nanj in zajezdil Vakulin vrat. Ta je začutil drgetanje po vsem telesu, se prestrašil, pobledel, ne vedoč kaj začeti, že se je hotel prekrižati... toda vrag je pritisnil k njegovemu desnemu ušesu svoj pasji gobec in zašepetal: »Tvoj prijatelj sem, za svojega prijatelja in tovariša hočem tvegati vse. Denarja ti dam, kolikor hočeš,» mu šepeta v uho. »Oksana bo še danes tvoja,» šušlja med tem, ko pritisne gobec spet k desnemu ušesu. Kovač obstane in razmišlja. ? »Prav,» reče naposled, za tako ceno sem pripravljen postati tvoj.» Hudič ploskne z rokama in jame galopi-rati veselja na kovačevem vratu. »Zdaj sem ujel kovača,® si misli. «Zdaj, golobček, se maščujem nad teboj za vse tvoje pacarije in strašila, ki si jih napravil vragom na rovaš. Kakšno čast bom užival pri tova- riših, ko zvedo, da je v mojih rokah največji pobožnjak v vasi.» Hudič se veselja glasno zasmeje, ko se spomni, kako bo potegnil vse repato pleme pekla, kako se bo posebno srdil šepajočl hudič, ki veija za mojstra vražjih iznajdb. «No Vakula,» začivka vrag, ki še vedno ne spleza :: vratu kot bi se bal, da se mu picn izvije, «ti veš, da brez pogodbe ne moreva napraviti ničesar.» «Pripravljen sem,» pravi kovač, «kot sem čul, sc pri vas mora zapisati s krvjo; čakaj, vzamem iz žepa žebelj.» Pri teh besedah stegne roko nazaj in pograbi v naglici hudiča za rep. «Lej ga, burkeža,» krikne vrag smeje. »Nehaj, dovolj je šale:» «Stoj, golobček,» zavpije kovač, «kako ti je kaj tole všeč?» Pri teh besedah se prekriža in vrag je bil tiho kot jagnje. «Čakaj vendar,» pravi ter ga potegne za rep na tla. «Naučiin te, zapeljevati v greh dobre ljudi in poštene kristjane.» Pri teh besedah mu skoči kovač urno na hrbet in napravi z roko v zraku znamenje križa, veliko kakor ga vidimo na svetih zastavah. «Usmili se, Vakula,» zastoka žalostno vrag. «Vse naredim, kar hočeš, samo čas za pokoro mi pusti, ne nalagaj mi strašnega križa!« «0, kako je zdaj ubral druge strune, ta prekleti satan. Že vem, kaj mi je storiti. Zdaj me jezde odvedi! Cuješ, zleti kakor ptič!» «Kam?» vpraša bolestno vrag. «V Peterburg, naravnost k carici.* In kovač strahu osupne, ko čuti, da se dviga kvišku. * * * Oksana je dolgo molčala in premišljevala strašne kovačeve besede. Neki čut ji je v notranjosti dejal, da je bila prekruta z njim. Naposled se zagleda iz samega gneva v drugo in jo meni na rovaš proslavlja kot prvo vaško krasotico. Toda ne, saj me ljubi. Kako lepa sem! Za vse na svetu me ne bo zapostavljal za drugo; on pač zbija svoje šale, igra nestanovitnega, a v desetih minutah bo gotovo spet tukaj, da me pogieda. Res sem bila prestroga. Njegovim poljubom ne morem odoleti, čeprav se navidezno branim. Kako bo vesel, ko to zve! In lahkomišljenka sc spet jame šaliti s svojimi prijateljicami. »Stojte,» pravi ena izmed njih. «kovač je pozabil svoje vreče, poglejmo vendar, kako ogromne vreče! Nabral je vse kaj drugega nego me. Mislim, da je tu dobil cel četrt jag-njeta, klobase in krtiha, vsega brez števila. Kakšno veselje! Tega bo dovolj za vse praznike.« «Ali so to Vakuline vreče,» jo prekine Oksana, zviečimo jih hitro k nam in poglejmo, kaj je vse naložil vanje.» Vse so smeje pritrdile temu predlogu. «Toda, me jih ne spravimo dalje.» so kričale vse skupaj in se trudile, da bi dvignile vreče. «Čakajte.» pravi Oksana. «privlecimo urno sani in jih na saneh odpeljimo k niemu.» (Dalje prihodnjič.) zmago. Dobili so 13, vse ostale stranke pa samo 9 mandatov. Pred tremi meseci sta dobili skupno obe imenovani stranki le polovico mandatov in je bil občinski svet potem zaradi delanezmožnosti razpuščen. * Orientekspres bo vozil skozi Ljubljano ilo Mja. Listi so poročali, da bo spremenil v zmislu sklepa mednarodne železniške konference v Bruslju orientekspres svojo dosedanjo smer in da ne bo vež vozil čez Italijo preko Ljubljane in Zagreba. Kakor javljajo, bo ekspres najbrže vozil še do maja v stari smeri, to je skozi Ljubljano. * Nova lekarna v Gornji Radgoni. Lekarnar g. Kupferschmid v Mariboru je sprožal ustanovitev nove javne lekarne v Gornji Radgoni ter naprosil za koncesijo. Morebitne ugovore zoper zaprošeno ustanovitev je uveljaviti v štirih tednih pri okrajnem glavarju v Ljutomeru. * Slaba zveza proge Ljubljana—Kočevje z Zagrebom. Pišejo nam: Proga Ljubljana—Kofevje in obratno ima zelo slabo zvezo z Zagrebom. Zaradi tega se naproša ljubljanska direkcija, da zopet uvede prejšnji jutranji vlak, ki je prihajal v Ljubljano ob 7. uri 15 minut. Tako bi imeli priključek z beograjskim brzovlakom in bi bilo prav za vse, ki morajo biti do 9. ure v Ljubljani. Če pa tega ne more. naj spremeni vozni red drugega vlaka v toliko, da bi prihajal v Ljubljano ob 8. uri 45 minut. * Uprava specialne kmetijske šole v št. Juriju »b južni železnici išče primernega k r a v a r j a, ki bi znal tudi molzti. Sprejeti je mogoče zaradi pomanjkanja stanovanja le neoženjenega. * Najgloblja jama na svetu. Poročilo Tržaške Italijanske športne zveze smatra jamo v Črnem vrhu pri Idriji, ki je bila odkrita jeseni preteklega leta, za najglobljo na svetu. Jama se nahaja v območju idrijskih rudnikov živega srebra in je globoka 520 metrov. * Visoka starost. Pišejo nam: Gospa Antonija Bučarjeva v Kostanjevici, mati g. Lavoslava Bučarja in gospe Tončke Maurerjeve, soproge gosp. dr. Maurerja, je obhajala 10. t. m. duševno čila in telesno čvrsta svojo 851etnico tiho in v najožjem rodbinskem krogu. Še mnogo let! * Vestfalsko pismo. Iz Dorstfelda nam pišejo: Tu pri nas je precej Slovencev, ki smo organizirani v Jugoslovanskem delavskem društvu, za kar se imamo zahvaliti g. Bolhi, našemu prvemu predsedniku, ki je znan po svojem neumornem in požrtvovalnem delu. Ob Božiču smo imeli slovensko veselico in obdarovanje otrok, za katero je gosp. Bolha prispeval 30 zlatih mark. Na prireditvi smo peli naše lepe slovenske pesmi, ki so zelo ugajale tudi Nemcem. — Sedaj Vam pa moramo še sporočiti žalostno vest. da je preminula po kratki bolezni priljubljena in spoštovana slovenska žena gospa Lucija Garškova, rodom iz Petrušne vasi pri Št. Vidu pri Stični. Njen pogreb je bil na Štefanovo. Blag spomin pokojnici, preostalim pa naše sožalje! * Preprečena železniška nesreča. Te dni bi se lahko pripetila na postaji v Trbovljah*velika nesreča. Vlak, ki vozi ob devetih proti Zidanemu mostu, bi lahko skočil s tira, če ne bi kretnik še pravočasno opazil, da se je na nekem mestu odjeknil gornji del tračnice. Z mahanjem z zastavico je opozoril strojevodjo, naj obstane. Vlak je moral voziti čez poškodovano mesto z največjo pazljivostjo. * Dve budi nesreči zaradi