Ribnica kot goslarski kraj UJSTT’VWR.JWJO MED rsj/VPVl 1 N HLOD ZAČNE PETI, CE GA V ROKE < DOBI MOJSTER m Jože Šobar, mojster 0 Izdelati glasbilo, kot je violina, ni na. Take violine so skoraj neslišne tik ob ušesu, enostavna reč. Mi enostavna, če jo na moči in polnosti pa pridobivajo z oddaljenos- želiš narediti res kvaliteno in ročno, tjo." saj je potrebno v izdelavo ene vio- Kako pa je z modernimi izdelovalci? line vložiti kar 200 ur ročnega dela "Mpderni izdelovalci žal težijo k temu, da so vio- in morda vsega skupaj 1 uro strd-. Trne "svetle", da "kričijo" svetel ton in so najbolj jnegaL Jože Šobar, 24-letni Ribničan, violine izdeluje že 7 let. Ob zaključku Srednje lesne šole v Kočevju je za strokovni izpit želel narediti nekaj posebnega. "Sošolec je kitaro, zakaj pa ne bi jaz violine?" si je mislil in je šel v začetku leta 1996 v Ljubljano do mojstra in profesorja Viljema Demšarja (kije med drugim naredil tudi belo violino za slovenski film Halgato). "Še nikoli prej nisem delal česa takega. Violino sem naredil čisto sam, seveda ob pomoči, nasvetih, popravkih in kritikah mojstra Demšarja. Z delom sem začel februarja 1996, naredil pa sem jo v treh mesecih. Danes za izdelavo violine porabim nekako 1,5 meseca, oz. 200 ur." slišne pri ušesih, medtem ko se njihov zvok na daljavo porazgubi. Glasbeniki, violinisti, take violine uporabljajo, tako da v resnici niso niti navajeni polnih temnih tonov. Temen, poln ton cenijo pravi poznavalci, virtuozi in mojstri na violinah, ki tudi igrajo na teh starih violinah (stradivarke, guarn-erke..)." Jože se želi približati tem starim mojstrom, žal pa je posledično tudi to, da do sedaj še nobenega glasbila ni prodal. Naredil pa je že 4 kitare, 2 violi, 6 violin in 2 čela. "Rabiš trgovca, managerja, ki bi ti prodajal instrumente, ali pa daš instrument nekemu znanemu glasbeniku, ki bo največji pro-motor tvojega glasbila. Npr. Vladimir Repin igra na "Ruby" (stradivarko) in za to plačuje tudi najemnino nekemu skladu. Avstrijska banka ima npr. 15 violin v lasti, ki z njimi na ta način trži." Kaj ti je pri teh starih izdelovalcih, kot so N. Amati, A. Stradivari in G. Guarneri, najbolj zanimivo, fascinantno? sn Si se te veščine naučil v šoli? "Ne, tega se je treba učiti na star način - od mojstra. Tako sta se učila tudi Stradivari in Guarneri od Amatija; in tudi mojster Demšar od mojstra, svojega očeta. V tujini so tudi že šole izdelovanja violin, a te ne navadijo 'nič', nič ne odneseš od tam. Ja, izostrijo ti natančnost pri izdelavi, žal pa zapostavljajo kvaliteto tona-zato ni napredka." Kakšen je ta kvaliteten ton oz. kvalitetna vio- Nina? "Violina mora imeti temen, poln, nosilen ton - da 'nosi' po dvorani; take violine so izdelovali najbolj znani izdelovalci glasbil iz Cremone: Nicola Amati (družina Amati), ki je bil učitelj mlajših dveh -Antonia Stradivarija (družina Stradivari) in Giuseppea Guarnerija (družine Guarneri). Meni osebno ima najlepši ton ravno Guarnerijeva violi- "Večna uganka, zakaj od teh starih italijanskih mojstrov naprej ni nihče več razvil in naredil tako kvalitetne violine. Še nobeden jih ni do sedaj prehitel, ne po tonu glasbila niti po izdelavi. Z najsodobnejšo tehnologijo so pri Kodaku raziskovali, kakšen lak je za instrumente uporabljal Stradivari, a do spoznanja niso prišli! Zanimivo je, da tudi učenci, ki so se učili pri Stradivariju ali Guarneriju, npr. sinovi, niso nikoli dosegli take kvalitete. Stradivari je, zanimiv,o npr. tudi pri svojih devetdesetih letih izdelal tako perfektno violino kot pri tridesetih." Zakaj pa je lak tako pomemben? "Lak opisujejo kot eno izmed najpomembnejših sestavin, ki naredi instrument kvaliteten. Jaz menim, da je najpomembnejše to, kakšen je les, tvoja roka, oko, čut in občutek. Lak prispeva nekako slabih 10% h kvaliteti zvoka." Kako začneš z izdelavo violine? "Najprej izbereš hlod, npr. na kakšni žagi. Najbolj občutljiva je smreka, javor ni tak problem, a največ delamo iz smreke. Sicer je pa tako, da če znaš delati instrument, ga lahko narediš iz vsakega lesa, moraš ga znati prebrati in obdelati. Klasika pa sta še vedno javor in smreka. Smreka mora biti brez napak (grče..), gosto in malo v levo ali pa naravnost (kar je redkost) raščena in z višine nad 1000 m. Da je malo v levo zavita, je pomembno pri razrezu, saj če bi material napačno prerezali, bi prerezali celice, les bi omehčali in ga s tem uničili. Priporočljivo je tudi, da je 'leščerka', da je kot ogledalce, in sicer zaradi estetskega videza in ker ti to utrdi les. Les razrežeš na primerne dolžine in ga daš sušit. Sušiti se mora najmanj 5 let na zračnem prostoru, (a ne v sušilnicah), npr. na podstrešju, kjer ga postaviš pokonci, da sok odteče. Nato pa začneš iz hloda resnično delati pojočo skrinjico! Delaš z modelom, nekakšnim okvirjem. Vpneš, delaš, oblikuješ, rišeš, opazuješ, popraviš, gledaš - pomemben je vzdolžen in prečen pogled... Delam počasi, pogosto dva izdelka istočasno, saj se večkrat zgodi, da ne vidim, ne opazim več pravih fines na enem intru-mentu. Takrat prekinem z delom in vzamem v roke drugega. Tako se mi velikokrat zgodi, da šele takrat zopet postanem pozoren na detajle prvega instrumenta. Pomembno je tudi, da se vidi struktura lesa, da se vidi njegov vzorec. " V Sloveniji si tudi edini, ki izdeluje loke za violine, viole, čela in kontrabas. "Ja, res je. V Sloveniji sem edini izdelovalec lokov. Tega sem se naučil sam v enem letu, vložil v to veliko znanja in zato mi je res v veliko veselje. Lok naredim iz enega kosa in s prav posebno natančnostjo. Na koncu napnem še žimo. Včasih prinesejo ljuddje lok le ožim it." Njegovi loki imajo odtis 'Šobar' in jih tako ne morete zgrešiti.” Popravljaš pa tudi poškodovane oz. stare loke, godala in kitare. 'To mi je izzivih hkrati neko dobro delo, da, če se da, instrument popravim, da se nanj igra naprej. Pogosto je najprej potrebno tudi oceniti starost npr. violine. Prav zato sem si v atelje prinesel violino iz leta 1786, ki sicer nima kakšne vrednosti, a za primerjavo starosti je super. Če violina v notranjosti nima etikete izdelovalca ali opaziš, da je le skopirana, lahko iz starosti lesa, laka in izdelave določiš, kdo jo je izdelal, koliko je stara in ne nazadnje, koliko je vredna." Ali je izdelovanje violin obrt ali umetnost? 'To je umetnost, saj je najvišja točka umetnosti glasba. Vsepovsod te spremlja glasba, izraža pa se le s pripomočki, pa naj bo to glas, kamen ali instrument. To je 'špica' vsega, prav na vrhu piramide pojma umetnosti! Glasba te pomirja...," je razlagal Jože. "So pa tudi uporabne stvari: Kipe in slike lahko samo gledaš, na violino, instrumente pa lahko igraš in iz njih izvabljaš najčudovitejše melodije! Dobra primerjava se mi zdi tudi tale: violini cena samo raste, saj je s starostjo samo še boljša in bolj umirjena. Violina z leti zori, tako kot vino! Z njo izražaš neka svoja čustva - ko jo delaš in ko nanjo igraš. Dobesedno violino sami izdelamo, od izbire hloda naprej. Zamisli si, da hlod poje - potem je to res umetnost!" Kaj pa violine, narejene tovarniško? "Instrumenti, ki jih delajo v tovarnah, so izdelani v 1 uri, in iz stroja kar 'letijo'. Ne, to ni umetnosti Razlika je med strojno izdelavo violine v 1 uri in ročno izdelavo v 200 urah, v katere vložiš sebe kot strokovnjaka in kot človeka z občutji." nadaljevanje na strani 35 .itEšem Decembra pišemo: Dogodki meseca 4 Izvolili smo Alojza Marna Pogovor meseca 6 Alojz Marn, novi ribniški župan 'V sami Ribnici kot mestnem naselju sem razmeroma nepoznan, medtem ko me je podeželje spoznalo že v preteklih letih, ko sem še delal v kmetijsko pospeševalni službi in se precej srečeval z ljudmi na terenu. Razloga za to, da so me ljudje tako številčno podprli, pa sta po mojem mnenju dva: program ' j je bil očitno sprejemljiv, saj ne obljublja ničesar, kar ne bi bilo možno uresničiti ali s projektom vsaj začeti. Drugi razlog, ki so ga ljudje pogosto navajali, pa je verjetno ta, da so si občani na položaju župana zaželeli spremembe. Hkrati so pripominjali, da naj bi novi župan svojo funkcijo opravljal profesionalno." Kulturne drobtinice 8 in 9 Veliki ortneški oltar je ponovno med nami Večer za kmečko mizo 44 smrečic za 44 razredov Nekulturne drobtinice Satanska znamenja na župnijski cerkvi Z roko v roki 20 let Sožitja Čestitke, razpise in pomembna obvestila pregledujte od strani 13 do 24 Zabavne strani Bralci pišejo Pravica vedeti Brez vrednot ni demokracije Je bil sv. Miklavž zlorabljen? Pogovor iz šolskih klopi K Alenki Bikar po nagrado Od vrtca do šole Da bi mladi znali reči ne! i 1 ?: I ÖXo £/it& 15. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT POPEVAMO MED ISKRENIMI LJUDMI NA ŠTEFANOVO 26. decembra, ob 18. uri, v Športnem centru v Ribnici Nastopajo: OKTET GALLUS NONET VITRA VOKALNA SKUPINA TRENUTEK CANTATE DOMINO, y’ Kočevje v MPZ LONČAR, Dolenja ” vas ' B I ■ ' ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR, Ribnica PEVCI SOLISTI KOREPETITORJI PLESALCI GODBA GODALNA SKUPINA Organizator: KUD GALLUS RIBNICA OBMOČNA IZPOSTAVA JSKD RIBNICA Pokrovitelj: OBČINA RIBNICA Športni utrinki V športnem plezanju tekmovalo kar 38 šol E Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 f.\ Metka Tramte - članica E-pošta: reseto@ribnica.si -S Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091,8369 765 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 31. januar 2003 Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. U Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se fi\ J/ Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. januar 2003 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija Miklavža na naslovnici: A. Pahulje ■>icio^>0€:i Po osmih letih ima Ribnica novega župana IZVOLILI SMO ALOJZA MARNA H S > Tak volilni razplet je bilo nemogoče napovedati, zakaj zgodilo se je, da je med tremi kandidati zmagal tisti, ki se mu je pripisovalo najmanj možnosti, da prevzame najpomembnejšo politično funkcijo v občini. Marn je v drugem krogu uspel pridobiti kar 59 odstotkov glasov in je dosedanjega župana premagal s skoraj 20-odstotno razliko. Alojz Marn, 41-letni univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, je nad svojo zmago upravičeno presenečen, saj sam zase pravi, da je v Ribnici dokaj nepoznan, pa vendar mu je uspelo v drugem krogu volitev, ki je bil 1. decembra, zmagati kar na 25 voliščih med 32, če mednje štejemo še predčasno glasovanje. Volilo gaje celotno vse volilne komisije, so imeli tehten razlog za veselje ali šok, saj so se na hodnik večinoma zgrinjali člani SLS ali SDS. Člani Slovenske ljudske stranke, ki ji je na koncu tudi uspelo postaviti na oblast svojega župana, so se seveda te zmage neizmerno razveselili. Tudi zato, ker so kandidata potrdili šele tik pred začetkom predvolilnega boja. Negotove pa so bile tudi volilne napovedi: ena struja prebivalcev je menila, da bo zmagal Tanko, pa čeprav bo šlo precej na tesno, a izkazalo se je, da so bili zadnji podatki s terena, ki jih je imela SLS, pravilni. Ljudje so menda napovedovali, da se bodo odločali proti Tanku. Kljub temu jih je odstotek krepko presenetil, saj je bilo iz vrst SLS slišati, da so pričakovali za Marna 52% ne pa 59,18 (3072 glasov), kar je za natanko 953 glasov več, kot jih je dobil Tanko (40,82%). Razlika v prvem krogu je med njima znašala komaj 143 glasov. Komentarji so z vseh vetrov kar leteli vkup, največkrat v tej smeri, da bi Ribničani Reklamne stojnice so se izkazale za dobro volilno taktiko mestno naselje (najmanj 20 glasov razlike do največ 94), ki je v prvem krogu svojo podporo dalo Stanetu Kljunu, medtem ko je dosedanji župan Jože Tanko dokaj na tesno uspel le na sedmih, razen Griča, manjših voliščih (Grič, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Bukovica, KS Dolenja vas, Rakitnica, Zadolje). Ribničani so si po osmih letih očitno tako zelo zaželeli spremembe na mestu župana, da so se skoraj enako množično kot v prvem krogu ponovno odpravili navolišča(1. krog 76,59% vol. udeležba, 2. krog 75,29%). Medtem ko so bile na prvih volitvah razlike med kandidati sila majhne, so bili tokratni glasovi veliko bolj v prid Marnu. Največ, recimo, v Otavicah, kjer je zanj volilo 50 ljudi, za Tanka pa le sedem. Množično so se za Marna opredelili tudi v Žlebiču, saj je zanj volilo 173 ljudi, 68 pa za Tanka. Tisti, ki so rezultate pričakali pred sejno sobo občine, kamor so svoje glasovnice oddajale volili kogarkoli, le da bi bil drug župan. Nekateri so obžalovali, da ni to uspelo Kljunu, toda to možnost jim je ponujal prvi krog, a je niso izkoristili. Še najbolj posrečeno pa je bilo slišati ljudi, ki so množično govorili, da so volili Tanka in ne Marna. Odstotek, s katerim je slednji zmagal, je namreč zelo zavidljiv. Veliko bolj kot argumenti izvolitve za Marna so znani razlogi volivcev, ki so glasovali proti Tanku. "Pokopala" naj bi ga predvsem obsežna investicija v obnovo športne dvorane in "pretirano vlaganje v šport'. Nekateri občani mu zamerijo nerešeno romsko problematiko, drugi, ker je poskušal vaške vodovode priključiti k Hydrovodu, nekateri pa so bili proti tudi zato, ker je postavil spomenik Metodu Mikužu...V osmih letih županovanja se je uspel s svojo trdo pogajalsko držo zameriti mnogim posameznikom in interesnim skupinam. Sam pravi, da je poskušal s proračunom ravnati racionalno in da ni popuščal parcialnim interesom. "Za vse so veljala enaka pravila." Predvideva se, in tako je bilo tudi slišati, da so proti Tanku volili tudi mnogi podjetniki, nezadovoljni s pogoji za pričetek in razvoj svojih investicijskih vlaganj. Precej ljudi s prihodom Marna, ki bo svoj štiriletni mandat nastopil prvega januarja 2003, upa tudi na izboljšanje gospodarskega položaja in na nova delovna mesta v Ribnici. Del odgovorov na pričakovanja objavljamo v pogovoru z novim ribniškim županom, ki ga najdete na straneh 6 in 7. Politika, ki je po nekaj letih pasivnosti predramila javnost, bo svoje načrte poskušala uresničevati preko občinskih svetnikov. Koalicijske naveze še niso povsem znane, čeprav so politični dogovori postali ribniška stalnica. Pomembno bo, katera izmed velikih treh strank bo stopila na stran ene izmed njih. SDS domneva, da bo v tem mandatu postavljena v senco političnega dogajanja, zato se ugiba, da bosta ključne nitke tkali nova sila v OS, LDS, ter SLS s svojim županom v ospredju. Uradni pogovori med njima so potekali v nedeljo, 15. decembra. Govori se tudi, da naj bi bil podžupan iz vrst LDS. Nova Slovenija, ki je predlagala 'pomladno koalicijo', v kateri bi bile poleg nje še SDS in SLS, se zato najverjetneje ne bo uresničila. Ali bo Nsi stopila v veliko koalicijo, je tudi še vprašanje, je dejal Drobnič. Glede na to, da se je pomladna pokazala kot iluzorna, je možno, da se bo Nsi nagibala k LDS in SLS, če bo seveda njen program deležen pozornosti koalicije. Pet odborov in dve komisiji so v grobem že sestavljeni, najbolje pa se je godilo LDS, SDS in SLS, ki so imele, glede na rezultat volitev, možnost imeti vsaj enega svojega člana v vsakem izmed sedmih delovnih teles. Le-te so svetniki potrjevali na svoji konstitutivni seji 19. decembra. Na njej so bili seznanjeni tudi s poročilom občinske volilne komisije o izidu volitev, svetniki pa so potrdili tudi svoje mandate ter mandat novega župana, ki je podal izjavo ob prevzemu funkcije. Primopredaja med starim in novim županom naj bi bila opravljena nekaj dni prej. Tekst in foto Alenka Pahulje Spoštovane občanke in občani! Ob zaključku županskega mandata se vam iskreno zahvaljujem za sodelovanje, za podporo in razumevanje, za razsoden in strpen pristop, ki sem ga bil deležen pri opravljanju odgovorne županske funkcije. V osmih letih smo ustvarili trdne vezi, vzpostavili ustvarjalen odnos in veliko naredili za naše sobivanje in prihodnost. Ribnica je prebrodila mrtvilo, postala je opazna in upoštevana občina in ponovno je našla mesto na boljši in uspešnejši strani slovenskega prostora. Želim vam, da se bi naša skupna pot uspehov nadaljevala v strpnem sodelovanju, miru in razumevanju. Blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu 2003 vam želi Jože Tanko H Rjbšeto 'Obračun' med gospodarskimi družbami KOTLOV PA NE DAMO! 350 Inlesovih delavcev mirno protestiralo proti rubežu kuhinjske opreme, ki jo je želel izvesti najemnik menze. Invalidsko podjetje Ribnica. Če bi mu rubež uspel, bi delavci vsaj teden dni ostali brez malic. Največje ribniško podjetje, Inles d.d., bi 28. novembra skorajda ostalo brez svoje delovne kuhinje. Ob 12. uri naj bi se namreč začel rubež kuhinjske opreme, preprečila pa gaje kar celotna Inlesova dopoldanska izmena, skoraj 350 delavcev, ki so se postavili v bran pred izvrševalci sodne odločbe. Delavci bi v primeru zasega kuhinjskih kotlov, peči, hladilnika, cvrtnika in drobnega gospodinjskega materiala vsaj teden dni ostali brez malic. Za pomoč proti rubežu jih je tako prosila kar uprava Inlesa d.d., saj je želela z Invalidskim podjetjem (IP), ki je imelo kuhinjo v najemu od leta 1999, najprej doseči sporazum. IP je želelo najemno pogodbo prekiniti 30. novembra, "ker kljub številnim opominom zamujate s plačili stroškov prehrane za svoje delavce več kot 60 dni". IP je poskušalo svojo domnevno lastnino pobrati še pred iztekom roka in to kljub temu, da je bil Inles pripravljen izpolniti pogoj najemojemalca in odkupiti vse stroje in opremo v višini neamortizirane vrednosti, drobni inventar pa v višini 50 odstotkov nabavne vrednosti. IP je namreč ob najemu pogodbe odkupilo drobni inventar in hrano, ni pa odkupilo nobenih osnovnih sredstev, prav tako je objekt last Inlesa. IP je Inlesu Na pogovorih IP in sodni izvršitelj javnosti nista želela, celo fotografirati se plačevalo najemnino v višini ni smelo. Celoten položaj pa je bil vsem zelo neljub. Zunaj so kar v avtu 5% mesečnega prometa v tiho čakali delavci ITPP, in slišati je bilo, da jim je nelagodno, saj so na kuhinji, je dejal predsednik drugi strani ograje njihovi znanci in prijatelji. Malo naprej je stal še avto s Inlesove uprave Andrej predstavniki IP. Nihče ni izstopil, dokler ni po telefonu padla direktiva, da Mate. Začasna odredba o se rubež preloži. Vodstvo in 'rubežniki' so nato v presledku nekaj minut izpraznitvi kuhinjskega pros-odšli z vročega prizorišča. tora je Inles presenetila, še posebej zato, ker jo je Invalidskemu podjetju uspe- 1 / ■gS lo dobiti dobesedno preko noči, je dodal. "Inles je res slab, a zanesljiv plačnik." Pogovori med direktorico Invalidskega podjetja Nevenko Lesar, Inlesovima pravnikoma, predsednikom Inlesove uprave Andrejem Matetom in sodnim izvršiteljem so se končali uro po incidentu, odločeno pa je bilo, da poskušata obe podjetji do ponedeljka, 2. decembra, doseči sporazum, ki sta ga že dorekli, vendar se ga Invalidsko pod-Branko Modic in Franc Vidervol, predstavnika sindikatov, sta dejala, da se jetje nj držalo. Po mnenju je celotna dopoldanska izmena delavcev odzvala pozivu uprave in sindika- Mateta je IP poskušalo s ta ter se simbolično uprla izvršbi. "Delavci se zavedajo, da bodo drugače pretvezo odpeljati kuhinjske teden dni ostali brez malic." V pripravljenosti je bila tudi ribniška policija, pripomočke že teden dni ki bi prišla le, če bi se bila zadeva še bolj zapletla. Ugodno rešena je bila pred rubežem, ko je pred tisti dan tudi "zaradi profesionalnega pristopa sodnega izvršitelja" Sava menzo pripeljal kamion s Mutiča, je dejal Andrej Mate, "ker je poskušat doseči dogovor". Veliko bolj podjetja ITPP. Rečeno je pa j bil razočaran nad početjem direktorice IP Nevenke Lesar. "Osebno bilo, da naj bi opravili servis, sem prizadet, ker sem pred časom celo sam predlagal Lesarjevo za direk- ^ pa je bil opravljen ravno torico IP..., zdaj pa želim samo mir, ker vse to preprosto ni več normal- dva dni prej, zato delavci no- menze 'serviserjev' niso tešem spustili noter, je dejal Mate. Mimogrede, rubež naj bi 28. novembra fizično izvršili ravno delavci ITPP. Omenjeno podjetje je skupaj s Pletilnico d.o. na oktobrski skupščini IP tudi predlagalo izključitev Inlesa kot največjega družbenika. V primeru, da se stranki ne bi uspeli dogovoriti, bi sodišče ponovno poskušalo izpeljati rubež, vendar bi Inles v zameno zahteval, da Invalidsko podjetje vzpostavi prvotno stanje, ki je bilo ob najemu kuhinje. A izteklo se je sporazumno. INLES d.d. bo lahko po neamortizirani vrednosti odkupil vsa osnovna sredstva IP, razen dostavnega vozila renault kangoo. Drobni inventar bo odkupljen po 50 - procentni nabavni vrednosti, odkupljene bodo tudi vse zaloge, je sporočila Inlesova uprava. Rok plačila je bil 16. december, po prejemu celotne kupnine pa naj bi Invalidsko podjetje umaknilo tudi sodne postopke glede menze. V slednji se za Inlesove delavce ter še vrsto ostalih zunanjih uporabnikov menze dnevno v poprečju razdeli 550 obrokov in menza je odslej zopet v rokah Inlesa. Prav tako vseh devet delavk. Dejansko bo s prvim januarjem 2003 dobil Inles še več delavcev. Nazaj bo vzel vseh 120 ljudi, kolikor jih je bilo zaposlenih v Invalidskem podjetju, saj je 29. novembra vlada dala INLES-u predhodno soglasje za ustanovitev lastnega invalidskega podjetja. V njem naj bi se delavci ukvarjali z lesno dejavnostjo, vzdrževanjem, podjetje pa naj bi začelo s še dvema programoma, ki ju je za Inles prej opravljalo IP: čiščenje in prehrana. Na novo koncesijsko podjetje naj bi se prenesla še celotna kadrovsko-pravna služba z okrog 100 delavci. Tekst in foto A. Pahulje Lions klub Ribnica organizira v sodelovanju z enim največjih slovenskih filmskih distributerjev, Continental filmom d.o.o., Občino Ribnica in centrom Ideal DOBRODELNE BOŽIČNO -NOVOLETNE FILMSKE PREDSTAVE ZA OTROKE RIBNIŠKE OSNOVNE ŠOLE. V ponedeljek, 23. in torek, 24. decembra, se bo v dvorani Ideal brezplačno zvrstilo več projekcij filma Splder-Man za predmetno stopnjo in Dr. Doolitle 2 za razredno stopnjo, tako, da bodo na svoj račun prišli prav vsi učenci. 5 VOatSZaiBXI 13KC105XXE ■KMEBeft 3 ß S "Želim, da bi v meni videli priložnost za večji razvoj, za hitrejši gospodarski napredek ter za prijazno in prijetno občino, v kateri se bomo dobro počutili. Rad bi poudaril, da hočem postati župan sprejemljiv za vse, ki so pripravljeni in želijo sodelovati v delu in življenju občine ter tako sooblikovati njen utrip in značaj. Ponujam roko vsem, mladim in starim, različno mislečim, kot tudi vsem političnim strankam, gospodarskim subjektom, da naredimo korak k boljšemu v lepšo prihodnost za boljši jutri. Pri tem bom spoštoval in sprejemal različne poglede in razmišljanja, kajti do njih ima vsak pravico. Delo župana bom opravljal profesionalno, na razpolago vam želim biti v vsakem trenutku. Vrata bodo vedno vsakomur odprta." Tako je volivce v boju za zmago nagovoril takrat še kandidat za župana Alojz Marn. Uspel jih je prepričati skoraj 60 odstotkov od tistih 5331, koliko se jih je 1. decembra odpravilo volit župana. In po osmih letih postal novi ribniški župan. Čudeži se očitno še dogajajo, ste najprej komentirali svojo visoko zmago na lokalnih volitvah. Kaj Vas je najbolj presenetilo: uvrstitev v drugi krog, zmaga v drugem ali visok odstotek glasov, ki so Vam ga dodelili volivci? V prvem krogu je res šlo za čisto presenečenje, toda v drugem krogu smo pričakovali zmago. Tokrat nas je presenetil visok odstotek glasov, ki so mi ga podelili volivci. Zakaj, mislite, da so Vas Ribničani izvolili s tako visokim odstotkom, saj pravite, da ste jim kot osebnost precej nepoznani? V sami Ribnici kot mestnem naselju sem razmeroma nepoznan, medtem ko me je podeželje spoznalo že v preteklih letih, ko sem še delal v kmetijsko pospeševalni službi in se precej srečeval z ljudmi na terenu. Razloga za to, da so me ljudje tako številčno podprli, pa sta po mojem mnenju dva: program je bil očitno sprejemljiv, saj ne obljublja ničesar, kar ne bi bilo možno uresničiti ali s projektom vsaj začeti. Drugi razlog, ki so ga ljudje pogosto navajali, pa je verjetno ta, da so si občani na položaju župana zaželeli spremembe. Hkrati so pripominjali, da naj bi novi župan svojo funkcijo opravljal profesionalno. Pogovor: ALOJZ MARN novi ribniški župan Glede na to, da boste funkcijo opravljali poklicno, boste morali temu v razmeroma kratkem času podrediti tudi svoje dosedanje poklicne aktivnosti. Svoje službene obveznosti v Kmetijski zadrugi bom v razmeroma kratkem času zaključil. S prvo konstitutivno sejo občinskega sveta je bil moj mandat župana tudi uradno potrjen, poklicno pa ga bom začel opravljati takoj, ko bo možno. To bo v januarju 2003. Kako in s čim se bo začelo Vaše delo župana? Takoj bo potrebno začeti s pripravo proračuna za leto 2003 in zaključnega računa proračuna za leto 2002. Ribnica naj bi z Vašim prihodom dobila poleg poklicnega župana tudi poklicnega podžupana. Namigovanj o imenih je bilo že veliko, katero pa je najbolj realno? Trenutno lahko rečem le to, da podžupan vsekakor bo, povsem nekorektno od mene pa bi bilo, da govorim o imenih, čeprav so bili razgovori s kandidati že opravljeni. Lahko samo zatrdim, da ni član naše stranke, a zadeve s potencialnim kandidatom in njegovo stranko še niso povsem dogovorjene. Podžupan, ki mora biti iz vrst občin- skih svetnikov, bo svoje delo opravljal nepoklicno. Zakaj ste se nemudoma odločili, da imenujete tudi podžupana in katere naloge bi mu dodelili? Doslej občina ni imela podžupana, smiselno pa je, da se ta možnost, ki jo predvideva tudi naš statut, izkoristi, saj gre za bolj demokratičen pristop pri vodenju občine. Naloge podžupana so razvidne iz statuta: pomaga županu pri njegovem delu in opravlja naloge po pooblastilu župana. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana. Kdaj bi se torej lahko oblikovala nova oblast in začela nemoteno delovati? Možno bi bilo konec januarja, če se bodo sestavili občinski odbori in komisije, a je tudi res, da procesa usklajevanja ni moč predvideti. Bržkone so tudi prazniki tisti, ki bodo malce zaustavili resne dogovore, a jih bomo pospešili takoj po njih, saj bo treba pohiteti z določenimi nalogami. Občinski upravi ste se menda predstavili že drugi dan po volitvah. Pred volitvami je bilo slišati iz vrst SLS, naj bi se v primeru Vaše zmage v njej zvrstilo kar nekaj sprememb. Kakšnih? Drži, že dan po volitvah sem svoj obisk najavil v občinski upravi, saj sem želel le kratko pozdraviti vse zaposlene, ne da bi jih pretirano zadrževal ali zmotil pri delu. Z bivšim županom se nisem imel prilike srečati, ker je bil zadržan v državnem zboru, srečala pa sva se na dan volitev, ko mi je prišel čestitat na sedež stranke. O spremembah pa toliko: vsemu puščam odprto pot. V volilni kampanji se je res veliko govorilo o tem, da bi bile potrebne v upravi določene spremembe. Logično je tudi, da novi župan vsaj del kadra zamenja, vendar na začetku ne bo korenitih sprememb, saj nikakor ni moj prvenstveni cilj menjati kadre. Bistveno je, da se delavci izkažejo s svojim delom in ga opravljajo strokovno in korektno. Pa tudi prijazno, kar še ne pomeni, da trdim, da občinska uprava do sedaj ni bila prijazna. Ali se bo na račun sprememb občinska uprava tudi podražila? Navsezadnje naj bi se širila... Ne, še posebej, ker podžupan svojega dela ne bo opravljal poklicno. Nasploh se mi širitev uprave ne zdi smiselna, a z gotovostjo bom to lahko trdil šele takrat, ko bom opravil kratek pregled. Določena mesta v njej so še vedno nezasedena, kljub temu da so sistematizirana. Tak primer je delovno mesto vodje oddelka za okolje in prostor. Kako komentirate novo sestavo občinskega sveta, še posebej, ker ste bili sami kar nekaj let v enaki vlogi? Se nagibate h koalicijskim povezovanjem ali bolj zagovarjate stališče, .Rešem s da naj se vsak odloča po svoji vesti in prepričanju? Sama sestava občinskega sveta je pestra, sestavljajo jo svetniki iz petih različnih strank, vendar ne glede na to pričakujem konstruktivno delo svetnikov. Sam ne izključujem koalicij, zavračam pa idejo, da se naj bi vsak odločal po svoji vesti. Pričakujem namreč, da bo svet deloval v interesu celovitega razvoja Ribnice in bo dal enakomeren poudarek in težo vsem dejavnostim. A lahko zavoljo tega pričakujemo ustanovitev raznih posvetovalnih teles ali morda strateško-razvojnega sveta? Strateško-razvojni svet je smiseln le, če bo pokrival vse dejavnosti. Možno je ustanoviti tudi kakšno posvetovalno telo. Vsekakor pa je oblikovanje enega ali drugih potrebno zato, ker se je nujno pogovarjati z ljudmi, ki imajo strokovne izkušnje z določenih področij. Gre preprosto za to, da se poslušamo med seboj in si ne zapiramo vrat pred idejami. Prav tako ni nikakršne bojazni, da bi strateško-razvojni svet na primer, zaradi svoje vloge, morda celo vodil celotno politiko, saj končne odločitve vedno sprejema občinski svet. Sam se zaradi takšnih posvetovalnih teles ne bi čutil ogroženega. Kot župan boste tudi predlagali proračun. Kdaj Vam ga bo uspelo sestaviti in katere investicije naj bi bile najpomembnejše? Proračun je lahko sestavljen dokaj hitro, večji problem je to, kako hitro se bodo okrog osnutka uskladili odbori in svetniki. Zavedati se je treba, da so določena sredstva v proračunu fiksna postavka in pravzaprav lahko razpolagamo z njegovim manjšim delom. Obvezani smo končati tudi že začete investicije, med njimi obnova športne dvorane. Vprašanje je, koliko 'S denarja bo sploh še ostalo za nove investicije. Med tistimi točkami, ki smo jih lahko pre- jr brali v Vašem programu, je večino najbolj ^ presenetila klavnica. Slišati je, da se njeni ustanovitvi protivijo tudi določene politične struje. Sprašujejo se, čemu odpirati klavnico v Ribnici, povsod drugje pa jih zapirajo? Klavnica ne bi bila industrijska, ampak ti. vaška klavnica, kjer bi se ljudem ponujala usluga klanja živine. Take klavnice se bodo začele širiti tudi drugje po Sloveniji. Klavnica v Ribnici ne bi obremenila proračuna, saj občina ne bi bila investitor, ampak bi poskušala zagotoviti le primerno lokaci- j°- Še ena investicija buri duhove.. Jožetu Tanku se je očitalo, da je preveč sredstev vlagal gradnjo športne dvorane in igrišč. Vi ste v predvolilnih soočenjih omenjali, da bo treba obnovo dvorane pospešiti, zato bo verjetno vsaj še leto ali dve v proračunu to pomembna in visoka postavka. Kje vzeti denar, da se bo projekt lahko zaključil? Do sedaj se je namreč za nepredvidene potrebe jemalo ravno iz visoke postavke za obnovo športne dvorane. To je res in druge investicije bodo še nekaj časa stale na mestu zavoljo izvedbe tega obširnega projekta. V naši stranki smo poudarjali, da je potrebno začeto investicijo čimprej končati. Morda res ni najbolj modro, da se tako veliko sredstev namenja ravno za izgradnjo centra, a v nasprotnem primeru bi bil projekt še bolj potraten, saj bi bilo vseeno treba skrbeti za vzdrževanje objekta. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da bo potrebno profesionalno vodenje takega objekta, saj bo treba tako velika vlaganja tudi ekonomsko upravičiti z dobrim trženjem raznih prireditev. Oblikovanje ekipe, ki bi jo tvorili gospodarstveniki in oživitev obrtne cone je moj ALOJZ MARN, univerzitetno izobraženi inženir kmetijstva Poklicna pot novega ribniškega župana je bila svojevrstna stalnica njegovega življenja, saj je delu v Kmetijski zadrugi Ribnica posvetil vseh svojih 15 let, od pripravništva dalje. Potem ko je bil do leta 1992 zaposlen v kmetijsko pospeševalni službi, je prevzel še delo komercialista, ki ga bo zdaj, z nastopom funkcije župana, tudi opustil. Politične izkušnje si je pridobival v občinskem svetu, kjer je sodeloval dva mandata, vseskozi kot član Slovenske ljudske stranke, ki ga je na letošnjih volitvah tudi predlagala za župana. Z omenjeno stranko je povezan že od vseh njenih začetkov v naši dolini in je pomagal tudi pri ustanovitvi Kmečke zveze v Ribnici, leta 1988. če si privoščimo še kratek skok v njegovo zasebno življenje, potem vidimo, da je stik z zemljo še vedno del njegovega življenja, saj obdeluje očetovo kmetijo. Županovanje ga bo malo oddaljilo od kmetovanja, ki mu je tudi sicer bolj v veselje, če posežemo še malo globlje v županovo intimo, potem lahko zapišemo, daje 41 letni Alojz Marn oče dveh dečkov, starih 11 mesecev ter dve leti in pol. Žena Brigita, ki je sedaj zavzeta z delom in vzgojo obeh otrok, je zaposlena v Leku kot kemik-analitik. prvobitni cilj, ste omenjali v predvolilnih nagovorih, saj želite pridobiti nova delovna mesta in zadržati mlade izobražence. Katera področja bo potrebno spodbujati, da bi se na njih lahko zaposlilo izobražence oz. kateri visoko izobraženi kader bo glede na svoje specifično znanje imel najboljšo perspektivo? Vsaj kratkoročno gledano... To je tako kompleksno vprašanje, da ga hitro nikakor ni moč rešiti. Pridobiti bo treba nova delovna mesta, saj lahko le na njihov račun pritegnimo ali zadržimo visoko izobražen kader. Kakšne vrste, je drugo vprašanje. Oživljale naj bi se predvsem obrtne cone, a v njih se bo pretežno zaposlovalo ljudi s srednješolsko izobrazbo, zato bo od posameznih podjetnikov oz. njihovih programov odvisno, koliko bodo pripravljeni vlagati v izobraževanje ali zaposlovanje visoko izobraženega in inovativnega kadra. Državne institucije, ki bi lahko zaposlile del izobražencev, bo v Ribnico težko pripeljati. Vsega tega se zavedamo, a vsaj poskusiti moramo zadržati del izobražencev. V načrtu imate čimprejšnjo izgradnjo doma upokojencev. Na kakšen način jo je po Vašem mnenju moč pospešiti in v kolikšnem času bi bilo moč ta projekt uresničiti? Se predvideva ista lokacija in enak način gradnje kot je že začrtano ali imate drug predlog? Gradnji doma starejših občanov bo dan velik poudarek in ponovno bomo v aktivnosti vključili vse tiste ljudi, ki lahko vplivajo na začetek le-tega. Izkazalo se je, da veliko občanov podpira to grad- njo. Poskušali bomo poiskati tudi domače investitorje, treba pa bo tudi proučiti, katera oblika gradnje bi bila najprimernejša. Ponekod imajo to zastavljeno tako, da posameznik kupi apartma in ga do svoje lastne uporabe oddaja v najem... Zavzeli se boste za to, da občan ob rojstvu otroka prejme enkratno pomoč občine v vrednosti 50.000,00 SIT. Ta predlog ste pred časom že poskušali spraviti skozi sito občinskega sveta, a ni šlo. Čemu se Vam zdi potrebno uveljaviti takšno podporo, komu je namenjena in od kod bi se vzel potrebni denar? Denar za tovrstno pomoč bo treba predvidevati že ob sprejetju proračuna. Lani je bilo v Ribnici okrog 100 rojstev, tako da bi bil ta znesek ca. 5 mio SIT. Te pomoči bi bile deležne tako družine kot samohranilke, bistvo je denarna pomoč ob rojstvu otroka, s katero občina izrazi pozornost do družine in novega člana občine. V nekaterih drugih občinah je to že ustaljena praksa. Gre seveda za enkratno pomoč in neke vrste socialni moment, ki ga bo treba zaobjeti tudi s pravilnikom. Ko sta se na ribniškem političnem prizorišču pojavila nova kandidata za župana, so se nekateri zbali, da bi eden ali drugi v primeru izvolitve dajal absolutno prednost svoji stroki. Kljun kulturi, Vi kmetijstvu. Je ta bojazen upravičena? Ne, nikakor. V interesu vsakega župana bi moralo biti, da skrbi za enakomeren razvoj področij, saj dajanje prednosti enemu lahko negativno vpliva na razvoj. Razen, seveda, če ni bila določena panoga že doslej izrazito podcenjena. Taki strahovi so popolnoma neupravičeni. Takoj po Vaši zmagi so se pri mnogih občanih in drugih interesnih skupinah začela porajati pričakovanja, da boste Vi, , za razliko od bivšega župana, morda zadovoljili njihove želje in potrebe. Že čutite kakšne pritiske? Za zdaj še ne, ker svojega položaja dejansko niti še zasedel nisem, se bodo pa pritiski verjetno začeli januarja. Lahko rečem, da jih ni bilo niti v predvolilnem obdobju, ker sem se držal načela, da ne dajem praznih obljub. Že vnaprej ne bom na svojih vratih nikogar zavrnil, a vseh želja ne bo možno uresničiti, saj je proračun precej omejen. Precejšnjo moralno podporo Vam je med volitvami nudil predsednik SLS in minister Franci But, ki se je zavezal, da Vam bo "pomagal po vseh svojih močeh, tudi odpirati vrata do državnih sredstev in programov"... Pričakujem in prepričan sem, da bo minister izpolnil dane besede, a to bo lahko storil le, če bo občina pripravila dobre programe in projekte, ki bi se lahko potegovali za državna ali evropska sredstva. Prav tako pričakujem sodelovanje z obema poslancema v Državnem zboru, z gospodoma J. Tankom in J. Drobničem in nenazadnje z vsemi, ki lahko po svojih močeh pripomorejo k razvoju celotne občine. Trenutno aktualen pa je prihod praznikov in radovedno vprašanje sledi tudi Vam: kje bo naš novi župan preživljal božično-novoletne praznike? Božično-novoletne praznike bom preživel v krogu svoje družine, samo Novo leto pa bom pričakal skupaj z občani. Ob tej priložnosti bi rad voščil vsem prijetno praznovanje božiča in pa vse dobro v letu 2003. Alenka Pahulje Reš ero >e<>/Y<>-><>«i aoiixiuLaroiMcz aiPM>eniJLrE 7 VELIKI ORTNEŠKI RAZSTAVLJEN Ribnica po 50 letih dobila nazaj imeniten del svoje sakralne dediščine Preko šest metrov visok in preko tri metre širok je ta veliki baročni mogočnež, ki seje nekdaj dvigal v ortneški kapeli. Galerija Miklove hiše ga seveda ni zmogla zaobjeti s svojimi stenami in stropom, tako da seje na njegov prvi razstavni dan obiskovalcem ponujal sijoče pozlačen in razstavljen na štiri fragmente. 22. novembra je bil za Ribniško dolino pomemben dan, saj seje v njeno nedrje po štirih letih obnove in po skoraj 50 letih odtujitve vrnil eden od najbolj dragocenih sakralnih zakladov, Zlati ortneški oltarji potrebujejo prostor. Tak, ki jih bo zmogel sprejeti vse tri in se bodo lahko dvigali proti nebu. Zanje je bil mišljen Marof, ki naj bi bil prenovljen v kulturni center. Kdaj bi to lahko bilo, ne ve nihče povedati. Ve se samo, da obstaja projekt in da so želje... Na fotografiji (levo) avtorica razstave in predstavnik Ministrstva za kulturo ki so ga pod vodstvom Lucije Močnik obnavljali mladi restavratogi Oddelka za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost. Stranska oltarja sta začasno mesto že lani našla v župnijski cerkvi, prižnica pa še ni obnovljena. Avtorica razstave, Mateja Breščak, je povedala, da izvirno sliko sv. Jurija v boju z zmajem, ki jo nosi veliki oltar, hrani Marodna galerija v Ljubljani. Zlate ortneške oltarje iz 17. stoletja je od leta 1953 čuval Dolenjski muzej v Novem mestu, kamor so bili pripeljani iz ortneške kapele. Kako ubogi, čeprav nedotaknjeni, so bili videti...vsi napol razpadli in zaradi svoje velikosti razloženi po delih kar na tleh, so videli tudi prijatelji Miklove hiše, M so si pred leti ogledali del domače dediščine. Leta 1999 seje tako s popolno finančno podporo Ministrstva za kulturo začela njihova obnova; velikega oltarja so se restavratorji lotili že oktobra 2000, obnova pa je bila celovita. Ob pregledu oltarjev seje pokazalo, daje potrebna rekonstrukcija obstoječe ornamentike, arhitekturnega ogrodja, krilatih angelskih glavic, manjkajočih figur, odstranitev obstoječe poslikave in pozlate ter njuna prenova. AP Satanska znamenja pustila sled na cerkvi V Ljubljani že nekaj let z grafiti onesnažujejo ljubljansko stolnico in prav tako frančiškansko cerkev. To zlobno početje je sedaj vdrlo še na deželo. Tako je iz sobote na nedeljo Kristusa Kralja, 24. novembra, tolpa objestnežev popackala zunanjo stran zidu za župnijsko cerkvijo, v bližini zakristije. Narisali so Hitlerjev kljukasti križ, število 666 in pod to številko še napis "satan". Apostol Janez je v zadnji knjigi Nove zaveze v skrivnostnem Razodetju (Apokalipsa) spregovoril o krivem preroku in o strahotni zveri (Satanu - hudiču), ki ima število 666. b . .................... Nacizem je propadel ravno zaradi grozljivih in nečloveških dejanj, ki jih je preizkušal na človeku v koncentracijskih taboriščih. Zlikovci, ki so na naši cerkvi risali nacistični križ, bi morali v Dachau (Nemčija) ali v Auschwitz (na Poljskem), kjer bi na lastne 7 'f!' W 'n,.- /r ■ WStÄ j • ' . - ■ |' ~ 's'''' .•ß ‘ r' - :L «Mp _ M ... , ., i d. V zadnjem času se tudi v Sloveniji pojavlja sekta satanistov, ki uporabljajo te hudičeve simbole in s tem razodevajo svojo veliko duhovno revščino. Prirejajo tudi razne obrede, kjer namesto Boga častijo Satana, poglavarja vseh hudičev peklenskega brezna. Ti ljudje so preobjedeni vseh materialnih užitkov, krščanska vera jim je največja nasprotnica in zato se pobesneli zaganjajo v njene služabnike - duhovnike, škofe in papeža ter seveda v vernike, ki jih skušajo ustrahovati s svojimi podlimi dejanji. V primeru, da bomo tem pokvarjencem pustili vso svobodo, bodo nadaljevali s svojim gnusnim početjem. Tako bi naša zares lepa župnijska cerkev dobila zelo klavrno podobo. Skoraj gotovo pa se bodo ti potuhnjeni sodelavci Satana lotili še drugih stavb na ribniškem glavnem trgu in lahko se zgodi, da kar neko jutro zagledate umazani grafit na vaši domači hiši. Vsi, ki ste doživeli drugo svetovno vojno, dobro veste, kaj so počeli Hitler in njegovi nacistični hlapci in dekle. oči videli, kaj so delali nacisti z ujetniki v taboriščih smrti. Morda bi vsaj na teh krajih groze spoznali, kako grdo je njihovo dejanje na naši cerkvi. Za te izgubljene sinove in hčere slovenskega naroda bo treba več in pogosteje moliti. O tej satanistični dejavnosti sem nemudoma obvestil našo policijo, ki mi je obljubila pomoč. Vabim tudi vse občane, da opazujete sumljive ljudi, ki se predvsem ponoči gibljejo okoli naše župnijske cerkve ali pa se potikajo po ribniškem Gradu, kjer tudi razbijajo in povzročajo škodo, ki jo mora nato občina plačevati iz proračuna. Ob morebitni nevarnosti nam sporočite po telefonu ali pa prijavite neposredno na policijo. Pri razkrinkavanju in odpravljanju hudobije v naši deželi moramo sodelovati vsi ljudje dobre volje. Slovenija naj ostane raj in ne pekel pod Triglavom! Tekst in foto Maks Ipavec a KBšero Večer za kmečko mizo TUDI LASTOVKE SE VRAČAJO V DOMAČE GNEZDO Domača peč, ljudski napevi in pogovori dolgo v noč so ostali le še spomin "Smo žene s podeželja glave vkup staknile, da bi vas razveselile..." in nastal je Večer za kmečko mizo, ki naj bi s svojo sproščeno naravnanostjo osrečil ljudi in polepšal večer. Tolikšno množico obiskovalcev, ki prostora zase še na stopnicah ni mogla najti, je 29. novembra v dvorani Ideal nagovorila pobudnica prve tovrstne prireditve v Ribnici. Marinka Vesel je tudi predsednica Društva kmečkih žena, ki je v petih letih povezalo že 135 članic. To je pestra oblika srečevanja, saj se nizajo tečaji, izleti, predavanja in marsikatera družabna duša bi si v njem še lahko našla svoje mesto. Vedeti pa mora, da želijo kmečke žene ohranjati našo dediščino, tudi pevsko, in tako so pred kratkim pod strokovnim vodstvom Bernarde Kogovšek ustanovile celo svojo pevsko skupino. Prvič smo te naše ljudske pevke slišali ravno na prireditvi, kjer so se na odru zvrstili še tamburaška skupina Glas iz Sodražice, tri leta mlada Otroška folklorna skupina iz Dolenje vasi, harmonikaši Toneta Lovšina, ljudski pevci iz Boštanja pri Sevnici ter mlada citrarka Mateja Podržaj s Krke. Aktiv kmečkih žena in Kmetijsko svetovalna služba Ribnica sta želela poustvariti ravno tako vzdušje, kot je bilo nekdaj ob večerih na vasi, ko se je ob topli kmečki peči prepevalo dolgo v noč. Zdaj tega ni več in je ostal le še spomin, a ta je živ in tega je vredno ohraniti. Le tako se ne bo uveljavil refren pesmi 'Bog ne daj, da bi crknil televizor1, ki sta ga ob kitari prepevala Nasta in Jernej. Navdušenja ob vsem videnem in zaigranem ni bilo konca niti tedaj, ko se je bilo treba odpraviti iz dvorane, kajti obiskovalce so gostitelji pospremili s sproščenim prepevanjem domačih pesmi, potem pa jih povabili še na prigrizek. Dobrot, po katerih tako rade sežejo vsake roke, ni manjkalo, postale pa so že stalnica ob mnogih prireditvah po Ribniški dolini. Tako kot so svetla zvezda stalnica postale tudi žene s podeželja, ki medse rade sprejmejo tudi kakšno 'mestno deklino'...V društvi bodo vse enake, zakaj še vedno velja stoletna resnica, ki jo je med drugim zapel dekletom in ženam Metod Jaklič: "Čeprav lase si krajšate, pamet ne podaljša se...Svet okrogel je in vse povrne se..." Tekst in foto A. Pahulje Je majhen, komaj petleten, a čigavo oko bi ga lahko zgrešilo, ko je poskušal privleči kovček na oder, se usedel nanj in zaigral na harmoniko? Matevž Klun se je bil nanjo naučil igrati šele pred dvema mesecema in harmonika je bila večja od njega, verjemite. Toda ne tako velika, da bi se za njo lahko skril pred bučnim aplavdiranjem občinstva, ki tako simpatičnega glasbenega vložka niti najmanj ni pričakovalo. Z MIKLAVŽEM V BOŽIČ IN NOVO LETO To zimo se je poskusilo drugače: v Hrovači se je posadilo 44 smrečic, povabilo 44 razredov in okrasilo celo vas Pa so nekateri najprej nejeverno zmigovali z glavo, ko so slišali, da se bo v tej naši tako etnološko osveščeni in pristni vasici dogajalo tisto, kar se širom naokoli tako redko dogaja. Ljudem so se odprli različni vidiki razumevanja geste Janeza Škrabca, eden izmed njih pa je tudi ta, da so se v javno dobro združili in povezali interes zasebnika in lastnika Škrabčeve domačije, šole in Vaškega etnološkega društva. * v Ugibalo se je, v kakšni podobi bo neki uspelo zaživeti to krstno dejanje, a razkrilo se je šele 5. decembra; v tistem deževnem, hladnem, turobnem Miklavževem večeru. Takrat so zasijale lučke na 44 smrečicah, pripeljanih iz Norveške, kjer so bile vzgojene in sedaj spremljajo vsak korak obiskovalca po Hrovači. Hrovača je popeljala Ribnico v drugačno doživljanje novega leta. Ni dovolj, da se mesto zasveti v lučkah, treba mu je vdihniti novoletno veselje. In kdo bi ga lahko lepše prinesel kot Miklavž, ki je obdaroval otroke v Hrovači, za katere je pripravil kar 1200 daril? Parkeljni so ga skalili le v toliko, da otroci zavoljo strahu, ki so ga utrpeli s prvimi zastrašujočimi glasovi, niso utegnili niti poslušati na humor pripravljenega Andreja Rozmana - Roze. A ti črni vražički so mirno opravili svoje poslanstvo; malo vpitja in malo strahu pa, za božjo voljo, le ni odveč! Vaško etnološko društvo, ki mu s svojimi sponzorskimi sredstvi pogosto pomaga Janez Škrabec, pobudnik letošnjega okraševanja smrečic, je še enkrat izpolnilo svoje poslanstvo: ohranjati tisto domače in tisto dobro, kar je vredno. Prišel pa je nov čas, ki se ga ne sme odrivati, ampak vtkati tja, kjer mu je mesto. Zna biti povezovalec mladega in starega. Šola je, pa čeprav je bilo to izven njenega letnega načrta, sprejela pobudo Škrabca, direktorja podjetja Riko, in 44 razredov pripravljala na natečaj za najlepše okrašeno novoletno jelko. Vseh 44 razredov ribniške osnovne šole in dveh podružničnih, Dolenje vasi in Sušja, je v času likovnega pouka izdelovalo novoletne okraske, ki bi lahko njihovo lastno smrečico napravile toliko prepoznavno, da bi jo morda kot nagrajeno izbrala celo komisija. Morali bi jih videti, ko so prihajali v Hrovačo. Množica učencev se je vila po njej, hitela k svoji smrečici in obešala izvirne okraske iz lesa, papirja in še česa. Sem ter tja je bilo celo slišati navijače: "Dajmo 1. c, dajmo 1. c, dajmo 1. c....!" Pa se je iz drugega konca zaslišalo: "Prvčki so najlepše okrasili. Bi jim bilo treba zrušit' smrek'ce." Tekmovalnost in ustvarjalnost sta bila tudi tista dva motiva, ki ju je porodila želja Janeza Škrabca po okrasitvi smrečic. "Upam pa tudi, da bodo zdaj tako Ribničani kot morda Ljubjančani hodili na promenado v Hrovačo in uživali v božično-novoletnem vzdušju." Škrabcu je pripadla tudi čast, da je razglasil ocene petčlanske komisije, ki ni imela lahkega dela. Odločali so se zato bolj za tiste okrasitve, ki so se ozirale v preteklost in na našo suhorobarsko dediščino. Tako je zmagal 8. d, ki je v les vžgal novoletne motive, za nagrado pa ga podjetje Riko, generalni pokrovitelj natečaja, pošilja v Gardaland. Kar pet razredov pa si je kot drugouvrščenih prislužilo izlet v Kekčevo deželo. Ostali? Nekaj razočaranja je gotovo bilo, zakaj tekmovanje sproži tudi pričakovanje. Natečaji imajo to nehvaležno vlogo, da izbirajo in izberejo. Morda pa komu pade v glavo prihodnje leto boljša zamisel, k čemur je spodbudil tudi organizator akcije, kije bila deležna tudi pozornosti nacionalnih medijev. Po Hrovači se sprehajala A Pahulje .ALešEiD 9 ai o a rvi a jl» <»i ca ai ixi>* ni jlte m >■ x/e~>i < >^51 o o i KOŠČEK PO KOŠČEK S ŠVEDSKE Spomine zapisuje Alenka Pahulje Na pot ne smeš nesti pričakovanj. Samo tako ostaneš odprt in dovzeten za vse, kar ti bo tisti trenutek namenjeno. Iti v Skandinavijo in ne vedeti, kam prihajaš, pa bi bilo vendarle nekoliko heretično v času, ki se duši v informacijah. Daje drugačna, so govorila druga usta in videle druge oči. Kako ne bi bila, ko pa jo je morje odrezalo od celine in jo obdalo s posebnostmi, ki kontinentalnega človeka zlahka povedejo v drug svet. Počasi bo spomin skrbno izbral tisto, kar bo vedno kot prvo ponudil v obujanju podobe na severno švedsko deželo, kamor se je v začetku oktobra po priložnost za sodelovanje napotila ribniška delegacija. Oko ne bo pozabilo barvitosti hišic, še posebej ne tiste tradicionalne okrasto rdeče barve, ki so se je domačini morda že nekoliko prenasitili, nas pa, ki smo toliko časa živeli v sivini, prevzame. In tiste hišice, četudi stojijo v ravni vrsti velikega mesta, imajo preko celega dne odgrnjene zavese. Njihovi stanovalci, ki na jugu Evrope veljajo za bolj zadrte ljudi, saj jih na to napeljuje ostra klima, se ne skrivajo pred pogledi sosedov. Goli firbec nas tujcev se je potešil že ob prvem začudenju. Drugi dan ni nikogar več motilo, še manj vznemirjalo gledati soseda pri zajtrku in zgodnjih jutranjih opravilih. To je pač njihov način. Le zvečer je roka tujca raje sklenila robove zaves...Vajeni nismo tudi njihovega tikanja, ki je skorajda uzakonjeno od 60. let dalje. Samo kralj je izvzet. Druge ljudi razne titule in naslovi ne obremenjujejo. Namišljene pregrade na Švedskem gladko padejo. A ko ne bi poznali pregovora...ni vse zlato....bi verjeli vsemu, kar vidimo. Pa so nas opozorili tisti, ki jim je Švedska dlje časa dom kot le teden dni. 