pJašljivega konja. Pri dovažanju ledu gostilničarju Andreju Hermanu na Savi pri Jesenicah se je splašil konj posestniku Jožetu Rajhmanu. Rajhman je padel z voza ter se je pri padcu občutno poškodoval po obrazu in na glavi. Ker Jože Rajhman zaradi poškodb naslednjega dne ni mogel prevažat' ledu, je namesto njega prevzel vožnjo njegov stric Peter Furtner. Ko je Furtner z vozom dospel na vrh železniškega prelaza pri občinski klavnici na Plavžu, je v istem hipu prisopial vlak iz Avstrije. Plašljivi konj se je vnovič splašil ter se zopet pognal v najhujši dir. Furtner se je obupno trudil, da bi z vajeti zadržal konja, toda nesreča je hotela, da je konj v silnem diru zavozil na rob prelaza. Voz s konjem vred je zgrmel po strmini prelaza navzdol ter pokopal pod seboj nesrečnega Furtnerja, ki je obležal na mestu mrtev. * Dve žrtvi Krke. Strašna smrt je dohitela v Krki 481etnega posestnika in krojača Leopolda Kadunca ter njegovega zeta 351etnega Frana Medico, oba iz Dolnjega Toplega vrha pri Cermoš-njicah. Moža sta se usodnega dne zjutraj odpravila v Novo mesto po raznih opravkih z vozom in s parom konj, a sta proti večeru, ko sta se vračala domov v Dolnji Topli vrh, pri graščini Srebniiče zgrešila cesto in zavoziia v Krko, kjer sta našla z zvestima živalima prezgodnjo smrt. Pokojnikoma blag spomin! * Ostro streljanje ljubljanskega pešpolka. Dne 24., 25. in 26. t. m. bo mitialjeska četa 40. pehotnega polka (Triglavskega) ostro streljala na prostoru Roje, ki na severu in vzhodu meji na reko Savo, a na južni in zapadni strani na cesto Ježica-Savlje-Kleče-Vižmarje-Tacen. Streljalo se bo v smeri proti Stražnemu hribu pri Ježici, zaradi česar bo cesta Spodnje Gameljne-Ježica za ves promet v omenjenih dnevih od 8. do 16. ure zaprta. Prav tako je v omenjenih dnevih zabranjen vsak prehod ali delo na omenjenem strelišču. Prostor bo zastražen od vojaštva. * Prostovoljno v smrt je hotela neka lOletna mladenka v Gabrju pri Celju. Popila je precejšnjo množino strupa, vendar so te še pravočasno opazili domači in jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec in rešili življenje. Vsaj enega novega naročnika ali naročnico w nam bo lahko dobi! do konca januarja vsak naš prijatelj in vsaka naša prijateljica. Častna dolžnost vseh naših dosedanjih naročnikov in naročnic je. da širijo »Domovin o». najboljši slovenski tednik, ki poleg važnejših tedenskih dogodkov objavlja mnogo poučnega in zabavnega štiva. v Domovina« je za širjenje prosvete na deželi največje važnosti. Najmarijivejši naši prijatelji in prijateljice, ki bodo zbrali največ novih naročnikov in naročnic, bodo dobili lepe nagrade, ki smo jih razpisali v božični številki našega lista. Ne strašite se zahrbtnih napadov na naš pošten list ter se pogumno lotite dela za razširjenje «Domovine». Glejte tudi na to, da bo vsak nov naročnik plačal vsaj del naročnine! * Volkovi t srednji Dalmaciji. Iz Imolskega nam pišejo: Zaradi hude zime so se priklatili volkovi iz Bosne tudi v srednjo Dalmacijo. Prebi-valstvo je v velikem strahu, ker zveri neprestano napadajo ovce, koze in druge živali. Pred dnevi so nekemu kmetu v vasi Ričice pri Imotskem vdrli med ovce in mu jih poklali 17. Neseinu drugemu kmetu so raztrgali pet ovc. Ljudje se ne morejo obraniti volkov, ker so večinoma brez orožja. * Zagonetna smrt branjevke Dežmanove na Bledu. V Zagorici ob Bledu so našli te dni v njeni baraki mrtvo branjevko Katarino Dežmanovo. Na obvestilo, da s-njača so stražniki zajeli, dva pa sta zbežala preko meje. * Ponarejeni ICOdinarski bankovci. Več trgovcev v Snbotici ie v zadnjih dneh tamkajšnji policiji ovadilo, da so prejeli v svojih trgovinah ban- kovce po 100 Din, ki bo najbrže ponarejeni. Izdajal jih je elegantno oblečen neznan moški. Narodna banka v Beogradu, kateri bo bili v presojo predloženi sumljivi bankovci, je izjavila, da bo ti bankovci res ponarejeni. Policija sedaj zasleduje sleparje. fc * Sirova fanta. Prejšnji četrtek proti večeru se ije vračala delavka Ana Rojčeva iz Zovodne pri jCelju v družbi dveh tovarišic z dela. Pri mostu čez Voglajno so opazile dva 141etna fanta iz Creta, tki sta streljala s flobertovko. Ko je Rojčeva fanta jposvarila, naj se ne igrata i orožjem, je eden ekočil za Rojčevo ter ustrelil. Zadel jo je v gleženj leve noge, da so morali občutno ranjeno prepeljati •v celjsko javno bolnico. Fanta sta bila aretirana. K * Kolesarski tatovi na Dolenjskem pod ključem. Že leto dni so se v okolici Višnje gore in dalje po Dolenjskem neprestano dogajale tavine 'koles. Bilo je jasno, da jih je izvrševala organizirana tolpa. Pred par dnevi pa je orožništvu v Stični vendarle uspelo, da je razkrinkalo tolpo kolesarskih tatov. Zgodilo se je takole: Neki fant iz Crnelega je bil naprošen od treh svojih tovarišev, naj ukrade v Št. Vidu pri Stični kako kolo. Obljubili so mu za nagrado nekatere dele kolesa. Fant je tatvino izvršil in kolo izročil. Ker pa ni dobil obljubljene nagrade, je to povedal nekemu svojemu tovarišu, ta pa svoji materi in kmalu je zadeva prišla na uho orožnikov, ki so takoj uvedli preiskavo. Aretirali .so Franca špendala, dva brata Piškurja in onega fanta iz Crnelega, po domače Barbčevega. Vsi so kolesa kradli skupnfc jih demontirali in nato razprodajah posamezne dele, ki so ji seveda prej prav spretno preple-skali. ' * Sleparstvo s kolki. Po nalogu mariborskega okrožnega sodišča je bil te dni aretiran neki železniški uradnik, ker je osumljen soudeležbe pri sleparstvu s kolki, ki je cvetelo zlasti v Murski Soboti. Kot prva žrtev sleparstva je prišel pred sodišče neki upravni uradnik, čigar izpovedi so težko kompromitirale tudi omenjenega železniškega uradnika in dale povod za njegovo aretacijo. * Sumljivo iskanje mladih deklet. Mariborska borza dela je pred nekaj tedni prejela iz Skoplja dopis, v katerem jo naproša neka tvrdka, naj ji preskrbi osem mladih deklet, ki bodo nameščene kot sobarice in kuharice. Sumljivo pismo je napotilo mariborsko policijo, da se je pričela zanimati za zagonetno skopljansko tvrdko, ki ,v resnici ne obstoja. Borza dela na podlagi dobljenih informacij. seveda, ni poslala deklet v Skoplje. , * Pri ishiasu se na kupico prirodne grenčice Začuli so se žvižgi, vse rotenje poslanca Škulja, vse zvonjenje kaplana Presetnika ni pomagalo nič. Poslanec Škulj je moral med žvižganjem lastnih pristašev zapustiti govorniški oder in potem še ostati skrit, da se je množica razšla. Naše ljudstvo ni več ponižen hlapec, ki takoj skrivi hrbet, čim zagleda duhovnega gospoda. Rešitev sestavljalne naloge Malo težka je bila sestavljalna naloga v