'Vraga, pa taka demokracija, ko še alkohola ne moreš kupiti, kjer bi ga želel!" Pluli smo preko Baltika, da bi prispeli do Landskrone. Medtem ko nas Jadran potegne vase s _______ 't i .j-fj svojo nebesno modrino, belo :!'Si peščino in smaragdnimi - za^v'' Baltik pusti človeka hladnega. Vendar se ga " dotakne. Potem ko čutiš sivorjavo globino pod motnimi valovi, z višine plavajočih hiš, postaneš tih. Postaneš natanko tak kot množica vsakodnevnih potnikov na sodobnih in urejenih trajektih, ki plujejo po jesenski Skandinaviji. S palube te prežene veter, a vendar moraš nanjo, da vidiš, kakšna obala se približuje tvojemu koraku. Najprej danska. Če ljubiš ravnino, potem Dansko vzljubiš. Tako nevsiljiva je, odprta vsakršnemu pogledu in zavajajoče mila. Za pot na sever smo si izbrali smer, ki nas je dvakrat napotila na trajekt: iz Rostocka nas je morje spremljalo dve uri in petnajst minut; z danske obale na švedsko pa za borih 15 minut skorajda ni imelo smisla usedati se na čudovito razgledno panoramsko točko na trajektu. Še manj nakupovati, poskušati morske prigrizke, polzeti po trajektu ali poplesavati nad valovi, ki na Baltiku usmerjajo hojo. Najprej Helsinborg, Švedska. To jugozahodno pristanišče združuje 118.000 ljudi. Eno večjih mest, ki ga na skrajnem jugu prekosi le še Malmo. To mesto ima še eno mesto, 'mesto ob vodi1, kot domačini imenujejo največji kulturni objekt, velik za 16 nogometnih igrišč. Ustvaril ga je isti arhitekt kot sydneysko opero. Galerija, koncertna dvorana, glasbena šola, gledališče...Vse tako pregrešno veliko, ker Švedska ima prostor, razprostrt na 1500 km daljave in 300 km širjave. Če te tu doli še lahko oplazi morski veter, se 200 kilometrov višje na severu že čudiš oznakam na cesti: Pazi, los! Spremeni se tudi pokrajina. Tistemu Slovencu, ki mu joka duša, kadarkoli stopi na tuja tla, se nenadoma nekaj zdi strašno domače: gozd. Potem Landskrona...310 Slovencev, kolikor se jih je usidralo v morskem letovišču in vse bolj poznanem športno-rekreacijskem Šesta podelitev Fordovih nagrad potekala v Škrabčevem skednju S FORDOM 00 OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Milijon tolarjev za projekt Prirodoslovnega muzeja Slovenije: Kje v Afriki prezimujejo slovenske kmečke lastovke? Šesto leto že teče, odkar družba Ford Motor Company in Summit Motors Ljubljana d.o.o., uradni uvoznik in trgovec za vozila Ford v Sloveniji, podeljujeta posebne nagrade projektom, ki so v tekočem letu prikazali najboljše načine in projekte za ohranitev naše naravne ali kulturne krajine. Toliko časa je naša država tudi vključena v Fordov veliki svetovni projekt, ki že 19. leto poteka v več kot 50 državah sveta. 22.000 projektov je že bilo narejenih in vanje vpletenih preko 120.000 posameznikov in organizacij, vse pa je bilo podrejeno osnovnemu namenu akcije in nagrajevanja: obvarovati Zemljo in njene naravne ter kulturne znamenitosti, je na slovesni podelitvi nagrad 5. decembra v Škrabčevem skednju v Hrovači povedal Hans Schep, predstavnik družbe Ford. Po strokovnih smernicah obnovljenega Škrabčevega skednja sicer letos niso prijavila na natečaj, vendar si organizator akcije šteje v čast, da lahko podelijo nagrade najboljšim v teh prostorih, je pripomnil Rok Freyer, generalni direktor Summit Motors Ljubljana, in s se s tem javno zahvalil gostitelju Janezu Škrabcu. Ker je Fordov natečaj svojevrstno "izkazovanje partnerstva" med državo in civilno družbo, se je prireditve udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač. Takih navez bi bilo lahko še več, je menil, saj sta trenutno aktivna le Heliosov vodni sklad ter omenjena Fordova nagrada. Dotaknil se je tudi pomembnosti prvo nagrajenega projekta Kje v Afriki prezimujejo slovenske kmečke lastovke?, ki ga je izdelal Prirodoslovni muzej Slovenije. "V Sloveniji se opaža upadanje števila lastovic in sčasoma bo ta vrsta proglašena za ogroženo, zato nam bosta lahko v veliko pomoč vedenje in znanje, kako lastovice živijo." Te simbolne znanilke pomladi po pričevanjih ustvarjalcev projekta bolje povezujejo svet, kot to uspeva ljudem... Strokovna žirija v slovenski sestavi se je letos odločala med 51 projekti in med njimi kot najboljše izbrala štiri. Dva sta si bila enakovredna: Zbirka stare kmetijske tehnike, naprav in orodij Jožeta Mejača iz Črnuč nad Ljubljano in projekt Obnova Maleričeve hiše v Črnomlju. V prvem primeru gre za izrazit ljubiteljski odnos do varovanja dediščine, preseneča pa, da je ta obsežna zasebna zbirka kar na robu Ljubljane, je dejal član žirije Janez Bogataj. "V zbirki je celo zelo star primerek Fordovega traktorja, kar kaže na to, da smo bili Slovenci dovzetni za tehnične inovacije." Maleričevo hišo v Črnomlju, ki je postala hiša domačih in umetnostnih obrti, je obnovila mestna občina Črnomelj. Hiša naj bi namreč predstavljala rokodelske dejavnosti Bele krajine, žirija pa je bila posebej navdušena nad tem, da je Slovenija z njo dobila projekt prenove stavbne dediščine neposredno v mestnem jedru, "ki ima natančen načrt bodočega življenja te hiše." Tak vzorčen primer je po Bogatajevem mnenju tudi Škrabčev skedenj. Nagrajencem je družba Ford namenila 3 mio SIT, sredstva pa naj bi vložili v nadaljnjo izvedbo projekta. Kriteriji za presojo kakovosti projektov so dobro dodelani, je menil Bogataj, v ospredju pa morata biti ugodno rešeno vprašanje financiranja in jasna vsebinska zasnova. Državne in občinske institucije bi se morale zavedati, da ne morejo kandidirati za Fordove nagrade s projekti, ki so del njihovih rednih dejavnosti, je dodal. Tisti, ki odkrivajo nov vidik, so bolj zaželeni. Med njimi drugo nagrajena podružnična osnovna šola iz Ajdovščine, ki je uspela s projektom Lokavec in čas povezati vse krajane, da bi oživili spomin na vrednote in preteklost. Tekst in foto Alenka Pahulje Rešeto io Društvo Sožitje, Ribnica 20 let dela z jasno vizijo: POMAGATI SI 20 let že obstaja društvo Sožitje, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane ali skrbnike. Živeti z nekom, ki mu je usoda bržkone z določenim namenom poklonila življenje, vsaj navidez drugačno od večine drugih ljudi, je zahtevno. Od 'skrbnika' zahteva celega človeka, a vsake toliko lahko moč pojenja, znanje se iztroši. Društvo, ki sta ga pred zavidljivimi leti ustanovila Vinko Mate in Majda Vrh, se drži prvotnega namena: povezati ljudi z enakimi težavami in podobnimi potrebami ter jih osveščati pri vzgoji. Najprej so Ribničani poskusiti to idejo izpeljati v medobčinskem društvu Ribnice in Kočevja, a se ni obneslo, je dejal Alojz Lovšin, aktualni predsednik društva. So pa zato morali v svojih začetkih pokazati toliko več samoiniciativnosti. Organizirali so klubsko dejavnost in uvedli delavnice s posebnimi pogoji, leto dni pa deluje tudi skupina za samopomoč. Vikend seminarji in izleti so postali stalnica, enako tudi avgustovska srečanja in pikniki pri Novi Štifti. Pod znamenitim hrastom se je letos družilo 97 članov. bi ■ v. ■. m™ SCHlJEt Društvo sicer sedaj šteje že 164 članov, med njimi 67 oseb z motnjami. Največ članov je seveda iz Ribnice, 95 (33 z motnjami), iz Sodražice 29 (9), iz Loškega Potoka pa 23 (9). Varstveno - delovni center nudi svojo pomoč tudi Kočevju, od koder se je v društvo vpisalo 17 ljudi, od tega jih je 7 z motnjami. Sicer pa se v ribniškem VDC vsakodnevno druži in izpolnjuje svoje sposobnosti 22 odraslih oseb, zanje pa skrbijo štirje strokovni sodelavci. Varovanci opravljajo razna enostavna dela za kooperante, kot so sestavljanje, lepljenje, vezenje in zlaganje, posamezniki pa so se pogosto izkazali tudi kot nadvse nadarjeni z veliko mero umetniške žilice. Spomnimo se nanje, še posebej v tem božično-novoletnem času, in kupimo kakšen njihov unikatni izdelek. Veliko veselje si bomo napravili. Varovanci VDC pa bi bili bržkone srečni, če bi jim družba uredila pogoje za samostojno življenje, česar se je ribniška lotila pred dvema letoma s projektom izgradnje bivalne skupnosti za 24 oseb. Za napačno se je izkazalo pojmovanje, značilno za pretekla obdobja, češ da je treba osebe z motnjami v duševnem razvoju zadrževati v dobi otroške nedoraslosti. Njihove potrebe so namreč drugačne od potreb majhnega otroka, je na slovesni prireditvi ob jubileju, 7. decembra v Vrtcu, dejal Pavle Smole, ki je pomagal pri ustanovitvi ribniškega VDC. "Uveljavlja se njihovo vseživljenjsko učenje, išče talente in vzdržuje socialne veščine." Bivalna skupnost za ostarele osebe z motnjami, tiste, ki nimajo več živih staršev, ali tiste, ki bi želeli zaživeti samostojno, bo morda dočakala svoj dan, saj je projektant že popravil terminske plane, ki ministrstvu za delo niso ustrezali in jih država zdaj ponovno presoja. Nove prostore si išče tudi VDC, "čeprav je zadnji dve leti zaželeno, da ostane v najetih prostorih v Lepovčah", je dodala zdaj že bivša tajnica društva Sožitje Majda Vrh. Primerna lokacija naj bi tako bila nasproti stare občine oz. bivša Glasbena šola. Samo društvo se financira s pomočjo dotacije sorodnega društva iz Ljubljane, z dotacijami podjetij ali posameznikov ter pomočjo občin. Zveza Sožitje povezuje namreč 51 društev in je pravzaprav njihov servis ter "motor, ki spodbuja lokalna društva k uresničitvi programov", je povedala nova predsednica zveze, ga. Šelihova. Dan poprej kot ribniški člani je svojih 20 let praznovalo tudi 'pobrateno' društvo iz Sežane, tako da je bil razlog za veselja na sobotni slovesnosti toliko večji. Pa tudi dedek Mraz se je spomnil vseh tistih dobrih ljudi, ki so se izkazali celo v plesu. Folklorno skupino iz VDC je komaj 14 dni pred prireditvijo ustanovila Vera Lavriv in se je bila pripravljena pokazati se javnosti. Po 20 letih se je to zgodilo tudi albumu, skupku arhivskih fotografij društva, ki ga je uredila Vrhova. Za ves njen trud pri društvu so se ji letos člani želeli oddolžiti s tem, da so jo predlagali tudi za občinsko priznanje. Ni bila izbrana, vendar je "vredno to, da ste pomislili name", se jim je za pozornost zahvalila Vrhova. Jubilej spremljala A. Pahulje področju Landskrone, je bržkone zato pritegnilo nekaj drugega, f /< Tam ni gozda, še skoraj samoniklega drevja ne; sprehajalne poti L se vijejo ob morju. Tam, kjer prebiva 38. 500 prebivalcev, vedno _ pihlja; zdaj, pozimi, oster piš zareže v lice. Sneg zapade šele v % drugi polovici zime. A dom je dom. Nekateri rojaki so si bili po & sili politično-ekonomskih razmer v naši državi tu že pred Q desetletji poiskati novo ognjišče, bolj prijazno kot zna biti tisto v : lastni domovini. Kot sestre Budja. Avguština iz Prlekije je pred ^ 38 leti v Landskrono prišla na obisk. Ostala. Sestra Jelka ji je i sledila dve leti kasneje. Še dve leti sta morali preteči, da so bile ) ; sestre 'popolne', ko se jim je pridružila še najmlajša, Olga. Avguština, ki je bdela nad nami, kamorkoli je moral tiste dni iti f naš korak, pravi, dajo je Švedska izjemno lepo sprejela. "Lepša dežela mi je za življenje kot pa Slovenija." Dokler bo živa mati v Prlekiji, bo bržkone jasna tudi vsakoletna pot, ki jo želijo sestre j _ prevoziti, da vidijo njen obraz. Toda Švedska jim je s svojo strpnostjo do priseljencev vsadila tudi identifikacijo. Sestre so se ; popolnoma asimilirale. Njihovi otroci so se poročili s Švedi, podobno asimilacijo pa prostovoljno sprejemajo tudi drugi ; . Slovenci. "Kar je tudi prav," meni Avguština. Zamirajo tudi (g slovenska društva. Razlog ne more biti v tem, da nimajo koga povezati. Po podatkih, ki jih je v svoji raziskavi zbrala Avguština, živi na Švedskem še 5100 Slovencev prve generacije, torej takih, ki so se rodili v Sloveniji. Razlog je morda v tem, da Švedska priseljencem pusti dihati, še veliko več. Udobneje lahko živijo že na račun tega, da so se pripravljeni učiti švedščino. Gosta Nillsson, 65-letni, sila socialno naravnan župan Landskrone, je dejal, da bi bilo neodgovorno zahtevati od tujcev, da takoj znajo jezik. 'To je kruto in nepravično. V našo deželo so prišli ravno zato, ker so bili v matični deželi nezadovoljni. Kjerkoli živimo, moramo prevzeti odgovornost drug za drugega, drugače ni skupne prihodnosti." Upanje, da bodo ljudje, ki bodo stanovali v Landskroni, veliko boljši kot kdo drugi, ostaja. Tistega davnega leta 1413 ie krali Erik vladal iA,uu‘lt£*=z takratnj švedski, Norveški in Danski. Pa je kljub tej širni kraljevini opazil mesto, ki je imelo strateško lego in kot tako primerno za pristanišče. Podelil mu je privilegijsko pismo, s katerim ga je 'blagoslovil' kot mesto. A V upanju, da bodo ljudje, ki bodo stanovali v njem, veliko boljši kot drugje."Župan ni prepričan, da so prebivalci izpolnili ta visoka pričakovanja, poskušajo pa zadostiti tej dobronamerni želji. Svoje poslanstvo so še posebej vestno izvrševali v letih 1994-96, ko je mesto sprejelo v varno zatočišče kar 2000 priseljencev iz bivše Jugoslavije, največ kosovskih Albancev in Bosancev. Na Švedsko je v tistem času pribežalo kar 60.000 ljudi, šli pa so tja, kjer je bilo veliko praznih stanovanj. Kot na primer v Landskroni, od koder se je konec 70. in v začetku 80. let izselilo ravno okrog 2000 ljudi. Takrat je namreč Landskrona doživela enega najhujših ekonomskih udarcev v svoji zgodovini, ko je švedska vlada odločila zapreti ladjedelnico in z njo 4500 delovnih mest. Še zdaj, več kot 20 let pozneje, je čutiti njeno zaprtje, pravijo občinski oblastniki. V njej si je takrat našlo delo tudi 90 odstotkov Slovencev, ki so prišli delat v to mesto in omenjeno ladjedelnico. No, in po tem kolapsu, še nov udarec-val beguncev. Landskrona letno zanje nameni 3-krat več denarja kot Ribnica premore proračuna. Tarnanja nad njimi ni, "zakaj begunce rabimo, ker je tu premalo delovne sile," je dejal Nillsson. Od leta 1975 dalje Švedska namreč omejuje dotok delovne sile. Prej se je ta zgrinjala z vsega sveta, in to s precej dobro izobrazbo. Omenjeni begunci pa imajo, ravno obratno, pogosto nižjo izobrazbo, nekateri so celo nepismeni in kot taki težko zaposljivi. Velikokrat morajo ti begunci poprijeti za nižje plačana dela, a svobode jim nihče ne omejuje. V občini, kjer je vsak 4. prebivalec tujec, si lahko tujec. Bolj trpi občinski proračun, ki za socialo letno nameni 12% proračuna, visokega 1,7 milijard kron (1 krona= 25,72SIT). Od teh 217 milijonov gre kar 80 mio kron za tujce kot pomoč, večinoma brezposelnim. Previsok znesek, ki ga poskuša občina zdaj zmanjšati vsaj na polovico. Novo branje prihodnjič Rešeto ai'lXlVMCl < SOCIALNO DELO V ZDA IN SLOVENIJI Brezdomstvo in nasilje v družini V mesecu juniju letos smo študentke Visoke šole za socialno delo v Ljubljani obiskale Augsburg College v Minneapolisu, ki je mesto dvojček mesta St. Paul, glavnega mesta zvezne države Minnesotta - ZDA. Mesti štejeta skupaj ca. 500.000 prebivalcev. Država Minnesotta pa meri 224.329 km2 in ima ca. 5 milijonov prebivalcev, od tega 50.000 Indijancev. Številni pa so tudi priseljenci iz nerazvitih držav sveta; le-teh število še vedno narašča. Med našim obiskom pa je slovenski maratonski plavalec Strel ravno pričel plavati po reki Mississippi, ki izvira v tej državi. Naša Visoka šola za socialno delo je pričela z Augsburg koledžem v letu 1996 kontinuiteto mednarodnih poletnih šol, ki omogoča izmenjavo učiteljev, študentov, znanja in izkušenj med obema ustanovama. Poudarek te poletne šole je na varstvu otrok in družine v ZDA in v Sloveniji. Študentke Visoke šole za socialno delo smo tako lani pod vodstvom dr. Leje Šugman Bohinc in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič gostile šest študentk in študenta socialnega dela iz ameriškega koledža. Ameriškim kolegom smo predstavile naša znanja, metode in načine dela ter jim razkazale našo prekrasno deželo. Letos pa smo slovenske študentke pridobivale nova znanja v ZDA. V štirinajstih dneh smo si ogledale številne socialne ustanove in se udeležile predavanj ameriških strokovnjakov. Teme predavanj in socialne storitve, ki smo si jih ogledale, so bile zelo različne: delo z begunci in z brezdomci, revščina otrok, delo s pobeglo mladino, internacionalna perspektiva v socialnem delu, skupnostna skrb na področju socialnega dela, homoseksualna problematika, nasilje v družini, problematika duševno prizadetih, delo s starostniki in z indijansko skupnostjo, delo sodišč. Ogledale pa smo si tudi ženski zapor. Predstavila bi le dve področji socialnega dela, ki so nam ju predstavili v okviru mednarodne poletne šole, to je brezdomstvo in družinsko nasilje. V Sloveniji je brezdomstvo tudi prisotno in se povečuje. Po meni poznanih podatkih je v Sloveniji registriranih približno "vidnih" 600 brezdomcev, od tega polovica odpade na Ljubljano. Večina slovenskih "vidnih" brezdomcev so moški, povečuje pa se tudi število mlajših brezdomcev. Ocenjuje se, da je slovenska populacija brezdomcev redno podcenjena in tudi zato javno "nevidna in neproblematična". Drugih razčlenjenih podatkov o vrstah brezdomcev v Sloveniji doslej nisem zasledila, tudi ne o otrocih brezdomcih. V Ameriki je brezdomstvo velik problem in je v javnosti temu primerno zelo kritično obravnavano, saj v veliki meri prizadene tudi otroke.Večkrat se zgodi, da družina zaradi revščine izgubi streho nad glavo. Socialna služba poskuša preprečiti, da družine ne bi izgubile doma. Če pa se to že zgodi, poskuša socialna služba tem družinam najti čim L3 prej začasni dom ali pa jih vsaj začasno namestijo v zavetišče za brezdomce. Socialne ustanove si prizadevajo, da otrokom čim prej zagotovijo varen prostor za bivanje in osebnostni razvoj. Drugi pogosti vzrok za otroke - brezdomce pa je stiska, v kateri se znajdejo nekatere matere samohranilke. Biti mati samohranilka v ZDA je precej težje kot pri nas. Velikokrat plača samohranilke - delavke ne zadostuje, da bi ta lahko poskrbela za svojega otroka. Tradicionalna, neformalna mreža pomoči (družina, sosedje, skupnost) ni tako močna kot pri nas. Ne obstaja neka samoumevnost, da starši poskrbijo za svojo hčer in njene otroke, če je to potrebno. Velik problem imajo dekleta, ki so zanosile že kot mladoletne. Zaradi tega jim pogosto ne uspe končati šole. Brez šole pa težko dobijo dobro oz. kakršno koli zaposlitev. Presenetljivo pa je dejstvo, da je veliko mladoletnih mamic. O kontracepciji se govori veliko manj kot pri nas. V Sloveniji se o kontracepciji seznanja učence že v osnovni šoli, kar pri njih še zdaleč ni običaj. Materi pripada tudi veliko manj porodniškega dopusta kot pri nas, mlada mamica ima le tri mesece dopusta, da skrbi za novorojenčka in potem mora nazaj na delo. Če pa je že brezposelna, si mora seveda poiskati službo. Velikokrat se lahko zgodi, da mlada mamica ne najde zaposlitve in ostane z otrokom na cesti. Tudi v takšnih primerih se seveda vključijo socialne ustanove, javne - državne in številne privatne, najpogosteje na prostovoljni bazi v okviru številnih krščanskih cerkva. Tudi v Sloveniji se že pogosto dogaja, da mlade nosečnice, mamice oziroma samohranilke ostajajo brez zaposlitve. Natančnejši podatki o tej problematiki v Sloveniji pa mi za zdaj niso znani. Druga problematika, ki so nam jo predstavili v okviru poletne šole in se veže na družino, je družinsko nasilje. To je tema, o kateri se tudi pri nas zadnja leta čedalje več govori in odkrivamo vrh ledene gore. Vendar v Sloveniji žal nimamo dolge tradicije pomoči žrtvam ali storilcem nasilja. V zadnjih letih postajajo vse bolj aktivna društva za nenasilno komunikacijo, posvetovalnica za ženske, SOS - telefoni, "varne hiše" ter druge socialne ustanove, ki poskušajo pomagati trpečim ženskam in otrokom. Veliko na tem področju pa že naredijo tudi centri za socialno delo in policija. Le-to se poskuša čim bolje ozavestiti in usposobiti za ravnanje v primerih nasilja v družini, vendar je slovenska zakonodaja še vedno nenaklonjena žrtvam. V Minneapolisu smo imeli priložnost, da si ogledamo socialno službo, ki se s to problematiko ukvarja že sedemindvajset let. Delajo z žrtvami (pretežno so to ženske), otroki in s storilci. Posebej zanimivo se mi je zdelo, kako imajo urejeno področje dela s storilci. Za razliko od nas so storilci skoraj vedno prisiljeni, da se udeležijo terapije, kjer se pogovorijo o njihovem nasilnem ravnanju. Takoj ko policija obravnava nasilje v družini, to sporoči sodišču. V okviru sodišča obstaja enota za zagovorništvo, ki je dolžna vsako žrtev poklicati in se z njo pogovoriti o nasilnem dogodku, njenih pravicah in ji dajati oporo. Sodišče nato nasilnežu naloži kazen, ki največkrat vključuje zaporno kazen in obiskovanje terapevtske skupine. S storilcem skupaj naredijo načrt samoobvladovanja. Pogovorijo se o njegovem ravnanju in o posledicah tega. Prisilijo jih, da razmišljajo o nasilju in o bolečini, ki jo prizadenejo žrtvi. Imajo tudi možnost, da spregovorijo o zlorabah, ki so jih oni doživeli, saj so bili storilci tudi sami velikokrat žrtve. Ženske in otroke pa učijo, kako naj se zaščitijo pred nasiljem. Jasno jim povedo, da za nasilje niso krivi in da za nasilje nikoli ni opravičila. Ženskam pomagajo, če želijo zapustiti storilca. Pomagajo jim tako finančno kot psihično. Poskušajo jim pokazati, da nasilje ni nekaj, kar bi bile dolžne prenašati in si prizadevajo usposabiti žrtve, da bi bile sposobne zapustiti nasilnega partnerja. V veliko veselje pa nam je bilo, ko smo obiskale slovenski narodni dom v Chisholmu. Slovenski izseljenci so nam pripravili pravo slovensko pojedino. Tam sem srečala tudi Ribničanko, gospo Ronnie Boucher, po poreklu iz Prigorice. Bila je seveda zelo vesela in mi je poslala tudi slike s tega srečanja. To je bil le kratek utrinek iz celotnega programa, ki so nam ga pripravili skupaj s profesorji ameriški študentje. Poletna šola mi je prinesla veliko novega znanja, izkušenj, vpogled v praktične metode dela, pa tudi veliko novih prijateljev. Ameriški študentje so bili čudoviti gostitelji, ki so se zelo trudili, da bi nam čim več pokazali. Na koncu bi se rada zahvalila obema sponzorjema, ki sta mi omogočila udeležbo na poletni šoli v ZDA, to je, Občini Ribnica in podjetju Inotherm d.o.o., Prigorica. Tina Mihič Rešeto Spoštovani! Vsako leto enkrat mine, ostane nam le tisto, kar smo dobrega naredili ali lepega doživeli. Naj bo tako tudi v letu 2003! Kmetijska svetovalna služba Ribnica Vsem ljubiteljem rokometa, sponzorjem, donatorjem in občanom, ki ste nam stali ob strani v iztekajočem se letu, želimo vesele božične praznike in srečno leto 2003. Bodite z nami tudi v prihajajočem letu! Rokometno društvo Inles-Riko BOŽIČNO VOŠČILO "Sveta noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč. Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli; rojenje Rešenih." Vsem ljudem dobre volje v naši občini naj podari letošnja sveta noč tisto veselje in radost, ki sojo nosili v srcu pastirji na betlehemskih poljanah, ko so jim angeli sporočili, daje rojen Odrešenik človeka - Jezus, ki je največji prijatelj našega življenja. Mir svete noči nosimo v svojem srcu in ga vsak dan novega leta 2003 podarimo sočloveku v naši bližini! Maks Ipavec, župnik Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu 2003pa obilo uspehov, radosti, čim več jasnih razgledov in varnih korakov ter lepih in doživetij polnih trenutkov v naravi! Pa spoznajte kakšnega novega prijatelja in vsaj enkrat v letu pojdite tja, kjer še niste bili! Srečno! Ob letu, ki se izteka, se želimo tudi zahvaliti. Vsem, članom in drugim, ki ste nam pomagali pri našem delovanju, bodisi pri organizaciji in pripravi raznih projektov, pohodov, z vodenjem, dežuranjem v koči bodisi z vzpodbu- / janjem in z udeležbo na naših akcijah, izletih, krožkih... ali pa ste nam priskočili na pomoč celofinančno in materialno. Hvala! / w | 1, \ PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA / & N. Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Vsak od nas je po švojih močeh zavezan za delovanje v javno korist, zlasti pa tisti, ki smo se odločili za politično udejstvovanje. To od vseh nas terja določeno mero požrtvovalnosti in srčnosti, zaupanja in spoštovanja dane besede. Je pot, ki zanesljivo vodi k cilju. Voščimo vam blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu pa veliko uspehov in bogatih doživetij. OO NSi Ribnica SDS Spoštovane občanke in občani! Božični in novoletni prazniki naj vam prinesejo notranjega miru in družinskega veselja. Naj se vam uresničijo vaše najbolj skrite želje in vaša srca naj napolnijo toplina, ljubezen in razumevanje. Blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto vam želi SDS - Občinski odbor Ribnica araiJLi JLsaro SLS. Slovenska ljudska stranka Cenjeni občani, spoštovane občanke! Najlepše se vam zahvaljujemo za številčno podporo našemu županskemu kandidatu in mu tako zaupali mandat za štiriletno vodenje naše občine. Velika podpora zavezuje k veliki odgovornosti, in prepričani smo, da bomo s strpnim, strokovnim in povezovalnim delom skupaj dosegli zastavljene cilje. Ob zaključku koledarskega leta pa vsem voščimo lepe in blagoslovljene božične praznike. Naj se lepota božične noči razlije po vaših domovih in družinah, novo leto 2003 pa naj bo leto miru, sreče, razumevanja in novih priložnosti v življenju. OO SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE RIBNICA Z zadovoljstvom pričakujemo Novo leto 2003. Veselimo se tesnega sodelovanja s partnericami v novem občinskem svetu Občine Ribnica. Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto želimo vsem občankam in občanom ter vsem Ribničanom po širnem svetu. OO ZLSD DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA Ko se prižgejo praznične luči sredi bele, mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani, in želja vzpne se iz srca v višine. . Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi, vse, kar je lepo, naj raste in cveti, vse, kar je dobro, naj vekomaj ostane, naj v miru sreča nežno vas oBjdmel Spoštovane članice društva! Naj vam in vašim družinam vse te drobne stvari prinesejo radost in mir v srca ter jih napolnijo z milostjo, upanjem in močjo za zdravo in uspešno leto 2003, ki prihaja. Marinka in Vladka Ob tej priložnosti se zahva^pjemo tudi vsem našim sponzorjem: Blesk d.0.0. Dolenja vas; Košček d.0.0.; Klun Jože- Peskokop; Rigler Janez-peskokop; Trgovina Tyana; Pizzerjja Harlekin; Leokom d.0.0.; Riko Kor d.0.0.; Transport Danilo Zobec, Dane; Gostinstvo in turizem Pugelj; Gostilna Uršruak; Gostilna Tušek; Cvetličarna Špela; Drogerija M; Maxiles Ribnica; Trgovina Mak; Siples- Janez Prijatelj, Velike Poljane; JSKD RS izpostava Ribnica; Restavracija Krona; Šiviijstvo Šmalc Magda; Grafit d.0.0.; Riko d.0.0. Ljubljana; SLS, Občinski obor Ribnica; Franc Košir, Kot; Stanislav Škrabec, st., Hrovača; Alojz Marn, Ribnica; Franci But, Nemška vas; Jury Rudež, Ribnica; Dušič Tone, Breže; Cvetličarna Požar in medijski'sponzor R-Kanal Voščimo jim zdravo in uspešno poslovno leto 2003. VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA se zahvaljuje naslednjim donatorjem: RIKO Ljubljana, d.0.0., INOTHERM, d.0.0., ARTS, d.0.0., ŽITO, Grajske pekarne, TURISTIČNO DRUŠTVO Ribnica, TRDAN JANEZ, s.p., GRAFIT, d.0.0., OOZ Ribnica, LOVŠIN JANEZ, s.p., HERBBY, d.0.0., PETEK TRANSPORT, d.0.0., BLESK 2, d.0.0., LAST SL, d.0.0., RIGLER JANEZ, s.p., VIRANT, d.0.0., RISTRO, d.0.0., MABOLES, d.0.0., KOVING, d.0.0, TISKARNA LINEAR, LEOKOM, d.0.0, HARLEKIN TRADE, d.0.0, MIZARSTVO TANKO, KUSS, d.0.0, ESAD ČATIČ, s.p, ČEŠAREK BOŠTJAN, s.p, UNION, ZGONC, s.p, PRODAJALNA 107, ANDOTEHNA, d.0.0, GRČA, d.d, PPE, Ribnica, PROPAGANDA!, d.0.0. ....saj ste s prispevanimi sredstvi in z dobro voljo pripomogli, da smo bogatili dogajanje v Ribniški dolini. Zahvaljujemo se tudi pobudniku in donatorju g. Janezu Škrabcu, učencem in učiteljem OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica s podružnicama Dolenja vas in Sušje, ki ste vas odeli v praznično razpoloženje. ČLANI VAŠKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA HROVAČA ŽELIMO VSEM OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003, V UPANJU, DA SE BOSTE TUDI V PRIHAJAJOČEM LETU RADI DRUŽILI Z NAMI! Zdravstvene delavnice PROMOCIJA ZDRAVJA IN PREPREČEVANJE KRONIČNIH ROLEZNI Kronične bolezni, med katere štejemo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, debelost, bolezni obrabe kosti in sklepov, osteoporozo in druge, so veliko breme sodobnega sveta, zdravstva in državnih blagajn. Zaradi njih ljudje v razvitem svetu in vse bolj tudi v državah v razvoju množično obolevajo. Bolezni so pogosto vzrok nezmožnosti za delo, invalidnosti, umrljivosti ter tudi slabše kvalitete življenja. Skupno za kronične bolezni je, da jih v veliki meri pogojujejo in pospešujejo razvade, nezdrav življenjski slog sodobnega časa, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in stres. Te razvade so pogosto posledica stiske sodobnega človeka, pomanjkanja časa, socialne stiske ali tudi pomanjkljivega znanja o škodljivosti razvad in o pomenu ter vsebini zdravega življenja. Znanje o pomenu zdravega življenja in o škodljivosti razvad je prvi pogoj za spremembo tveganega vedenja. Po navodilu Ministrstva za zdravje smo v letošnjem letu v ambulantah splošne medicine izvajali preventivne zdravstvene preglede odraslih. Pravico do preventivnega zdravstvenega pregleda imajo moški v starosti 35 do 65 let in ženske od 45 do 70 let. Tisti opredeljeni posamezniki, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca, povečanimi maščobami v krvi in sladkorno boleznijo pa že pred to starostjo in nato ponovno vsakih pet let. Namen preventivnih pregledov je nadzor nad zdravjem ljudi, odkrivanje ogroženosti za kronične bolezni in ustrezno ukrepanje, odkrivanje dejavnikov tveganja za tiste bolezni, ki so preprečljive v okviru prevzemanja zdravih življenjskih navad in opuščanja razvad. Če zdravnik ugotovi ogroženost in za to potrebno zdravstveno vzgojo, napoti bolnika v eno ali več zdravstveno-vzgojnih delavnic, ki se izvajajo v ZD Ribnica. Cilj zdravstvene vzgoje je vzpodbuditi posameznike ali skupine prebivalcev, da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Zdravstveno-vzgojni programi naj bi vam pomagali oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja in pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga. Program zdravstvena vzgoje obsega: Zdravstveno - vzgojna predavanja - zdrav življenjski slog - dejavniki tveganja (povišan krvni tlak, holesterol, krvni sladkor) Delavnice: - delavnica zdrave prehrane - delavnica zdravega hujšanja - delavnica za telesno dejavnost - delavnica za opuščanje kajenja Vodenje teh delavnic zahteva dodatno usposabljanje zdravstvenih delavcev, zato vseh še ni mogoče izvajati. Z nekaterimi smo že pričeli, z ostalimi pa bomo postopno v naslednjem letu. Potrudili se bomo, da vam bodo na voljo nova spoznanja in pomoč pri ohranjanju zdravja, spreminjanju nezdravega življenjskega sloga in povrnitvi zdravja. Pričakujemo, da boste to možnost izkoristili in se odzvali vabilu, kajti skrb za zdravje je prvenstvena naloga in odgovornost vsakega posameznika. Alenka Novosel, dipl. med. sestra ZD dr. Janeza Oražma Ribnica Obvestila o aktivnostih kmetijske svetovalne službe Zimsko obdobje je še vedno namenjeno strokovnemu izobraževanju za vse, kijih naše teme zanimajo in jim koristijo. Tudi letos vas vabimo, da se predavanj udeležite. Prosili bi vas, da se za posamezni sklop prijavite na telefon 8361 - 927. Zaradi zmanjševanja stroškov nekatera predavanja združujemo, zato je napisan tudi datum za tiste, ki želite slišati kaj več o silažni koruzi in pridelavi krompirja. 1. Ocenjevanje domačih sokov V zadnjih letih organiziramo poleg ocenjevanja domačih salam tudi ocenjevanje sokov. To predavanje je izredno koristno za vse, ki doma pripravljate sok iz jabolk ali kakšnega drugega sadja. Če želite tudi letos oddati svoj izdelek v ocenjevanje ali pa se udeležiti komentarja, kar je vedno povezano s kratkim predavanjem, kako pripraviti dober in kvaliteten sok, se nam pridružite in prijavite. Stroške organizacije ocenjevanja domačih sokov nam je do sedaj pokrila Občina Ribnica (plačilo dvorane in predavatelja) in upam, da bo tako tudi v bodoče. Glede na število prijav bomo organizirali ocenjevanje domačih sokov in vas tudi seznanili o kraju in času. Ocenjevanje poteka pod šifro in je anonimno. 2. Tehnologija pridelave koruze Predavanje bo organizirano v Grosupljem, in sicer 27. marca 2003. Za dodatne informacije smo vam na voljo. 3. Tehnologija pridelave krompirja Predavanje bo organizirano v Vidmu 4. februarja 2003. Na tem predavanju boste slišali o tehnologiji pridelovanja krompirja in predstavitvi novih sort krompirja. 4. Predavanja za vse, ki so se vključili v program SKOP, in sicer program sonaravna reja -REJ V letošnjem letu se je v občini Ribnica vključilo v program sonaravne reje domačih živali (REJ) 208 kmetij. V program prestrukturiranje reje domačih živali (ZVE) pa 211 kmetij. Zaradi tako velikega števila bomo organizirali predavanja v januarju štirikrat. Četrto predavanje je namenjeno tistim, ki se predavanja v času, ko so bili vabljeni, iz opravičljivih razlogov ne bi mogli udeležiti. Kako bomo posameznike vabili, se še dogovarjamo (ali po abecedi ali po posameznih vaseh). Čakamo pa tudi na vaše predloge. Vsa predavanja bodo v gostilni Mihelič, v gornjih prostorih. 