naši božični številki. To vidimo iz številnih napačnih rešitev, ki smo jih prejeli. Največ napačnih rešitev se je glasilo na Pariz, potem na Berlin, Madrid iu tako naprej. Celo Bitolj je skušal nekdo uganiti. Edino pravilna rešitev pa je London. Oni redki, ki so prav razvozlali zagonetko, so naslednji: Ivan Restar (Hrastnik); Karel Vrb-njak (Dragotinci pri Sv. Juriju ob Ščavnici), Anton Gutman (Rožički vrh pri Sv. Juriju ob Ščav niči); Janez Nežman (Jablance pri Sv. Barbari pri Mariboru); Franc Štiglic (Ljubno ob Savinji); Danica Korinškova (Šmartno pri Litiji), Franc Ogorevc (Globoko); Filip Kostanjevic (Loke pri Trbovljah); Marija Čerčetova (Slovenjgradec); Zvonko Avgustinčič (Sv. Peter pod Svetimi gorami); Franjo Rojko (Vumbah pri Vurberguh Ivan Mule (Rajndol pri Gornjem Mozlju pri Kočevju); Anton Vrbnjak (Rožički vrh pri Sv. Juriju ob Ščavnici); Franc Krajnc (Goto vi je pri Žalcu); Tomaž Kavčič (Ledenica pri Žireh); Anton Ša-lamon (Stara vas pri Vidmu pri Krškem); Ludo-vik Vesonig (Trbovlje); Deziderij Kočuje (Kobilje pri Dobrovniku v Prekmurju). Prijatelja Pastir Matija in črednik Partež sta sklenila večno zvezo prijateljstva in zvestobe. Crednik Partež je bil takole pri petdesetih, pastir Matija pa se je bližal šele svojemu sedemnajstemu letu. Častitljivi Partež je služil pri uglednem veleposestniku, čvrstem kmetu. Do petdeset repov in še čez je imel Partež v oblastvu. Preklinjal je pa tako, da so se kar iskre kresale, kadar je krevsal za svojo čredo. Pastir Matija je tudi služil pri trdnem kmetu in je pasel po kakih dvajset glav. Gospodarja sta si bila mejaša, zato sta Partež in Matija nehote večkrat prišla skupaj in kaj pomodrovala. Pekla sta vrane, koruzo in krompir, gradila peči in nastavljala jazbecu in lisici, devala ptiče v klince ln lovila šoje, pletla koške, nabirala borovnice in jagode in maline, kakor se spodobi pravim pastirjem. Tresla sta «parto» in se niti nista stepla pri igri. Tako dobro sta se razumela, da sta tudi pri kresu nastopala skupno in nanosila lastno grmado ter zažgala svoj kres. Ali, kakor je rečeno: «Ne Igraj se z ognjem!*, tako se je zgodilo tudi njima. Ko sta zažgala kres, ju je obiskalo nekaj mladine, a med njo je bila pastirica Barba, ki je sicer služila čisto na drugem koncu vasi, pri Kobilarju, in bi bila morala iti kresovat na Ocepek, ne pa na Mačkov grič, kjer sta kurila kres Partež in Matija. AH na svetu je že tako, da zlodej nikdar ne miruje. Ko je Partež zagledal Barbo. ga je tako prijetno pogrelo, da je kar poskočil. «Hola, Barba. kar sem, bomo zapeli,, jo je povabil in tako žaukal, da so se prestrašile vrane in šoje in srakoperji, kar jih je bilo tam v obližju. «I)obro, Partež,* se je zasmejala Barba, da je kar zazvončkljalo. To prijetno cingljanje pa je pogrelo tudi Matijo, ki se dotlej še ni bil oglasil. Tudi on jc zaukal, ali njegov glas je bil kakor zvok svetlega jekla. Pogrel jc Barbo, da se je zasmejala in potrepljala mladega pastirja po rami: «Ti pa znaš, Matija, ti!» Partež je zakašljal in z ogorkom podrezal v ogenj. Izpod globoko na oči pomaknjenega klobuka je pogledoval Barbo in se v srcu jezil na Matijo, tega otroka zelenega, ki misti, da je že fant. Bolj črne ko ugasel ogorek so bile njegove misli. Takole se godi človeku, je premišljeval, tistemu bedaku, ki se v zrelih letih brati z zeleno mladežjo. Barba je čevrljala in gostolela, razkazovala kresove po hribih in holmih in gorah ter se pri tem sukala tako spretno, da sta bila Partež in Matija zaverovana v lepe oblike njenih bokov in meč. Ko je jel kres dogorevati, je Barba izginila, kar tako: noč jo je dala, noč jo je v^ela. «Z Matijem je zmenjena,* je pomislil Partež in natihoma zaklel. «S Partežem se je zmenila,* se je razhudll v svojem srcu Matija. «Sram jo bodi, taka mlada, pa s takim starim strašilom.* Jezen, kakor je bil, se je obrnil in odšel naravnost domov. Ko je Partež to opazil, je bil še bolj divji. «Le čakaj,* je brundal, «samo enkrat naj še stopi kakšno tvoje govedo na naš sveti* Tudi sam je kmalu krenil proti domu in ro-bantil vso pot. Naslednji dan se Partež in Matija nista pogledala. Ko pa je od Matijeve trope cikast junec zašel v Parteževo kraljestvo, je začel udrihati po njem in robantiti, da je živinče kar mukalo od bolečin. «Zvcrina krevljasta,* je zarjul Matija in se pognal proti Partežu, «kaj pa besniš nad našo živino!?* «Tiho, smrkavec,* je zarenčal Partež, «pO svojem pasi, pa bo mir!» In je nameril s palico proti njemu. Matija, ne bodi len, je hitro odskočil in s strani planil na Parteža. Tako mu je priložil, da se ga je kar ovila. Partež je zaklel ln vrnil mila za drago. Tako sta se dajala, dokler nista bila oba bulasta in marogasta. Nazadnje se prvi naveliča Partež. Ko se ozre, zagleda Barbo, ki stoji na holmu v bližini in smehljaje gleda pastirski boj. Kraj nje stoj! volar Jernač in se trese od smeha. »Partež, kaj pa je s teboj?* se roga Barba. Zdajci se ozre tudi Matija. Ko uzre poleg Barbe Jernača, se mu posveti. Dasi ga na več krajih skeli, se mora vendar smejati. «Joj, Partež, zdaj je pa že konec s teboj. Pri Barbi ima že drugi svoj delež!* «Saj se boš tudi ti obrisal pod nosom, piškur,* zarenči Partež. Obeh je sram, ko vidita, 'da sta se sprla in stepla za — golobičko na strehi, Id jo je že bogve kdaj vjel volar Jernač. Jernač je kmalu spoznal, zakaj sta se pastirja stepla. «Le dajta se še, le,* ju Je podražil. Potem Barbi: »Midva pa greva po jagode, Barba, kaj?» In sta odšla. Partež in Matija sta debelo gledala za njima. •Kar je, jel» je dejal Partež. «Saj sva bila res neumna.* »Bova pa zdaj bolj pametna,* meni Matija. .In sta kljub marogam in bunkam spet prijatelja. Ivan Albreht. Petrov lek Miha ga je lomil, kar in kjer je le mogel. Pil je čez mero in pa čez ojnice, oh, kaj bi človek pravil! Če je bilo kje na vasi kaj narobe, so vsi vedeli takoj: „Pagonov Miha je gotovo vmes!" No, v sto primerih so se mogoče zmotili enkrat. Njegova žena („m"ati Katra" so ji rekli, dasi ni imela nikoli otrok) je res imela križ z njim. Prvega moža ji je bila odnesla vojna. 2e ko je prvič stopila pred oltar, ni bila Katra mlada nevesta. Legal ji je že tretji križ na rame. No, potlej, ko se je zvezala z Mihom, je bila pa že blizu petdesetih, medtem ko jih Miha še ni dosegel niti trideset. Ljudje so seve govorili marsikaj, toda Katra ni marala nič slišati. »Zavidajo mi ga, ker je čeden fant," je mislila in ravnala po svoje. Miha spet: grunt je lep in brez dolga, kaj bi potem okleval, naj bo že nevesta taka ali taka! Pa sta se vzela, no! In Miha ni prinesel s seboj niti počenega groša. še poročno obleko je menda plačal šele potlej, ko je že gospodaril na gruntu. Prve dni po poroki je bilo še nekako, potlej se je pa brž začelo. Miha sem, Miha tja, po veselicah in gostilnah, da je bilo jojl In rad je dajal za pijačo in tudi sicer ni bil stisnjen. Zato so ga izvolili brž v odbore raznih društev, da je postal tako rekoč čez noč veljak. Katra je nekaj časa gledala vse to početje in molčala. Mislila si je: „Naj se le znori. Boljše prej ko slej! Bo pa potlej bolj pameten!" Ali med tem, ko je čakala, je Miha živel po svoje. In takole, ko je prišel ponoči domov, se je zmotil v temi in ni legel na pravi kraj. Pa je Katra hitro prišla na sled in je takoj drugi dan morala dekla od hiše... Trdo je žena prijela moža, samo zaleglo ni nič. Ko je odgnala eno deklo, je vzela drugo, pa jo je Miha kmalu spet premotil in premamil. 2eni je po vsakem takem nerodnem koraku skesano obljubil, da je „zdaj bilo zadnjič" in da „odslej nikoli več". 2ena je verjela, Miha pa menda še sam sebi ne, vsaj besede ni držal nikoli. Zato si Katra ni vedela pomagati drugače, nego da je zaprosila pomoči šepastega Petra, ki je vseh muh poln in ve, kako je treba ravnati s takimi tiči. Obljubil je pomoč in ostal mož beseda. Prilezel je k Pagonu v gostilno in ga v šaljivi stavi premotil in pregovoril, da bo na sveti večer trikrat letel okrog hiše, medtem ko pojde družina „okrog ogla". Kdor namreč to stori in tretjič v teku pogleda čez ramo skozi srednje okno, vidi na mrtvaškem odru vse tiste iz družine, ki jim je v prihodnjem letu namenjena smrt. Miha se je Petru smejal, mu dal pijače in jedače, pa sta stavila, Peter pa je potolažil potem mater Katro, naj le lepo potrpi, češ, da bo kmalu vse dobro. In še to ji je naročil, naj ima na sveti večer pripravljen mrtvaški prt, sveče in vse, kar treba za mrliča ... Na sveti večer, ko je jelo zvoniti in so začeli hoditi okrog ogla, je Peter prikrevsal k Pago-novim. Poslopje je dolgo, ker je pod eno streho hiša in hlev in še šupa. Gospodar Miha je naredil, kakor je bilo domenjeno. Medtem ko je družina jela moliti in z gospodinjo vred odšla okrog ogla, je Miha začel letati, Peter pa je v sobi hitro legel na dolgo mizo, položil kraj sebe Pagonov klobuk, prižgal dve sveči ter se pre-grnil z mrtvaškim prtom. Ko Miha tretjič pri-dirja in pogleda, kakor je bil dolžan po stavi, zagleda v hiši mrliča in po klobuku spozna, da je to — on sam. Ves bled in prepaden krikne in odhiti za družino ter začne moliti tako goreče in na glas, da se mu vsi čudijo. Peter medtem brž pospravi vse znake svoje pretkanosti in lepo sede k vratom za peč ter pričakuje Pagonove družine. 2 njo vred moli potem, po molitvi pa vpraša Pagona, kako je bilo. Miha ga gleda in se še ves trese. „Nič ne vprašuj, Peter. Stavo si dobil. Tretjič nisem priletel do konca. Več ne povem." Res ni povedal, toda tudi po gostilnah ga ni bilo več videti in dekle so imele mir pred njim. Petra je mati Katra bogato nagradila, toda izvedela ni iz njegovih ust nikoli, kaj je prav za prav naredil s Pagonom, da se je tako spremenil. Naj torej molčim še jaz, da Miha nazadnje celo sam ne izve in ne zabrede v svoje stare grehe. Ivan Albrecht. Zima, smuči in zimski šport Čim više gremo v Alpe ali čim bolj gremo proti severu, tem večji del leta pokriva naravo bela zimska odeja, tem dalje časa ovira promet debel sneg. Nekatere severne pokrajine se sploh ne morejo vse leto iznebiti snega ali pa so brez njega le par mesecev. Take pokrajine so na primer v. severni Skandinaviji, v Sibiriji, na Kavkazu v Rusiji in po nekaterih obširnih predelih Azije. Človek pa tudi v snegu ne more tičati doma za pečjo. Skrb za vsakdanji kruh ga prežene z gorkega zapečka v sneg. Ker pa je hoja v celem snegu otežkočena in včasih docela nemogoča, je človekov iznajdljivi duh začel premišljati, kako bi premagal tudi to oviro. Prvi korak je bil storjen s krpljami, ki prav za prav niso nič drugega kakor razširjeno stopalo, ki brani, da bi se noga vdrla pregloboko v sneg. Sledove krpelj najdemo že pred Kristusovim rojstvom v Kavkazu, Armeniji, o čemer nam poroča grški zgodovinar Kse-nofont. 2e tedaj so poznali krplje raznih vrst in oblik, okrogle, podolgovate, narejene iz šip, palic, deščic itd. Imeli so jih za podaljšanje ali razširjenje stopala, da bi zabranile vdiranje v snegu ali močvirju. S tem pa je bil izumljen šele pripomoček za hojo. Take krplje rabijo še danes pri nas gozdarji in prebivalci samotnih selišč, da si utirajo z njimi pot po snegu. Človek pa ni bil zadovoljen s to preprosto napravo, zlasti ne v onih pokrajinah, ki jih pokriva sneg po šest, osem ali še več mesecev v letu. Iskal je dalje, dokler si ni domislil: kaj ko bi izumil napravo, s katero bi se lahko drsal. Zato je bilo treba krplje tako predrugačiti, da so drsele po snegu. V ta namen so jih podložili s kožami. Kmalu nato pa so si omislili dolge lesene coklje v obliki čolnička, izdolbli v sredini prostor za nogo in prve preproste smuči so bile uresničene. Od te prve osnove do pravih smučk je bilo treba napraviti le še kratko pot in ustvarjene so bile smuči: dve dolgi, na lahno zakrivljeni, gladki deski z napravo v sredini, kjer privežeš nogo, da ne zdrsi z deske . O smučeh nam pripovedujejo razni zgodovinarji. Med drugimi Prokop (okoli leta 550.). Pau-lus Diaconus (leta 700.), angleški kralj Alfred (leta 890.) in drugi. Razumljivo je, da so rabili smuči najprej v krajih, kjer je mnogo snega in leži dolge mesece v letu. tako na primer v Sibiriji. Iz Sibirije so našle smuči kot prekoristno prometno sredstvo kaj hitro pot med Ruse, Fince in Lape. Lapi so si zelo zgodaj pridobili sloves kot najboljši tedanji smučarji ali krmarji. Odtod so zašle smučke v Islandijo in Grenlandijo med Eskime. Umevno je, da so si omenjeni narodi, ki le za kratek čas slečejo zimski kožuh, svoje primitivno orodje vedno bolj izpopolnjevali. Tako so nastali različni vzorci smuči. To orodje pa ni ostalo vedno le prometno sredstvo, nego je služilo tudi v zabavo in razvedrilo. O tem nam poroča na primer zgodovinar Olaus Magnus že leta 1555., ko popisuje, kako se je vršila neka popolnoma pravilna smučarska tekma. Zanimivo je vedeti, da poznajo smuči tudi Slovenci že od pradavnih dni. Naša domovina leži sicer precej proti jugu, a visoke gore in mrzli vetrovi so vzrok, da imamo precej ostro pod- nebje, mnogo padavine, med temi tudi mnc snega. Vrh tega imamo obširne visoke planote, 1 so kot nalašč ustvarjene za promet s smuč Domovina slovenskega smučarstva je na vise planoti Bloke v nadmorski višini 800 m pod Blc ščekom 1039 m, severovzhodno nad Cerkniškin jezerom. Kdaj so se začeli tu drsati na smučel tega ne vemo, gotovo pa je, da poznajo tu smuč od pradavnih dni in da je zimska narava sama privedla iznajdljive Bločane do tega orodja. Ve mo iz zgodovinskih poročil, da je bilo v XVIIJ stoletju smučarstvo na Blokah že jako razvito.! O tem nam poroča zgodovinar Janez Vajkart, Valvasor v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranj-| ske», kjer govori ta velezaslužni mož, kako spretno znajo Bločani krmariti na smučeh in da kaj podobnega ni videti nikjer drugje na Kranj-j skem in ne drugod razen pri Fincih in Lapih. Že: pred 400 leti je torej na Slovenskem smučarstvd! zgodovinsko izpričano. Smučanje je na Blokah še danes zelo v na-' vadi. Ustna izročila vedo povedati, da so Bločani uporabljali smuči tudi za zabavo in ne samo kot prometno sredstvo. Tako so se baje shajali vsako leto na svečnico ter so ves dan rajali in se zabavali na smučeh ter se skušali, kdo bo spret-nejši v krmarenju in skakanju. Zato so nastale tudi razne pripovedke, ki imajo gotovo nekaj resnične podlage. Tako je baje živel fant, ki je bil na smučeh tako spreten, da je y polnem diru ustrelil srno. Govorili smo o smučeh kot prometnem sredstvu, torej o napravi, ki jo je človek izumil v boju ta obstanek in skrbi za vsakdanji kruh. Danes služijo smuči pri nas poglavitno v zabavo. Smučarstvo je postalo šport in sicer naš najlepši in najkoristnejši zimski šport. Maloštevilni so bili oni naši meščani, ki so začeli pred nekako dvajsetimi leti širiti med nami misel smučarskega športa, danes si je ta panoga športa osvojila že precej močno armado. Zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da pričenja gojiti smučarstvo tudi kmetska mladina. Lahke in hitre smučke zaslužijo, da v nedeljo popoldne poletiš z njimi preko snežnih brd, namesto, da bi šel v gostilno popivat. Znamenitosti Cerkniškega jezera Ze zgodovinar Valvasor in razni drugi učenjaki so pisali o Cerkniškem jezeru ter ga omenjali kot naravno čudo izredne lepote. Kljub temu pa poseča jezero le malo tujcev in domačinov.. Vzrok temu sta gotovo pomanjkljiva reklama in naša malomarnost. O jezeru piše in govori ves kulturni svet. V šolah in pri predavanjih ga omenjajo kot eno najznamenitejših presihajočih jezer (to je, da voda izgine pod zemljo neznanokam in se zopet pojavi. tako da je jezero enkrat suho, drugič polno vode). Sicer so tudi drugod podobna jezera, nikjer pa ne izgine voda redno vsako leto in no-' beno ne nudi toliko naravnih lepot kakor baš naše jezero. J Jezero se nahaja ob mogočnem gozdna: v v Javorniku, 4 km od železniške postaje Rakek,' 2 km od trga Cerknice in od mesta Loža naj drugi strani 4 km. V ozadju jezera se vidi na jugu' kraški velikan Snežnik, na zapadu ponosni Nanos, proti severozapadu Julijske Alpe z našim Triglavom. Jezero se razprostira v dolžini preko 10 km s tremi otoki in polotokom. Na enem otoku je vas Otok s cerkvico in šolo. Po velikosti je jezero med največjimi v državi. > Kadar voda izgine, se odpre nov svet s sto-lino požiralnikov in bruhalnikov, ki nas spominjajo nehote na moč in brezkončno delovanje mogočne narave. Voda, ki izgine v te požiralnike^ teče v neznana po^zenska jezera. Ob jezeru se nahaja tudi več podzemskih jami s krasnimi kapniki, ki prav nič ne zaostajajo glede lepote za kapniki postojnske jame. Ne daleč o4 jezera je znameniti Škocijan. To je pravcat raj z lepo dolino in potokom Rakom, ki se pravljično vijuga skozi jame, predore in naravne mostove.^ Stran IU »DOMOVINA* št. 3 Tudi kraji okoli jezera so znameniti. Na Čisti strani nad Rakekom je bil odločilen spopad med Francozi in Avstrijci. V Cerknici stoje še mogočni tabori izza turških navalov, razvaline gradu Loško, razvaline prejšnjih gradov kakor tudi ostanki prazgodovinskih naselbin. Mesto Lož pa slovi kot eno najstarejših mest. V bližini se nahaja tudi graščina Snežnik, last princa Her-manna Schonburga-VValdenburga in pa kneza Windischgraza v Planini. Na vzhodu nas pozdravlja lepa Križna gora, božja pot s krasnim razgledom na celo jezero. Iz Cerknice je tudi lepa pot do znamenitih in priljubljenih slapov «Pekel» pri Borovnici ter do prijaznih krajev okoli Svetega Vida, nalikujočih švicarskim lepotam. Proti vzhodu je visoka gorska planota Bloke, domovina slovenskega smučarstva. O vsej tej krasoti ve povedati prav malo naš domačin Slovenec. Kaj šele tujci in drugi v naši državi! Zato se bo v kratkem osnoval sindikat v to svrho, da povzdigne promet in zanimanje za to veličastno naravno čudo, ki zasluži po vsej pravici največje zanimanje. Sindikat se bo osnoval s sedežem po vseh večjih krajih okoli jezera, kakor na Rakeku, v Planini, Cerknici. Begunjah, Blokah, Ložu in Starem trgu. S pripravljalnim delom je že pričel delovati domačin akademični slikar Franjo Sterle. Sindikat si bo nabavil motorne čolne in navadne priročrfe čolničke, kočo z gostilno na jezeru, primerno kopališče; organiziral bo različna vozila in avtotakse do jezera iz bližnjih krajev in železniških postaj ter ukrenil vse drugo, kar je potrebno, da se bo povečalo zanimanje Ieto-viščarjev za krasote in znamenitosti tega jezera. Monakovska prerokinja Ana Eulerjeva pravi, da je brala iz zvezd, da bo prišlo do vojne med Anglijo in Rusijo. Dali so mu dva dni časa, da stvar pojasni. V ponedeljek so našli Schneiderja mrtvega. Zastrupil se je z veronalom. Na mizi poleg njega je ležal Tem i a prerokovanja za fetošnje leto Zadnjič smo pisali, da za letošnje leto ni pričakovati posebnih vremenskih nezgod ter katastrof v prirodi. Ta t rdite s' se opira na znanstvena opazovanja. Poleg tega pa se dobe, seveda, preroki, ki svoja napovedovanja opirajo le na nekake tajne sile, ki jini baje omogočajo videti dogodke v naprej. Navadno ti preroki vidijo vse črno. V Angliji se je oglasil tak silno črnogled prerok v osebi znanega londonskega bralca usode iz zvezd Rapliaela. Za leto 1928. nam ta mož napoveduje same neprijetnosti, kakor so poplave, potresi, kužne bolezni in druge raznovrstne nesreče. Raphael, ki opira svoje uapovedbe na neke glasove iz neba, trdi, da bo na svetu vedno slabše. Angliji prerokuje nesreče v rudnikih, kakršnih svet še ni videl. Francozom se bo baje dežela spremenila v ogromno močvirje mednarodnih hudih zapletkov in neuspehov. V splošnem bodo Evropo in Ameriko zadeli hudi potresi, viharji in še druge nesreče. V Italiji bo fašizem razpadel kakor papirnata stavba, deželo bodo pa obiskale razne bolezni in nemiri. Vsepovsod bo vedno več zločinov, višek pa bo dosežen v Londonu do meseca avgusta. Tudi nemška vedeževalka Endemannova vidi vse črno. Dejala je, da se bosta letos borili Anglija in Francija proti Rusiji. Nemčija pa ne bo zapletena v to zadevo. Še zaslužila bo kot dobavlja tel j. Če se vojna začne, bo trajala dolgo, najbrž do leta 1934. Rusiji vojua ne bo mogla škodovati. Ko so jo berlinski novinarji vprašali, na kak način se bo vršila vojna, je Endemannova dejala: «Nekaj popolnoma novega vidim. To ne bo vojna z navadnim orožjem, marveč boj z elektriko in plinom. Anglija bo imela največ škode; kar ji ne vzame vojna, to ji bodo pa odvzeli potresi in bolezni. Francija se larhko pripravi na revolucijo. Italija bo imela spore z neko sosedno državo. O Ameriki ne vidim ničesar. Vidim še to-le: Tam, kjer je nedavno umrl kralj, se dogodita letos dva politična umora. Kraljev sin ne bo mogel zasesti prestola.) Ob koncu je vedeževalka napovedala še velike Id velevažne iznajdbe, mestu Berlinu pa hud požar. Doslej se takšna napovedovanja niso nikdar ukradeni denar, od katerega je bil Schneider že izpolnila, pa se gotovo tudi sedaj ne bodo, v koli- nekaj uporabil. kor pač ne gre za stvari, ki so jih vedeževalci [ x U(HnrtiteT niorilcev gajderjere in Graja r napovedali ua podlagi temeljite presoj? svetovnega položaja. V takih zadevah včasih ni težko prerokovati. Mi, Jugosloveni, bi pač kaj radi imeli, da bi si poleg Francije zasigvrali tudi prijateljstvo Rusije ter Nemčije, kar bo pa težko spraviti v sklad. Potem se nam ne bi bilo treba bati naše največje sovražnice Italije, ki še nima dovolj naše zemlje. New Yorku. Te dni sta bila v New Yorku na električnem stolu usmrčena Ruth Snyderjeva in njen ljubimec Gray. ki sta svoječasno na grozovit način umorila moža 3nyderjeve. Guverner Smith, ki je bil edino kompeteuten za pomiloščenje obeh obsojencev, je zadevno prošnjo odklonil. Ko so Suyderjevi povedali, da ni pomiloščena, je divje zaplakala, pulila si je lase in se zaletavala % glavo ob zid. Vse to ji pa ni pomagalo, kajti X Nadomestilo za solnčne žarke na Švedskem, kmalu nato so io iz celice odvedli na eletričui Pomanjkanje solnčnih žarkov spričo dolge zime . stol. Preden je zapustila celico, je rekla- ^Povejte nadomeščajo z znanstveno uporabo električne vsem, da sem umrla brez sovraštva v srcu. Od-luči. Na kmetijski poskusni postaji v Stockholmu puščam vsem, ki so me žalili. Kesam se svojega so napravili prve poskuse s prekovijoličastimi j zločina, toda plačati ga moram drago. Z Grayein žarki pri enako starih piščancih. Nekaj piščancev sva skupaj grešila in zato morava skupaj umreti.> so izpostavili žarkom, druge pa ne. Uspeh je bil,1 Oblekli so jo v sivo raSevinasto obleko, jo ostrigli da so se piščanci pod vplivom prekovijoličastih in ji pritrdili aparat na glavo. Glasno ihteč je žarkov bolje razvijali kakor neobsevaui piščanci.! sedla na električni stol, rekoč: Oče, odpusti jim, Tudi v rastlinjakih se z uspehom uporabljajo ti saj ne vedo, kaj delajo!* Nato se je umirila ter žarki. mirno zrla na početje krvnikov, ki so jo privezali X Najdba človeških okostij v sedečem polo- >,a stol in ji zavihali nogavice do členkov. Zdrav-žaju. Pri kopanju vodnjaka v okolici Toulona je'nik ie dal znamenje in mehanik je spustil elek-našel neki kmet človeško okostje, ki je bilo po- trifni tok- Snyderjeva se je krčevito zvila na stolu, kopano za mizo v sedečem položaju. Policijska tel° se Je streslo. Zdravnik je ugotovil, da je bil komisija je ugotovila, da gre za okostje mlade ,ok prešibek. Še enkrat je pritisnil mehanik in ženske, ki je bila tamkaj pokopana pred 25 leti. Pel minut nato ie bila Snyderjeva mrtva. Na vrsto Še bolj zagonetno je, da so" v isti občini izkopali še tri človeška okostja, ki so bila vsa v sedečem položaju. Stvar raziskujejo sedaj oblastva, ker gre nedvomno za hud zločin. X Življenje najstarejšega Angleža. V Noth- Ako Vas kaj muči, je prišel Gray. Oblekli so ga v črne hlače s prerezano desno hlačnico, da so aparat pritrdili na golo nogo. Bil je popolnoma miren in vdan, do zadnjega trenutka je čital sv. pismo. Ko je mehanik spustil tok, je njegovo telo krčevito zatrepe- . . . , , . ... . . .. , talo, toda le za hip, kajti minuto kesueje je bil že mghamu je te dni proslavil svoj 106. rojstni dan mr(ev najstarejši Anglež VValker, ki je še danes čil in zdrav. Walker je izjavil, da je doživel deset i križev le zaradi svojega umerjenega načini živ-i ljenja; stalno je jedel dobro in obilno, a tudi mnogo in trdo delal ter se pečal s športom. Jubilant vstaja ob šestih in popije dve skodelici čaja; ob devetih dopoldne si privošči skodelico mleka; ob 11. uživa kruh in sir; njegov obed obstoja običajno iz pečenke in pudinga z mlekom; ob 16.30 pije skromni Walker zopet dve skodelici čaja s kruhom in sirovim maslom; večerja pa je zelo obilna: mlada svinjina in nmogo inočnatih jedi. Ves ostali čas uporabi Walker za gibanje in delo... X Proti prezgodnjim porokam v Angliji. V Angliji zakon natančno določa, kdaj se smejo poročiti mladeniči in kdaj deklice. Po tem zakonu se lahko vsak moški poroči, ko prekorači 14. leto, dekleta pa, čim dovršijo 13. leto. Sedaj se pojavlja motno gibanje, da bi se ta meja zvišala. Zato bo predlagala vlada za oba spola starost 16 let. X Strahovi v stari hiši. Stanovalci neke slare hiše pri mestecu Boltonu v Angliji so javili policiji, da v njihovi hiši straši, in so zahtevali preiskavo. Policija se je odzvala, vendar pa ni mogla ugotoviti ničesar drugega kakor to. da dejansko straši. V tej stari hiši se nahajata dve lobanji, zaradi starosti že popolnoma rumeni. Pred kratkim so ju hoteli dati posrebriti. da bi služili potem za okras, še isto noč se je začelo trkanje in ropotanje, ki od tedaj ne preneha več. Domačini so storili vse, da najdejo vzrok skrivnostnega ro-potanja, vendar niso mogli opaziti ničesar. V bližini trkanja je bilo slišati tudi korake in vzdihe, ki so močno razburili vse, ki so jih s išali. Pri prebiranju starinskih knjig na tamošnji občini so zvedeli, da je bil v dotični hiši že v davnem času izvršen umor. Stražnik, ki je te laj prdiitel. da aretira ubijalca, je bil ubit že na pragu hiše. Pravijo, da se sedaj vrača duh ubitega redarja. X Svojo uslužbenko je okradel. V nekem velikem podjetju v Steyru je minulo soboto uradnica Ernstbrunnerjeva prejela .5000 šilingov, da bi jih izplačala železniški blagajni. Uradnica je pu-i stila torbico z denarjem za hip v pisarni, kjer se je nahajal samo pisarniški načelnik Schneider. Ne da bi pogledala po denarju, je uradnica odšla na kolodvor in šele tam opazila, da je denar iz torbice izginil. Sum je takoj padel na Schneiderja. ako a bolečine, si kupile v lekarni ali v tovrstni trgovini pravi Fctlerjev lepo di&eči E sa-fluid. Otirajte si vsako jutro iu vsak večer z njim bolni mesta; iznanadilo iu razvoselilo Vas bo, kako ho Elsafluid brzo in prijetno obtaiit Vaše bolečine. Ako ste zdravi, si izpirajte z Elsafluidom grlo in si umivajte telo. Elsafluidu boste hvaležni in ostali mu boste zvesti. Dnevno negovanje telesi z Elsafluidom Vas bo nagradilo z bistro glavo in zdravim spanjem. Elsa-fluid Vas bo obvaroval nahoda, hripe in drugih bolezni ter Vam ustvaril tako veselje do življenja, Če použijete ne'11 2 cialui steklenici 62 Din, 27 poizkusnih ali 18 dvojnih aU itft specialnih steklenic 139 Din, 54 poizkusnih ali 36 dvojnih alt 12 specialnih steklenic 250 Din. — Naslov napiHt« radota* tako-le: Lekarnar Eagen V. Feller 8tablo* Donja, Elsatr* 3*0, Brratoka. Sledeče srečke L razreda državne razredne loterije, ki jih je prodala Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv, Petra oesta št. 19, so bile izžrebane, in sicer so zadele: 500 Din st. 76.737; pfr 200 Din pa št.: 7678, 15.423, 15.476, 15.481, 15.482, 66.627, 66.644, 115.684, 20.152, 22.548, 461026, 46.039, 46.044, 46.065, 46.161, 46.164, 58.263, 70.249, 70.269, 70.348, 70.351, 99.741, 109.B35, 109.855, 120.232, 76.729, 78.716, 78.757, 103.145, 103.162, 10.846, 34.605, 34.667, 60.159, 84.630, 84.686, 97.329, 108.148, 123.881, 123.978, 49.836, 30.089, 24.568, 11.125, 47.519, 47.523, 85.137, 111.421, 111.424, 121.051. , Kdor ieli nadalje igrati na visoke dobitke, naj nam to takoj javi, da mu prihranimo srečko H. razreda, ker bodo gotovo nekateri igralci pozabili obnoviti srečke. Izžrebane srečke naj se pošiljajo obenem na naslov: Zadružna hranilnica, r. z. z o. s. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19. .• s Če srečk ne bo na razpolago, bomo nakazovali dobitke v denarju. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prosjak. j»Dobra gospa, dajte mi vsaj en dinar! Moja žena umira v bolnici in hčerka se mi je težko ponesrečila. Ako ne bom zvečer prinesel ničesar domov, me bosta obe nabili...« Tako je. ■jNeki meščan in preprost kmet sta se srečala ter je meščan vprašal kmeta: »Kolikokrat pa za-koljete prašiča pri vas?« :Kmet (šaljivo): »Samo enkrat, gospod...« NI slab odgovor. Dva kmeta se prepirata in reče prvi jezno: -;«Ti si tako neumen kakor tri leta staro tele.» «G; ga zavrne drugi, »tri leta staro tele je pri nas že pameten vol.«' . , ? Tolmačenje. PgkarskLvajenec je videl na železniškem vozu triičrke SDŽ. Nekaj časa premišljuje pomen teh črk in končno meni: »Aha, črke SDŽ pomenijo: Slcjvenske dobre žemlje.» Naj počaka. Hlapec si je pri oranju zaželel kosa slanine, pa je stopil na brazdo ter rekel gospodarju: »Kaj porečete, če bi imel tak kos slanine, kakor je ta brazda?« Gospodar: »Počakaj, da bo vsa zemlja ena velika svinja, pa si ga boš lahko odrezal, kjer boš hotel...» Pek in kruh. Kdo največ trpi za vsakdanji kruh? Ker morda še ne veste, Vam povemo, da je ta največji trpin pek. Dokler nima dela, si mora iskati kruha in hodi s trebuhom za kruhom. Kadar pa ima zaslužek, hodi s kruhom za trebuhom (ko kruh prodaja s košem). Dober odgovor. Prebrisan deček. Le deklica ga zanima. jžena (možu, ki se je ves vzhičen zagledal v mlado, plesalko): «Ne razumem, kaj prav za prav .vidiš na tej obleki.« Mož: »Obleka, no, me res ne zanima, toda to, kar vidim v ohlekL mi ie všeč.» ' Mati: »Sinko, zakaj si vzel klobaso iz kuhinje?* Sinček: »Lačen sem bil.« Mati: «Kako si mogel, biti lačen, ko si vendar malo prej pojedel kavo s kruhom?® •Sinček: »Seveda, kave sem bil že sit, a jaz sem bil lačen klobas...« Hudobneži iz Pratike in svarilo ženinom. Ženini, ako ne boste dobro pazili na svoje neveste, ko boste šli od poroke skozi cerkvena vrata, Vas čaka nesreča, kajti tisti trije možje na prvi strani Pratike čakajo skriti in ko prestopi nevesta cerkveni prag, jo skušajo napasti in poškodovati Evo Vam primerov. Vodilja in družica spremljata lepolično, poskočno in sladkobesedno nevesto pred oltar. Ko so šli iz cerkve, je zamahnil prvi mož iz Pratike s cepcem proti nevesti pod kolena. Nič več ni nevesta tako poskočna, temveč ima bolj mehka kolena in počasno hojo. Drugi Pratikar pa s svojo lopato zagrabi prsti ter jo vrže nevesti v obraz. Odtod so tiste pike in pege, ki jih dobe skoro vse mlade žene. Sledi pa še najhujše: Tretji hudobnež namreč kar prime tvojo ženko za konec jezička ter ji ga od vseh strani tanko ošpiči. No, in ta jeziček boš ti, dragi ženin, občutil skozi vse svoje zakonsko življenje Babica: »Kaj hočeš, da ti kupim za god? Ali želiš dve pomaranči ali kaj drugega?« Deček: »Raje bi imel kaj drugega, in sicer deset pomaranč...« Prisotnost duha. Župnik je obtičal sredi pridige in nikakor nI znal naprej, vendar ni izgubil prisotnosti duha, temveč je zaklical: »Nekaj se smodi!« Kakor bi trenil, so vsi verniki bežali proti vratom, župnik pa za njimi. Ponosen na svojo plešo. Kmet je podražil svojega mlajšega soseda, ki je bil že popolnoma plešast: »Kako je mogoče, da si že plešast, čeprav si mlajši, dočim sem jaz le osivel, a lase imam še goste?« Plešec: »Sivih oslov sem že videl dovolj, golega pa še nobenega.« Preveč je pričakovala. V proslavo rojstva nekega nemškega princa je dobilo 100 mladih deklet, ki so se hotele poročiti, popolno poročno opremo. Ko so enp teh obdarovank -z dežele vprašali po imenu njenega ženina, je dekle začudeno odgovorilo: «Mislila sem, da se tukaj že vse dobi!j Sedaj ie zdrava. Janko: »Ali je dr. Nosan izzdravil tvojd taščo?« Jože: »Popolnoma. Sedaj nič več ne jeclja.* Janko: »Ali je to mogoče?« Jože: »Seveda je. Zdravnik ji je dal tako izdatno zdravilo, da je sploh onemela ...» REVMAflžEM. Zahvalna izjava. O. drju. I. Rahleievu Beograd Kosovska ulic« ii. Velecenjeni gospod doktor! Približno pred' tremi meseci sem naročila od Vas dve steklenici zdravila proti rcvmatlzmu »Radio Balsamika«. Prehladila sem se v cerkvi, ko sem klečala na cementnih tleh. Radi tega prehlada mi ie oteklo in ohromelo levo koleno. Občutila sem take bolečine, kot da me nekdo zbada z nožem v koleno. Po masiranju z Vašim »Radio Balsamika» so otekline Izginile in bolečine so prestale. NajsrC-neje se Vam zahvaljujem za Vašo pomoč. Metlika (Slovenija), 24. novembra 1926. Roza Kndunc. Zdravilo „RADlO BALSAMIKA" izdeluie, oro-daja in razpoSilia oo povzetja laboratorii ..RADIO BALSAMIKA" drja. 1. Rahleleva v Beogradu, Kosovska ulica 43. 892 IIIHII1IIIIIIIIIIIIHI Najlepše pravljico so v knjigi To So val Mata j, ki ima tudi 15 slik in volja le 16 Din; s poštnino 19 Din. Pošilja jo kniigarna Tiskovne zadruge v Lgubljani, Prešernova ulica štev. 54. IfillllllRIIIIIIIIIIIII ( Priložnostna smešnica. }■ S prižnice neke celjske cerkve je trdil duhov-iik, da ni toliko pregrešno, ako ukradeš 10.000 dinarjev, kakor pa, da si je neki kmet na veliki Šmaren z motorno mlatilnico omlatil svoje žito. Denar se pač še lahko vrne, a oskrunjena ne-Sdelja se ne vrne več. K tej pridigi so hudomušneži pristavili, da bo tatu, ki je v celjski kaplaniji ukradel samo 6000 dinarjev, greh gotovo odpuščen, a kmetu, ki je spričo pomanjkanja časa moral mlatiti na praznik, ni rešitve pred peklom. Brzina vlakov. , Neki Anglež, Francoz in Nemec, so se vozili b Trsta proti Ljubljani in opazovali izginjajoče predmete ob železnici. Pa je rekel Anglež: »Naši Rrtaki vozijo hitreje, tako da se brzojavni drogi vidijo kakor ena sama ograja.* Francoz se nasmehne Angležu, češ: «V Franciji vozi vlak s tako hitrostjo, da se kilometrski icamni vidijo kakor en sam zid.» «To vse ni nič,* ugovarja Nemec. «V Berlinu se je strojevodja skregal s postajenačelnikom, spustil stroj v tek ter obenem zamahnil, hoteč zasoliti načelniku zaušnico. No, kaj mislite, kdo je prestregel tisto zaušnico? Načelnik na Dunaju.* Uporaba vojnikovega čela. Narednik: «Zakaj ima vojnik čelo?» Vojnik: «Zato, da misli...* Narednik: «Neumnost! Vojnik ima čelo zato, Sa mu čepica ne zleze na oči...» «Lumpenmarš.» Trije slovenski godci so se podali ob novem letu koledvat. Dospeli so tudi v neki nemški romarski kraj, kjer so si hoteli očistiti duše in so si poiskali spovednika. Prvi je pristopil k spoved-nici goslar ter začel pripovedovati nemškemu Spovedniku svoje grehe v slovenščini. Slednji ni razumel slovenščine, pa je vprašal: »No, bas ist?» Goslar: «Nisem basist, jaz sem goslar.* Pri tem je goslar pocukal basista za rokav, toda namesto basista je pristopil klarinetist in Spovednik je zopet zaklical: «No, bas ist?» Klarinetist je zanikal, da bi bil on basist, ter je Ddstopil. Končno je prišel k spovcdnici pravi basist in pripovedoval: «Da, da, jaz sem basist, prvi je goslar in drugi pa klarinetist.* Spovednik, nejevoljen nad nerazumljivimi grešniki, se je v spovednici zadri: «Ir lumpen, marš!* j Naši godci, misleči, da hoče spovednik slišati Mano koračnico «Lumpenmarš,» zgrabijo svoja godala in pred spovednico zaigrajo z vso vnemo omenjeni komad. Nepremišljena izjava Mihec stoji pri vrtiljaku in neprestano zahteva: «Vola bi rad jahal, vola bi rad jahal!* Oče (srdito): «Saj sem te že vse dopoldne nosil na hrbtu...» > . Cena kvasu. Vaška otroka prideta v trgovino. Deček: «Prosim, dajte mi za štiri krone kvasa!* Deklica: «Meni pa samo za en dinar!* Lovske. A: »Zadnjič sem odstrelil zajcu sprednji nogi; in žival je zbežala samo na zadnjih nogah.* B: «To ni nič! Nedavno sem jaz zadel divjega' prašiča natančno spredaj. V trenutku se je žival obrnila, tako da je krogla prišla zopet ven in zadela mene v nogo.» Ženin In nevesta šmarskega okraja, najboljšo postrežbo, najlepše In najcenejše blago najdeta samo v trgovini 15 ED. SUPPANZ v Pristavi. Naznanilo preselitve ODVETNIK Listnica uredništva Fužine. Ni v skladu s tiskovnim zakonom. Veržej. Proti zakonu. Turški vrh pri Zavrču. Nagrade bodo dobili, kakor smo pisali že v božični številki le oni, ki bodo nabrali gotovo število novih naročnikov. Prečitajte si pogoje, in potem na delo! Kdor jih bo največ dobil, bo deležen prve nagrade. Vsi novi nabrani naročniki morajo vso ali vsaj del naročnine plačati. Celje-Ostrožno. Prosimo za nadaljevanje. Naročnina Vam je s tem plačana do konca leta. mali oglasi Posestva, gostilne, zlasti manjša posestva in gostilne v mestih ali bližini mest išče več plačila zmožnih ponudnikov. —Naslov: «Marstan», Maribor, Koroška cesta 10. 24 DR. STANKO SAJOVIG NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJO ODVETNIŠKO PISARNO IZ GORNJEGA GRADA V KRANJ (ŠTEMPIHARJEVA HIŠA, PREJ PISARNA G. DR. HINKA SCHREINERJA) Mlado lice Poročne prstane 20 očala in vsakovrstne ure kupite najceneje pri Zdr&vko Ambrožič urar, Radovljica. POSTRANSKI ZASLUŽEK za dame in gospode — predvsem primerno za mladino — zajamčen dnevni zaslužek 15-20 Din. Brez posebnega znanja. Pouk, navodilo in pojasnilo 10 Din. Kdor se zanima za to stvar, naj pošlje cenjene ponudbe na poštni predal 6 v Ptuju ter naj priloži 10 Din. Nobena prevara. Oblastno dovoljeno. Priporočena pisma in nakaznice se ne sprejemajo. Samo 8 Din s poštnino vred velja povest LISJAKOVA HČI. Naročite jo pri TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54. š&sa I P I PDZOR! TRGOVCI, KMETOVALCI, POZOR! Imam vedno v zalogi vse vrste pšenične moke in koruzne mlevske izdelke. Posebno pa priporočam zelo dobro in vedno svežo domačo krušno pšenično moko. Prijazno se priporoča IVAN KURALT ps domaie pri „T O N H O V C valjčni mlin, DOMŽALE £ I i ? i s 1 v v v 8 I % t i i v i K lahko obranite do visoke starosti, ako Bte za to skrbeli, predao je lice začelo veneti. Mladeni&ko svežost je treba varovati, dokler se mine. Uporabljajte za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaš h rok in Vaših las: I. Fellerjevo prav* kavkaiko pomado za zaščit« ltoa in kaže. Ta pomada izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko iu nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Izne-nadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjaio solneue pege, kožne brazde, rdečilo uosa, mozolji, zajedavci in drngi vsakovrstni nedostatki kože. II. Fellerjevo močno pomado za rast las, ki preprečuie izpadanje las, prerano osivelost, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke in bujne ter pospešuje njih rast. Za poizkus Btaneta 2 lončiča eno, ali po en lončič od vsake Elsa-pomade z omotom in poštnino vred 38 Din. III. Elsa-mllo zdravja ln lepote, ki ni samo parfimirano toaletno milo, temveč ima v sebi medicinsko preizkuša ne, dobro delujoče sestavine, ki prodirajo v Vašo kožo in vzdržujejo Vašo zunanjost zdravo, lepo, mlado in mladeniško svežo. Fellerjeva prava mila zdravja in lepote so: ELSA lilijino mlečno milo ELSA rumenjakovo milo ELSA gliceriiiovo milo ELSA-boraksovo milo ELSA katranovo (fampon) milo ELSA-milo za britje Poizkusite j h! Nikdar ne boste rabili drugih mili Za poizkus stane 6 kosov Elsa mila z omotom in poštnino vred 52 Din. Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar naprej, zakaj pošiljatev po povzetju stane 10 Din več. Naročila naslovite takole: LEKARNAR F.UGEN V. FELLER STUBICA SONJA, Elsatrg 360, Hrvatska Izdaja za konzorcij »Domovine* A doli Rlbni.kar, "Irejuje Filip O mladič. Ta Narodno tiskamo Fran Jezetšsk,