1. v sredo, 8.1. 2003 2. v četrtek, 9.1. 2003 3. v sredo, 15. 1. 2003 in 4. v četrtek, 16. 1. 2003 - za vse, ki se iz opravičljivih razlogov niste mogli udeležiti predavanj v prejšnjih terminih. 5. Nadaljevalni ekološki tečaj Organiziran bo tudi v Ribnici, 14. marca 2003. Teme bodo naslednje: Obrazložitev pogodbe in potrebne evidence, Najpogostejše napake v letu 2002 in Prehrana domačih živali v ekološkem kmetovanju. Za dodatne informacije smo vam na voljo. 6. Varstvo pri delu Informativno izobraževanje bo v februarju. 7. Demonstracija obrezovanja sadja Organizirali jo bomo v marcu. Zaradi visoke udeležbe na prikazu obrezovanja sadja že nekaj let organiziramo demonstracijo v Goriči vasi. Če želite imeti prikaz kje drugje, nam sporočite želeni kraj. 8. Pridelovanje zelenjave in zelišč Že nekaj let imamo organiziran krožek pridelovalcev zelenjave in zelišč. Če se zanimate tudi vi in imate možnost pridelave zelenjave in zelišč, se prijavite na sestanek, ki bo verjetno v decembru ali takoj v začetku januarja. Pogovorili se bomo o pridelovalni sezoni, ki je pred nami. 9. Občni zbor govedorejskega društva in strojnega krožka Kot vsa leta doslej vas bomo povabili na občni zbor govedorejskega društva. Prav tako pa na občni zbor strojnega krožka "Urban". Na teh zborih bomo imeli tudi strokovna predavanja. Kmetijska svetovalna služba Irena Šilc OGLAS KmetUa “GORNIK”, Franc Petek, Hrovača 36, ponuja meso mladega goveda. Žival je vzrejena na sonaravni kmetiji-. Telefon: 8362-228 mamam OBČINA RIBNICA objavlja na podlagi 22. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ribnica (Uri RS, št. 37/98,52/99) naslednji RAZPIS ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI RIBNICA I. Sredstva za podjetniško izobraževanje in svetovanje 1. Razpisana so nepovratna sredstva občinskega proračuna v višini 4.000.000 SIT. v 2. Sredstva so namenjena za sofinanciranje: a) Izobraževanja vodilnih in vodstvenih kadrov ter redno zaposlenih delavcev v podjetjih, ki izvajajo svoje projekte ali poslovne načrte za svojo prenovo. b) Specialistično svetovanje pri sprejemanju poslovnih odločitev. 3. Oba namena izobraževanja se sofinancirata v višini do 30% načrtovanega obsega potrebnih sredstev za izobraževanje oz. svetovanje. 4. Sredstva za podjetniško izobraževanje in svetovanje lahko zaprosijo samostojni podjetniki, gospodarske družbe in zadruge s sedežem dejavnosti na področju občine Ribnica. 5. Vloga za sofinanciranje mora vsebovati: pod a): - osnovne podatke: ime in priimek oz. naziv vlagatelja, naslov vlagatelja, šifro dejavnosti, opis dejavnosti, davčno številko, - program izobraževanja za leto 2002 in poslovni načrt, - potrdilo o plačanih stroških izobraževanja, - izjavo, da program ni financiran iz državnih virov. Pod b) - osnovne podatke: ime in priimek oz. naziv vlagatelja, naslov vlagatelja, šifro dejavnosti, opis dejavnosti, davčno številko, - podpisano pogodbo o izvajanju svetovalnih storitev, - poročilo o opravljenem svetovanju, podpisano od uporabnika in izvajalca, - dokazilo o plačilu uporabnika svetovanja, - dokazilo o strokovni usposobljenosti svetovalca za prijavljeno področje svetovanja in reference o opravljenih svetovanjih na specializiranem področju, - izjavo, da program ni financiran iz državnih virov. 6. Rok za vložitev prošnje je 30 dni od dneva objave v Rešetu. 7. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na Občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, kjer dobite tudi vse potrebne informacije (tel. 837-20-25). 8. Sklep o odobritvi sredstev bodo vlagatelji prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. II. Sredstva, namenjena udeležbi ribniških podjetnikov na mednarodnih sejmih 1. Razpisana so nepovratna sredstva občinskega proračuna v višini 1,000.000 SIT. 2. Sredstva so namenjena sofinanciranju udeležbe na mednarodnih domačih in tujih sejmih v letu 2002. 3. Do sredstev so upravičeni nosilci sejemske predstavitve, ki so lahko gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki. Nosilec se mora na sejmu samostojno predstaviti, biti organizator sejemske predstavitve, in ne samo udeleženec sejma. 4. Predmet sofinanciranja niso sejmi, kjer je bila organizator ali soorganizator sejma Občina Ribnica. 5. Sofinancira se 50.000 SIT za posamezen sejem. 6. Zahtevku za sofinanciranje sejemske udeležbe je potrebno priložiti: • Osnovne podatke o vlagatelju ter njegovem poslovanju. • Program sejemskih dejavnosti za leto 2002. • Dokazila o plačanih stroških, nastalih v zvezi z organizacijo sejma. • Izjavo, da sejem ni bil sofinanciran iz drugih virov. 7. Rok za vložitev prošnje je 30 dni od dneva objave v Rešetu. 8. Vloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na Občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, kjer dobite tudi vse potrebne informacije (tel. 837-20-25). 9. Sklep o odobritvi sredstev bodo vlagatelji prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. OBČINA RIBNICA Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 15.10.2002 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, i ki bo v torek, dne 21.1.2003, s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I) Predmet prodaje je trisobno stanovanje štev. 10 v II. nadstropju, na Knafljevem trgu 13, v Ribnici. Nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. II) Izklicna cena znaša 10.859.960,00 SIT. Najnižji znesek višanja je 30.000,00 SIT. III) Varščino v višini 10 % izklicne cene je treba plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Varščino je treba plačati na transakcijski račun Občine Ribnica št.: 01304-0100005476 ali pri bla- Bisi gajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Ce dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII) Davek na promet nepremičnin in stroške notarskih storitev plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen po dogovoru. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27. OBČINA RIBNICA POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIIE 0 IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE RIBNICA NA LOKALNIH VOLITVAH 2002 (2. KROG) V nedeljo, dne 1. decembra 2002, so bile izvedene lokalne volitve za župana občine Ribnica (2. krog). V volilne imenike je bilo vpisanih 7081 volivcev. Volitev se jih je udeležilo 5331, od tega 3 po pošti. Volilna udeležba je bila 75,29 %. Od skupaj oddanih 5331 glasovnic je bilo 140 neveljavnih. Kandidata za župana sta prejela naslednje število glasov: Alojz MARN 3072 (59,18 %) Jože TANKO 2119 (40,82%) ‘ Za župana je bil izvoljen Alojz Marn, roj. 29. 12. 1961, Jurjeviča 9, Ribnica. Predsednica: Dragica Abrahamsberg IS RAZPRODATA VOZIL LETNIKA 2002 PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2002 LAGUNA... EUR0AX* d- 400.000 SIT TWINGO... popust do 200.000 SIT CLIO... popust do 200.000 SIT THALIA.. EUR0AX* + 250.000 SIT MEGANE EUR0AX* + 300.000 SIT ■iitoSot SCENIC... EUR0AX* + 300.000 SIT STARO ZA NOVO A VTOCENTER 1RUFAC d.0.0. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 - 12, 13-17, sobota 9 - 12 ggilglgl! • lesena okna in vrata e aluminij/ les okna • pvc okna in vrata • pvc/ aluminij okna • aluminij okna in vrata • polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis e 5% gotovinski popust • brezplačen prevoz do 100 km • ugodni kreditni pogoji TOM+O Inles MM WMä INLES d.d. Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22 Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si KIDsOnzEiCHtii il»“ x Želimo vam vesel božič in srečno 2003! telefaks F101 AKCIJSKA CENA 89.904,00 SIT +DDV • Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min telefaks F102 AKCIJSKA CENA 119.871,00 SIT +DDV ■ Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min • Tiskalnik 8 strani/min ■ Optični čitalec TWAIN Vibolt URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.o.o., Brnčičeva llb, 1231 Ljubljana tel.: 01/561 33 21.1ax: 01/561 12 54 E-mail: info@vibor.si p.e.: Maribor, tel.: 02/250 29 40 Pooblaščeni prodajalec in serviser: TRIXIN d.o.o.. Obrtniška 5, Koper, tel.: 05/625 91 10 SEC0P d.o.o., Vojkova 77, Ljubljana, tel.: 01/565 73 80 Pooblaščeni prodajalec: DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAD d.o.o.. Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.o.o., Ribnica, tel.: 01/836 97 90 DZS d.d., Ljubljana. PE po Sloveniji Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT. Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! Izberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! Lupo hop število vozil in modelov je omejeno. RANDEU A V T O H I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefox 01 8955 240 e-matl: damiion.randelj@porsche.si salon in delavnico pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure VOZILA NA ZALOGI VW Polo Basis in Conlortline - akcija" VW Golf Edition 1.9 TDI, 1.9 SDl, 1.4 - akcija* VW Lupo Hop 1.0, servo VW Passat limuzina 1.9 TDI/130 KM Trendline exclusive VW Passat variant 1.9 TDI/100 KM Trendline VW Transporter T4 furgon s podaljšano kabino, dmr 2.5 TDI, mehanska klima, (letnik 2001) ‘prihranek 270.000 SIT "prihranek 190.000 SIT TESTNA VOZILA VW Polo 1.2, comf., 3 v VW Passat 1.9 TDI, 130 KM, Trendline exclusive VW Golf 1.4 edition, 5v VW Polo 1.9 SDl Comfortline, 5 v, dimatronic, elektropaket, ABS __________ RABUENA VOZILA VW Passat variant 1.8 T Trendline VW Golf 1.4 Comfortline, letnik 1998 Mercedes Benz E-240, letnik 1998 VW LT 35, šasija SMR, 2.5 TDI/75 kW, 1998 Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo vam vesele božične praznike, srečno, varno in zdravo leto 2003. JSMMIEM NEPREMIČNINE Franc tanko s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT afi 89.500 EUR. • KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). - LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR. • RIBNICA • Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - RIBNICA - Bukovica, starejša stanovanjska hiša - vseljiva takoj, vel. pare. cca 1260 m2, cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR. • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, Mas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT afi 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA • Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Sodražica center, starejša stan. hiša z gospodarsMm poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mk) SIT (48.000 EUR). - LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarsMm poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. - STARA CERKEV • Koblarji, starejša stan. hiša 8x14m, kompletno opremljena dve etaži, klasično ogrevanje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva lepa lokacija cena 18,9 mio SIT afi 82.500 EUR. - STARA CERKEV - Koblarji, novejša stan hiša 8x11 m, kompletno opremljena dve garaži, CK ogrevanje na olje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva lepa lokacija cena 18,0 mio SIT afi 78.500 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, dvoinpol sobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, KT, TEL, CK, balkona ni, cena 10 mio SIT ali 44.500 EUR. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadsl TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - RIBNICA - center, dvo in polsobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, balkona ni, CK, KT, tel cena 10,0 mio SIT ali 44.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjsM objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarsMm poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. • RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt * mizarska del. -možnost tudi dmgih dejavnosti, vel. objeMa 267 m, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - KOČEVJE - bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, veL cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR. PARCELE: - RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovoru. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, afi 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijsMm dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. VIKENDI: - RIBNICA - LošM Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - KOČEVJE - Mačkovec, vikend z gosp. poslopjem, vel. zemljišča 1.160 m2, takoj vseljivo, sončna lega. Cena 5.8 mio SIT ali 25.250 EUR. KUPIMO HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO HIŠE - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjsMh hiš, normalni pogoji bivanja. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovoru mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru. - RIBNICA - bivši RIK0, posl. prostor v nadst, vel. 429 m2, M zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, ČK, el., voda Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - RIBNICA - center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovoru. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovsM lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. STANOVANJA: - RIBNICA - center, 2 garsonijeri v I. nadstropju stanovanjske hiše, cena po dogovoru. Vesele božične praznike, obilo zdravja in poslovnih uspehov ter mnogo radosti v krogu vaših družin, Vam v letu 2003 želi BAMBA Tanko Franc s.p. A-i PildatV^ Urban Pelc s.p. Škrabčev trg 27, 1310 Ribnica Veliko sreče in osebnega zadovoljstva med prazniki, ter uspešno, zdravo in ljubezni polno leto 2003! MENJALNICA IDEAL CENTER - Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non-stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah SRECKTO 2003! mm in MicroERA V ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: Js@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/ uspesno 2003! IVIOIMT/VZ/V - /MMDOLJSEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA MbV. (041) 647 226 R16IPS Tel (01) 8363 089 Želimo vam vesele praznike in srečo v letu 2003! KNAUf @rmstrong Okna Interall itiTEPnun PVC OKNI) IN VRATU - ODKUP STARIH OK€N DO 31. 12. 2002 NUDIMO ZA VSAKO ZAMENJANO STARO OKNO OD 3.000 DO 12.000 SIT. PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 Mlturo bivanja www.ialeralto.si blesli Tone Pogorelec BLESK 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net »eo'8" e»»®* \BÄ> OPTIK JANEZ POZNIČs.p^ Delovrji čas: vsak. daij od 91j do 191) sobofa zaprfo Vesele pražile irj čist pogled v leto 2003! 5LIKOPLE5KAJ “Seifojite it,/, t m. ssmm:. , v Želim vam vesel božič > in srečno ter zdravo 2003! DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA! VSE DOBRO V LETU 2003! trmjna Škrabčev trg 50, 1310 Ribnica tel.: 01/8373-146 fax: 01/8373 147 e-mail: urban.picek@volja.net Vsem želimo vesel božič ter veliko sreče v prihajajočem letu 2003! GOSTINSTVO - TVR1ZEM ju&Pugeiis.p. | PVGELJ Lepovče Z3, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 nfv <<->> Vesele božične Pekarna praznike in srečno 2003! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRIJETNO VOŽNJO V NOVEM LETU 2003! MUDIMO PORSCHE KREDIT IM LEASIMG Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN ßS&SasSda«. Lepovče 23.1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl ZDRAVJA IN SREČE! (zvrhan koš) KUPONI Pripravil Marko Modrej Pa veselja skozi vseh 365 dni! Besede so lepe in slišali jih bomo nič kolikokrat, vse tja do srede januarja. Žal pa nas v življenju spremljajo vzponi, padci, sončni in megleni dnevi. Res pa je, da za vsakim dežjem posije sonce in za še tako temno nočjo pride nov, svetlejši dan. Vsakemu izmed nas se sreča enkrat nasmehne, pa če tudi za kratek čas in vsak doživi temno noč, za katero ne ve, ali jo bo sploh preživel. Življenje je torej slalom med količki in če se zapleteš, se moraš znati tudi odplesti. Na cilj pa pride vsak. Kakšen je ta cilj, je v veliki meri odvisno od posameznika, njegovega ega in karakterja in ne nazadnje družbe, v kateri živi in se razvija. Vzponi in padci pa so v življenju kot ustava za državo in božja zapoved za vero. Kdor visoko leta, nizko pade oz. daleč vidi? Oboje je pravilno. Dejstvo pa je, da je po strmem vzponu pod nami velik prepad. In tisti, ki nekajkrat pade ria samo dno, vidi in ve, kako se je treba vzpenjati, za katero vejo se je treba prijeti, kako paziti, da venomer ne pada. December je torej čas za analizo dogodkov in samega sebe. Nekaterim je to leto namenilo zvrhan koš sreče, spet drugim nekoliko manj, tretji bi iztekajoče se leto najraje potisnili v koš, kjer ga nikoli nihče ne bi našel. Ja, takšno je pač življenje, enkrat veter zapiha tako, slednjič drugače. Analize? Verjetno se sprašujete, kaj je letos z našo analizo dogodkov oz. izborom osebnosti za Ribniški pušeljc. Celotna organizacija zahteva veliko dela, finančnih sredstev itd. Prejšnja leta smo akcijo peljali skupaj z radii, v začetku z radiem Univox, kasneje z radiem Zeleni val, lani sami, vsakič pa smo podelitev "prislonili" prireditvi Športnik leta občine Ribnica. Letos prireditve ni in sami bi težko izpeljali prireditev oz. bi ob primernem scenariju stroške stežka pokrili. Iskanje sponzorjev pa je sila zahtevno opravilo in če nimaš določenega finančnega zaledja, se lahko pri organizaciji še kako opečeš. Tako tudi ni v zadnjem času v Ribnici raznih televizijskih oddaj, velikih koncertov itd. Organizacija enostavnih projektov, z najemom dvorane ŠC, oglasnih aktivnosti, izvajalcev, spremljevalnih služb, ki jih zakon zahteva, znaša minimalno 1 mio SIT. ' Sami lahko izračunate, koliko projekta se lahko pokrije iz vstopnine, sponzorstva... Ce pa gremo širše, z močno medijsko promocijo oz. podporo projekta (TV, radio, časopisi), potem je lahko vsa stvar ob končni bilanci sila dramatična. Seveda pa je naša in verjetno tudi vaša želja pp ponovni vzpostavitvi odmevnih projektov promocije Ribnice, ki smo jih pred tremi, štirimi leti že imeli. In tudi Ribniški pušeljc se bo vrnil. Ostaja pa Božično - novoletni kviz, Rešeto, naša skupna dobra volja in upanje, da po novem letu boljše bo, s predpostavko različnih izhodišč. Prijetno praznovanje pa brez petard, prosim! In na branje v novem 2003. letu. Vesel božič in SREČNO! A ja! NA ZDRAVJE in CMOK! ■ Marko Modrej Pravilna rešitev iz 11. številke Rešeta je: VESELI, DEBELI DECEMBER Nagrade poklanja sponzor: JORAS CENTER, Ribnica Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrada: avtomobilske preproge IVANKA LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 DOLENJA VAS. 2. nagrada: darilni paket ALEŠ PUCEU, Kot 1,1310 RIBNICA. 3. nagrada: darilni paket AUAŽ CENTA, Knafljev trg 16,1310 RIBNICA. 4. nagrada: darilni paket DANICA LOVŠIN, Sušje 12, 1310 RIBNICA. 5. nagrada: darilni paket DRAGICA TRDAN, Lončarska 24,1331 DOLENJA VAS. Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. Izžrebancem iz prejšnje številke je nagrade poklonil AVTOCENTER RUFAC: sončna očala, gumijaste in tekstilne preproge. HVALA. KUPON ZA 0BIAV0 BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek:______________________________________ Ulica:_______________________________________________ Pošta:_______________________________________________ Tel.: • '_______________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. januarja 2003. POSLUŠAJMO DRUG DRUGEGA Cas, v katerem živimo, je neizprosen v vseh ozirih. Obračamo prazne žepe, se dušimo v spletkah, rovarjenjih, kritizerstvih, manipuliranjih. A vse človek prenese, le izdajstva sočloveka ne. ZAUPAJMO SI Da bi človek spet lahko verjel človeku, to bi bila naša želja. Besede naj ne bodo plehke in ne lažne, zakaj le tako se lahko vzpostavlja zaupanje. Vse se ti povrne, govori stari rek. Vse zlo bo našlo svoj drugi konec palice. Živimo s tem zavedanjem in iščimo ter želimo dobro. Pa ne samo sebi. Izstopimo iz sebe in svojih lastnih koristi in občutkov in se ozrimo naokoli. Videli bomo, kaj svet potrebuje: vse tisto, zaradi česar naj bi bil človek duhovno večvredno bitje od drugih živih bitij. NAJ ZAČNE VSAK PRI SEBI Pravijo, da se bo umazani svet slej kot prej sam prečistil. Z naravnimi katastrofami in ujmami ter s konfliktnimi spopadi. Zato bi bilo modro, da bi vsak posameznik končno začel razčiščevati sam pri sebi; prevetril vso zlonamernost, ki mujoje naprtil čas ali si joje ustvaril sam, in začel gojiti dobro. Vsak dan bi se moral končati z istim vprašanjem: "Maršem ravnal tako, da lahko zaspim mimo kot angel?" Urednica mzsmam ■ rxix/>i jls :*rvi/ws jl« aiiNj/waivx: BOŽIČNI KVIZ (z nagradnimi paketi) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s... 1. Veseli december dosega svoj vrhunec. Eden od pravljičnih trenutkov se bo zgodil jutri zvečer, ko nas bo obiskal... D Jaroslav A Henrik V Božiček 2. Tale list s kapljico je bil v prejšnji številki Rešeta del obvestila za... B večer lipovega čaja M E krvodajalsko akcijo T dan jutranje rose 3. Pred osamosvojitvijo Slovenije zapovedan delovnik, brez besede o prazniku, je zdaj 26. december dvojni praznik. Drugi božični dan oz. Štefanovo in ... T dan konj K dan snežnih mož S dan samostojnosti 4. 26. decembra bo v ŠC Ribnica ob 18. uri tradicionalni Božično-nov-oletni koncert, ki bo letos že... U 10 F 20 L 15 5. V 11. št. Rešeta se je med oglasi znašlo tole čudo. Kaj le bi to ponazarjalo? G mednarodni čebelji pridelek B antenske sisteme H instrumentalni sataraš 6. Na Božično-novoletnem koncertu bomo med pevci - solisti videli in slišali tudi... 0 Metko Lesar Z Ano Gabriel 1 Neco Falk 7. Še smo pri tradicionalnem koncertu. Moto letošnjega koncerta je... J Kje so tiste stezice Ž Popevamo med iskrenimi ljudmi K Visoko nad oblaki 8. Ob prelomu leta bo rojstni dan praznovalo kar nekaj znanih oseb. Kateri izmed naštetih ni bil rojen 3. januarja? N Mel Gibson I Rowan Atkinson Š Michael Schumacher 9. Veliko jih je že bilo, še več jih bo tja do izteka leta. Kaj, menite, bi moral v tem paketu dobiti vsak izmed nas? O denar in nov avto Č zdravje in srečo M prazne obljube 10. Leto, ki je pred nami, je 6716. leto katerega obdobja? P ribniškega N julijanskega R ledenega t?t? 11. Leto 2003 bo navadno. Začelo in končalo se bo s sredo, letni vladar pa bo... R Sonce O Mars P Jupiter 12. Vem, da danes bo srečen, ker sem slovenskega naroda sin. In vem, da po novem letu boljše bo! Ja, jaz vem, ker sem... B Bill Clinton I Janez Drnovšek T Tomaž Domicelj O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Točno! Enkrat seje že prikradel tiskarski škrat in malce pomešal črke pred možnimi odgovori in je bilo veselo. Malce se pozabavajte, rešitev pa je tako preprosta, logična (za nekatere)... je že jasno, a ne? Poleg le-teh lahko v kuverti daste tudi kakšno mnenje o teh straneh, kritiko! Kaj bi z novim letom spremenili vi!? Debata je odprta... hali OGLASI V Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052. V Ribnici ali okolici kupim starejšo hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132 oz. 01 / 836 23 22. Prodam škodo favorit, letnik 1992, neregistrirano, v voznem stanju. Tel.: 01 / 836 46 22. Prodam hladilno komoro 2x4 m, z aparaturami in tudi 2 betonski okni z zatemnjenimi šipami. Tel.: 031 / 314 064 (Jože) Prodam pokrivalo za avto ( R 4), dve bundi (6 - 8 let) in smučarske čevlje (št. 32, 34). Tel.: 041/219 865. Zaradi finančne obveznosti in ločitvenega postopka nujno prodam nedokončano hišo v Lepovčah. Tel.: 01 / 836 33 62. Prodam barvni TV, 16 programov, star 15 let, dela brezhibno, cena 5.000 SIT, in moški smučarski kombinezon, vel. M, cena 14.000 SIT. Tel.: 01 / 836 04 57. Obnova, popravilo knjig in vezava revij. Tel.: 041 / 580 402. Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040/549 878. Sem invalid z majhnimi dohodki. Mi kdo podari CD plošče oz. avdio kasete z reggae glasbo ali starim rockom? Hvala!!! Mihael Slevec, Groharjeva 18, 1241 KAMNIK. Prodam športne copate (kopačke), malo rabljene, skoraj nove. Cena po dogovoru. 040 / 255 456. V Ribnici prodamo dvosobno, delno opremljeno, naj novejše stanovanje, 63 m2, v pritličju, z balkonom. 031 / 511 048 oz. 01 / 836 10 21. V Ribnici najamem sobo ali garsonjero. Informacije na tel.: 041 /210 483. Oddam: preko 40 glasbenih gramofonskih plošč ter preko 40 kozarcev za vlaganje. Prodam: novo komodo (4 predali), visoko 1.20 m ter široko 1 m; kavč, nerabljen; plinsko pečico za 10.000 SIT. Info. na tel.: 8951 957 (po 17. uri). NOVEMBER V PGD RIBNICA Minil je tudi predzadnji mesec tega leta. V gasilskem društvu Ribnica se ta mesec ni kaj dosti dogajalo. Bi rekel, da smo ga preživeli dokaj mirno. Prav brez aktivnosti pa vseeno nismo bili. V začetku meseca smo imeli skupno sejo upravnega, nadzornega in gradbenega odbora in obravnavali potek gradnje novih garaž. Te bodo do konca leta dograjene v obsegu, kot smo si ga zadali ob začetku. Gradnja bo tudi cenovno zadovoljiva. Z majhno prerazporeditvijo sredstev bomo verjetno uspeli, da bo v notranjosti ometan tudi zid in položena električna napeljava. Da bomo zagotovili finančna sredstva za omenjeno delo, bomo letošnje novoletno darovanje krajanov namenili gradnji garaž pa tudi sredstva od vrnjenega davka na dodano vrednost bomo namenili zanjo. Na tej seji smo se dogovorili o priznanju za dolgoletno službovanje in tudi za druga priznanja našim članom. Pripravljamo pa tudi predlog za napredovanje v činih. Na seji sem predlagal, da začnemo razmišljati o novem predsedniku, ker meni drugo leto poteče mandat, tretjič pa nimam namena kandidirati. Novembra smo imeli dvakrat gasilske vaje. Na hiši ob glavni cesti pri Jorazu v Ribnici smo očistili zamašen žleb. Na drugih vajah pa smo preizkušali delovanje armatur za gašenje z zračno peno. Ta se uporablja za gašenje vnetljivih snovi v posodah ali pa razlitih po tleh. Peno se lahko uporablja tudi za gašenje in preprečevanje gorenja v sosednjih kletnih prostorih, do katerih je dostop otežen: Dvakrat so naši člani čistili zamašeno kanalizacijo, na Knafljevem trgu so bili v enem od blokov pregledani hidranti in hidrantno omrežje; enkrat smo na Ugarju polivali jahališče z vodo, ki smo jo pripeljali s cisterno; trije naši člani so se Zap. DAROVALEC DAROVAL VREDNOST št. SIT 1 Jurij Rudež 30m3 lesa 450.000 2 Stanislav Škrabec denar 300.000 3 Janez Škrabec denar 500.000 4 Ministrstvo za obrambo Zaščita in reševanje denar 3.400.000 5 Gozdarstvo Grča les 2m3 6 ITPP gasilni aparati 52.000 7 Elektro "PANJ" Andrej Pucelj, s.p., elektromontažna Goriča vas dela 70.000 8 Avtoprevoz, prevoz žaganega Andrej Lesar lesa udeležili zaključka tečaja za gasilca, ki ga je pri Svetem Gregorju organizirala Gasilska zveza Ribnica. Ko boste v roko dobili decembrsko številko Rešeta, bo za nami že osma akcija raznašanja koledarja. Dragi krajani, ob tej priložnosti se vam za vsa darovana sredstva v imenu vseh naših članov'najlepše zahvaljujem. Imejte občutek, da ste z darovanimi sredstvi pripomogli k boljši opremljenosti gasilcev, ki skrbijo za vašo varnost in pomoč v nesreči. Zadovoljni smo, ker je marsikdo, ki sam zase ni imel dovolj denarja, del tega dal za pomoč gasilcem. Po drugi strani pa med nami živijo in ustvarjajo velike firme, ki ob nesreči pričakujejo pomoč, da bi si pomoč zagotovile, pa niso pripravljene nič prispevati. Mislijo, da smo gasilci dolžni organizirati gasilske veselice, s sredstvi od teh pa kupovati opremo, s katero bomo lahko pomagali tem firmam. Zavedajte se, dragi lastniki, direktorji in predsedniki uprav, da smo gasilci zaposleni po raznih firmah, gasilstvo pa opravljamo samo v prostem času ali takrat, ko lahko zapustimo svoja delovna mesta. Zato, ker radi pomagamo ljudem v nesreči in nam je to vrlina, ki je nimajo vsi ne mislimo s svojim osebnimi sredstvi financirati nabave gasilske opreme. O tem razmišljajte sedaj, ko pri vas še ni zagorelo, ker bi bilo takrat, ko bi bilo, prepozno opremljati gasilce z najsodobnejšo opremo, ki je nimamo ali je že stara. Na koncu naj vsem skupaj v imenu gasilcev PGD Ribnica zaželim vesele božične praznike, v novem letu pa veliko sreče, zdravja, miru in osebnega zadovoljstva. 5 S C «< H S Matjaž Virant, predsednik PGD Ribnica PROGRAM DELA DRUŠTVA INVALIDOV RIRNICA ZA LETO 2003 TERMINSKI PLAN AKTIVNOSTI V LETU 2003 Januar: - Razdelitev počitniških termi nov za leto 2003 na podlagi predhodnih prijav Februar - Socialni program: kopalni dan v Izoli - hotel Delfin Marec: - Občni zbor - v nadaljevanju srečanje invalidov društva April: - Kulturno srečanje (obisk gledališča oziroma koncerta) Maj: - Socialni program - pohod v naravo: planinarjenje - izlet Junij: - Socialni program: bivanje v enem od slovenskih zdravilišč (Terme Čatež...) - Srečanje invalidov Dolenjske in Belokrajnske regije v Metliki Julij: - Socialni program: kopalni dan v enem od slovenskih zdravilišč (Terme Topolščica) - Socialni program: srečanje težkih in nepokretnih invali dov (piknik) September: - Letovanje 50 invalidov na Malem Lošinju od 8. do 16. septembra 2003 Oktober: - Socialni program: kopalni dan v enem od slovenskih zdravilišč November: - Socialni program: srečanje invalidov društva - MARTINOVANJE December: - Socialni program: obiski nepokretnih invalidov in ostarelih (nad 80 let) - Socialni program: srečanje invalidov društva - v nadaljevanju SILVESTROVANJE Točni datumi in ostali pogoji bodo objavljeni v lokalnih časopisih občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok ter na oglašnih deskah občin Sodražica in Loški Potok, v Ribnici pa na oglasni deski Avto moto društva na Škrabčevem trgu 25. Prijave s kotizacijo bomo sprejemali 14 dni pred dogodkom na sedežu Društva ali preko poverjenikov. Društvo bo med letom organiziralo več nakupovalnih izletov (v Lenti in v Veliko Kladušo), če bo interes in želja članov. Člani društva imajo med letom možnost kopanja v bazenu v Športnem centru Ribnica, in to vsak torek od 19,30 do 20,30, kar nam omogoča LIONS klub Ribnica. Športna dejavnost društva je kegljanje: treningi in tekmovanja. Poverjeniki društva bodo v januarju pobrali članarino za leto 2003, ki znaša 1.500,00 SIT. Višino članarine smo uskladili s koordinacijo društev Dolenjsko-belokranjske regije, pa tudi ostala društva v Sloveniji bodo postavila to višino. Ob koncu leta želi Društvo Invalidov Ribnica vsem svojim članom, sponzorjem in donatorjem ter vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 2003. Predsednik društva Alojzij Mihelič B3 «JLH>EJLrB JSfre-ECS IMEJTE HHHBHHH6BB6B OSNOVNA SOLA DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA PREHOD OD OSEMLETNEGA NA DEVETLETNO IZOBRAŽEVANJE l KLEPETALNICfl H Na OZRK Ribnica že nekaj let izvajajo različne delavnice za otroke in mladostnike. K sodelovanju in razvijanju socialno varstvenih programov pa so povabili tudi naju, kar nama bo v veliko pomoč pri najinem izobraževanju in nabiranju izkušenj. NAMEN DELOVANJA PROJEKTA: • skrb za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov ter za njihovo osebno rast • otrokom in mladostnikom dati možnost izbire, kako in kje želijo preživljati prosti čas -omogočanje, da sami prispevajo ideje k oblikovanju različnih aktivnosti (s pomočjo ankete) • krepiti občutek samozavesti in zaupanja vase • zmanjšanje nacionalne nestrpnosti in drugačnosti med otroki • spodbujanje k izboljšanju odnosov med starši in otroki • osveščanje javnosti ter otrok ob problemih, s katerimi se srečujejo otroci in starši, kjer nastopite tudi vi, bralci Rešeta, tako da nam mesečno zastavljate vprašanja, izražate predloge, pripombe in kritike na naslov: OZRK Ribnica, Kolodvorska ul. 11, 1310 Ribnica, le-ti pa bodo objavljeni mesečno kot prispevek Klepetalnice. Na vprašanja bodo odgovarjali različni strokovnjaki (profesorji Visoke-šole za socialno delo, različni svetovalni delavci...) in ostali. Izvedli sva raziskavo med otroki in glede na prejete predloge smo skupaj s predstavnicti Rdečega križa sestavili program, ki zajema prav njihove želje. Poimenovali smo ga "Delavnice želja", ki se je pričel decembra 2002, namenjen pa je vsem osnovnošolskim otrokom. Program bo objavljen za vsak prihodnji mesec skupaj s prispevkom Klepetalnice. Pridržujeva si pravico do majhnih sprememb urnika glede na vremenske razmere in druge opravičljive razloge. Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali in nama kakorkoli omogočili izvedbo najinega projekta: OŠ Ribnica, še posebej socialni delavki Ireni Briški, Centru za socialno delo Ribnica in Rdečemu križu. DELAVNICE ŽELJA PROGRAM ZA MESEC JANUAR 2003 1. TEDEN: sobota, 04.01.2003 06 15:00-17:00 Zavrtimo palico skupaj z Ribniškimi mažoretami 2. TEDEN: sobota, 11.01.2003 OB 12:00-14:00 Klepet o tem, kaj je nasilje 3. TEDEN: sobota, 18.01.2003 OB 10:00-12.00 Osnove smučanja (smučišče Sodražica) v primeru, da snega ne bo, bo potekalo Srečanje v prostorih Rdečega križa 4. TEDEN: sobota, 25.01.2003 OB 16:00-18:00 Sobotni gost Pridružite se naši družbi v prostorih Rdečega križa Organizator Območno združenje rdečega križa skupaj s štu-dentkama Visoke šole za socialno delo Študentki 4. letnika Visoke šole za socialno delo Karin Košmrij in Vesna Lukič M POMEMBNEJŠE NOVOSTI Prehod od osemletnega na devetletno izobraževanje: Učenci iz 5. razreda osemletnega programa prestopijo v 7. razred devetletnega programa. Učni načrti za sedmi razred devetletke so temu prilagojeni, pri nekaterih predmetih, zlasti gospodinjstvu, ki se v devetletki poučuje v 5. in 6. razredu, so predlagane začasne prehodne rešitve ( GO - 0,5 ure v 7. razredu ). Fleksibilna diferenciacija v 7. razredu: Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika poteka na različnih zahtevnostnih ravneh, vendar največ do ene četrtine vseh ur. Fleksibilna diferenciacija se izvaja največ pri treh in najmanj pri enem od naštetih predmetov. Delitev učencev v skupine poteka z namenom, da bi se čim bolj približali individualnim potrebam učencev in učenje prilagajali posameznikom glede na njihove zmožnosti, sposobnosti, interese in znanje. Učenci se odločijo za zahtevnostno raven ob pomoči staršev, učiteljev in svetovalne službe. Odločitev o izbiri učne skupine. učenec sporoči razredniku. Učno skupino učenec zamenja kadar koli med šolskim letom. Šola bo učencem ob zaključku šolskega leta sporočila, pri katerih predmetih se bo izvajal nivojski pouk. Zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu: Pouk slovenščine, matematike in tujega jezika v 8. in 9. razredu poteka vse šolsko leto na treh zahtevnostnih ravneh. Nivojski pouk je namenjen utrjevanju, ponavljanju ter razširjanju učne snovi. Menjava nivoja je možna ob koncu ocenjevalnih obdobij.V 9. razredu pa je možna menjava ob koncu ocenjevalnih obdobij izključno na osnovi doseženih točk učencev. Izbirni predmeti: Učenec poleg obveznega programa obiskuje tudi pouk izbirnih predmetov, ki so nov način prilagajanja šole individualnim razlikam in interesom učencev. Izbrati mora tri izbirne predmete iz družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega sklopa, vendar največ dva iz posameznega sklopa. Učenec lahko vsako leto zamenja izbirni predmet. Izbirni predmeti imajo po predmetniku eno uro pouka, tuji jezik pa dve uri. Izbirne predmete bodo predstavili učencem tisti učitelji, ki bodo te predmete poučevali. Po izbirnem postopku šola starše obvesti, kako se je učenec odločil glede izbirnih predmetov, starši obvestilo podpišejo. Najmanjše število, ki je potrebno za oblikovanje skupine za izbirni predmet, je 15 učencev. Za prihodnje šolsko leto ponujamo izbirne predmete, ki so predstavljeni na koncu članka. Ocenjevanje: S številčnimi ocenami od 1 do 5 se ocenjujejo vsi predmeti, tudi vzgojni in izbirni. V 8. in 9. razredu bodo učitelji pri predmetih, ki potekajo v nivojih - slovenščina, matematika, tuji jezik-, znanje ocenjevali z 10-stopenjsko točkovno lestvico. Na koncu šolskega leta bodo točke pretvorili v oceno od 1 do 5. Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja: Ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja bo potekalo zunanje preverjanje znanja z nacionalnimi preizkusi iz slovenščine, matematike in enega predmeta iz, obveznega programa po izbiri učenca. Preverjanje bo obvezno in bo vplivalo na oceno pri teh predmetih. Za šolsko leto 2003/2004 ponujamo naslednje izbirne predmete: a) Triletni predmeti Drugi tuji jezik: Nemščina Francoščina b) Triletni predmeti, lahko tudi krajši • Verstva in etika • Filozofija za otroke: Jaz in drugi • Logika c) Enoletni predmeti, vezani na razred • Matematična delavnica 7 ( 7. razred ) • Likovno snovanje 1 ( 7. razred ) č) Enoletni predmeti • Slovenščina' Šolsko novinarstvo Gledališki klub Literarni klub • Glasba: • Vzgoja za medije Ansambelska igra,Glasbena dela, Glasbeni projekt • Šport: Izbrani šport: Rokomet Izbrani šport: Nogomet Izbrani šport: Odbojka , Izbrani šport: Atletika • Šport: • Turistična vzgoja Šport za sprostitev • Računalništvo: Multimedija, Računalniška omrežja, Urejanje besedil • Biologija: Organizmi v naravi in umetnem okolju, Rastline in človek • Astronomija: Daljnogledi in planeti, Sonce, Luna in Zemlja, Zvezde in vesolje Prehrana: Načini prehranjevanja, Sodobna priprava hrane • Umetnostna zgodovina: Kaj nam govorijo umetnine, Oblika in slog, Življenje, upodobljeno v umetnosti • Obdelava gradiv: Les, Umetne snovi,Kovine • Risanje v geometriji in tehniki Pripravila: Olga Čeme, pom.rav. ZENA V DRUŽBI IN CERKVI (Razmišljanje o ženski nekdaj in danes) "Vrlo ženo, kdo jo najde? Visoko presega bisere njena cena. Zaupa ji srce njenega moža in dobička mu ne zmanjka. Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni svojega življenja... Je kakor trgovska ladja, od daleč si prinaša živež. Vstaja, ko je še noč in daje jed svoji družini... Svoja usta odpira modro in na njenem jeziku so ljubke besede. Nadzira pota svoje družine in kruha lenobe ne uživa. Njeni sinovi se dvigajo ter jo blagrujejo, tudi njen mož jo hvali." Verjetno je to besedilo iz Knjige pregovorov med najlepšimi odlomki Svetega pisma stare zaveze, kjer je poslanstvo vrle žene izjemno povzdignjeno. Kralj Salomon, ki je imel tako raznovrstna izkustva z mnogimi ženami, je v 31. poglavju Knjige pregovorov strnil vse najlepše vrline dobre žene. Žena in mati, ki je sicer v stari zavezi pogosto prikazana le kot pomočnica in "dopolnilo" moža (Prim. 1. Mojzesova knjiga, 2. poglavje), je tu ovrednotena kot najdragocenejši biser. Temu biseru moško srce lahko povsem zaupa. Če beremo Staro zavezo, mnogokrat opazimo, da Mojzesova postava postavlja ženo z ozirom na moža le na drugo mesto. Žena je bila možu podrejena ter je imela do njega dolžnosti, ki jih mož do nje ni imel. Tudi glede ločitve je imel moški več pravic kot ženska. V Peti Mojzesovi knjigi je dobesedno zapisano: "Če vzame kdo ženo v zakon in ona potem ne najde milosti v njegovih očeh, ker je našel na njej nekaj mrzkega, naj ji napiše ločilno listino ter ji jo da v roko in jo odslovi iz svoje hiše." To moško trdosrčnost in hladnokrvnost je povsem zavrnil Jezus, ki je hinavskim farizejem (moškim!) jasno odgovoril, da v začetku ni bilo tako. Kar je namreč Bog združil, tega naj človek z raznimi dlakocepskimi predpisi ne loči (Prim. Mt 19, 3 - 8). Koristolovsko moralo moških, ki so preveč suženjsko razlagali Mojzesovo zakonodajo, je odklonil Salomon, ki je v modrih pregovorih slavil in hvalil milino in ljubkost ženske narave, njeno delavnost, spretnost in praktično iznajdljivost. Zaradi teh kreposti jo blagrujejo njeni sinovi in jo hvali njen mož. Tudi v Svetem pismu odkrivamo zgodovinski položaj, v katerem ima moški prednost pred žensko. Le Jezus iz Nazareta je na tem občutljivem področju prelomil z miselnostjo svojega okolja. V nasprotju s pojmovanji svojih rojakov je pustil ženskam, da so hodile za njim, z njimi in zanje je govoril enako kot z moškimi, spoštoval je njihova čustva, tudi takrat, ko je šlo za zgrešeno ravnanje; kot v primeru Magdalene in prešuštnice. Ko so hoteli moški pred njim kamenjati žensko, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju, jim je Jezus zbadljivo dejal: "Kdor med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!" Od sramu in zadrege so vsi spustili kamenje na tla in osramočeni odšli domov. V Jezusu so .AešBro resnično vsa dekleta, žene in matere našle človeka, ki je razumel njihovo življenjsko stisko in jim je pomagal. V najtežjih trenutkih Jezusovega življenja so ravno žene vztrajale na križevem potu do Kalvarije. Na veliki petek so bile pod križem le Jezusova mati in njene prijateljice. Od moških je ostal le eden - apostol Janez. Jezus se mu je najlepše zahvalil, ko mu je s križa izročil svojo drago mater v varstvo. V Jezusovem evangeliju je ženska povsem enakovredna moškemu, tako kar zadeva življenje, kot kar zadeva zveličanje. Jezus ji večkrat daje celo prednost pred moškim, ker je sposobna močneje in zvesteje ljubiti. Vsako družbeno razločevanje (diskriminacija) med moškim in žensko in vsako poniževanje ženske je Jezusu docela tuje. Apostol Pavel, ki je sicer nekajkrat ostreje reagiral na obnašanje ženske v Cerkvi, je v svojih pismih zvesto razlagal Jezusovo pojmovanje: "Ni ne moškega ne ženske, kajti vsi ste eno v Jezusu Kristusu"(Gal 3, 28). Apostolska dela nam odkrivajo čudovito poslanstvo žene in matere v vsakdanjem življenju. Ko so apostoli pričakovali binkoštni dan in prihod Svetega Duha, so enodušno vztrajali v molitvi skupaj z ženami. Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi v naših cerkvah zlasti pri delavniških mašah? Če ne bi bilo med dekleti, ženami in materami nekaj zvestih molivk in obiskovalk delavniških maš, bi duhovniki maševali v prazni cerkvi. Hvala vam, drage dekleta, žene in matere, ki tudi tu razodevate vztrajnost, požrtvovalnost in zvestobo! Iz pisem apostola Pavla lahko ugotovimo, kako so mnoge ženske veliko pomagale Jezusu in apostolom na misijonskih potovanjih. Kot diakonise so sodelovale pri bogoslužju, oznanjevanju in karitativnem delu. V 2000-letni zgodovini je Cerkev premalo upoštevala prvotno prakso. Skoraj vse funkcije, položaje in službe v Cerkvi so dobili le moški. Sodelovanje žensk v Cerkvi se je začelo bolj nevidno, in sicer preko redovnic in žensk, ki so bile katehistinje. Po ll.vatikanskem koncilu (od leta 1965) so začele postopoma sodelovati pri pripravah na prvo obhajilo, birmo; skrbijo za ostarele in bolne. Papež Pavel VI. je presenetil, ko je leta 1970 prvič v zgodovini Cerkve dve ženski razglasil za cerkveni učiteljici: Katarino iz Siene in Terezijo iz Avile. Ustanovil je tudi komisijo za študij o mestu ženske v družbi in Cerkvi. Moški se premalo zavedamo, da v ženski velikokrat ostaja prikrita, nerazdana in neizkoriščena moč. Cerkveni možje (škofje, duhovniki in redovniki) bi se morali znebiti občutka superiornosti, vzvišenosti, saj pristni ženski nikakor ne gre za to, da bi sedla na prestol. Pristni in iskreno misleči duhovnik ne bo ljubosumen, če bodo dekleta, žene in matere v Cerkvi uresničevale tisto duhovništvo, ki so ga prejele že pri svetem krstu. Samo ob večjem upoštevanju ženskega spola lahko računamo, da bo v katoliški Cerkvi prišlo do tako potrebne pomladi. Zelo primerno bi bilo, če bi ob koncu leta, posvečenega ženskam, priredili neke vrste javno spokorno bogoslužje, dejanje samoobtožbe pred obličjem naših sester -žensk - iz preteklih obdobij in iz sedanjosti. S tem bi izrazili obžalovanje za vse krivice in nasilje, ki jih je proti ženskam zagrešila družba, kateri vladajo moški. Potrebna je kolektivna prošnja za odpuščanje za najbolj vsesplošno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, za greh, ki ga je ena polovica človeštva - moški - zagrešila proti drugi polovici - proti ženskam. Duhovnik in svetovno znani psiholog dr. Anton Trstenjak je v Orisu sodobne psihologije (ll.del) izredno ponazorilno predstavil značajske razlike med moškim in žensko: "Ženska je pretežno vase usmerjena, moški bolj navzven, v javnost, v svet. Žena je rodovitna, mož plodovit, žena spočne, mož zbudi življenje. Zato je ženska dejavnost prizadevna, moška pa podjetna. Žena je varčna, mož razsipen. Žena je bolj osebno usmerjena, mož bolj stvarno naravnan. Žena bolj "vidi", "čuti", mož bolj "sklepa", "umuje". Žena je življenjsko žilava, mož močan. Žena je glede prenašanja življenjskih udarcev podobna brezi, ki je tem bolj žilava, čim bolj jo vihar zvija; mož pa hrastu, ki je trd, močan in neupogljiv, viharju sploh ne dovoli priti blizu, toda če si vihar utre pot v njegovo krono, ga pogosto stre" (str. 722). Prepričan sem, da je ta vrhunski strokovnjak za človeško psihologijo v ženski odkril toliko bogastvo talentov, ki še zdaleč niso izkoriščeni. Vrnimo se k izvirnemu krščanstvu prvih stoletij. Ne smemo zopet 500 let čakati na nov vatikanski koncil, ki bi zopet dal ženskam več pravic. Držimo se evangelija in upoštevajmo Jezusovo ravnanje v odnosu do ženskega spola. Priporočimo Jezusu, ki je bil najbolj človeški tudi v odnosu do sleherne ženske, vse ženske sveta, zlasti tiste, ki so najhuje teptane in ranjene zgolj zato, ker so ženske. Priporočimo jih tudi Mariji, njej, ki je pod križem od svojega umirajočega Sina prejela najbolj pristen naziv, to nadvse ponižno ime: "ŽENA". Preden Marijo imenujemo Brezmadežna ali Božja Mati, je bila in je še vedno najprej to, kar so vse druge -ŽENSKA. Vsi moški bomo le toliko pristni v svoji moškosti, kolikor bomo z velikim spoštovanjem in ljubeznijo videli v vsaki ženski mater in sestro, ki je enakopravna z nami v službi bivanja in življenja. < Z X R Ö m n. c I m E > £3 > Maks Ipavec BS OLlTrZCTM 1H wuMumaMMamm OB KONCU POGA JANJ, OB KONCU LETA < OBLIKUJE SE KBITIČNA MASA ( K * 0 A ki i Tretjina državljanov Slovenije utegne biti zadovoljna z zadnjo volilno izbiro novega predsednika, saj so dobili predsednika, ki so ga obkrožili na volilnem lističu - dr. Janeza Drnovška. Dobra četrtina si je zaželela drugačno izbiro - konec kontinuitete v Sloveniji, ki jo je v volilni tekmi poosebljala Barbara Brezigar. Doma pa je ostala nekako polovica državljanov, ki se o predsedniku ni izrekla; večina teh ni odšla na volitve iz nam neznanih razlogov. So morda obupali nad slovensko stvarnostjo, so naveličani ali pa je po sredi kaj drugega? Drnovšek pooseblja kontinuiteto nečesa, kar že dolgo poznamo, torej nič sprememb in nadaljevanje istega, medtem ko je Barbara Brezigar, vsaj za nekaj časa, odprla vrata drugačnemu pogledu na stvarnost - ne revolucionarnemu, pač pa je prinesla več veselja, optimizma, zavzemanje za malega človeka, za pravno državo, za enakost pri obravnavi ljudi, vendar je bilo za našega volivca to očitno preveč ali prezgodaj. V soočenjih med njima verjetno nismo ugotovili dramatičnih razlik ali pa: razlike so se pokazale pri ključnih vprašanjih oziroma odgovorih; da gre za dva človeka, različnih duhovnih dimenzij in praks. Zadnje volitve nakazujejo nekaj sprememb, ki jih marsikdo ni opazil. Razvija se kritična masa ljudi, ki svoje nestrinjanje pokažejo ne le z volilno neudeležbo, pač pa z aktivnim nasprotovanjem obstoječemu slabemu vladanju, kjerkoli se že pojavi. Tudi pojav raznih list kaže na nezaupanje ljudi v obstoječo politiko, čeprav bi veljalo na koncu 4-letnega obdobja preveriti, koliko obljub so uresničile razne liste. V nekaterih občinah pa smo imeli presenetljive odločitve glede županov, saj so ljudje volili nekakšne "protikandidate". Za bistvene odločitve volivcev je to še vedno premalo, saj je potreben korak več: odločitev za pozitivno izbiro. V državnem zboru smo prejeli dve zahtevi državljanov Slovenije po referendumih. Na enem se bomo državljani opredelili glede privatizacije Slovenskih železnic, na drugem pa glede vračanja premoženja v javno telekomunikacijo omrežje. Če bi vlada in vladajoča koalicija malo bolj prisluhnili mnenjem in predlogom državljanov, do teh referendumskih odločanj ne bi prišlo, in lahko bi se izognili nepotrebnim stroškom. Če so se prejšnje slovenske afere vrtele okoli visoke porabe državnega denarja za vprašljive projekte, se pri Elanu kaže še dodatna dimenzija. Bili smo priče nemoralnim, "enormnim" zaslužkom menedžerjev. Najbolj žalostno je dejstvo, da je država za ta projekt zagotovila skoraj 8 milijard SIT, denar davkoplačevalcev, ki ga vodilni prekladajo z enega računa na drugega in si pri tem izplačujejo milijardne dobičke poleg mesečnih milijonskih plač, svetovalnih storitev v milijonih DEM in "mobilizacijskih dodatkih", kot jih najdemo v teh pogodbah ter še in še. Da je cinizem še večji, ministrica za gospodarstvo trdi, daje takšna pogodba poslovna skrivnost. Po elegantni formuli, ki so si jo zamislili vodilni ob nekakšnem soglasju predstavnikov države, bi postala skupinica vodilnih popolna lastnica celotnega Elana, vključno s tistimi milijardami državnega denarja, ne da bi dali tolar svojega denarja. K temu ni kaj dodati. Očitno želimo v Sloveniji kot tržno blago ustoličiti tudi pornografijo. Žal so neprimerni in vse obsodbe vredni pornografski programi gledalcem javno dostopni na nekaterih lokalnih, sicer privatnih televizijah, ob neprimernih urah. Najbolj liberalne države -kot npr. Francija-so v zadnjem času na to področje vnesle številne omejitve, ki bi bile vse bolj potrebne tudi pri nas. Vse bolj očitno in grobo se kaže naša slovenska stvarnost, ki ni nič manj trda, popačena in neusmiljena kot na Češkem, Poljskem, Madžarskem, če ne še bolj. V brezperspektivnost pada vse več naših državljanov, povečujejo se socialne razlike, bogastvo se seli v mesta, podeželje ostaja vse bolj opuščeno, zarašča se gozd... Dobili bomo novo vlado, najverjetneje na čelu z mag. Ropom, sedanjim finančnim ministrom, ki je ob nastopu vlade najavil znižanje inflacije pod 5 %, presežek v proračunski bilanci, zmanjšanje zadolževanja, preglednost javnih financ ter manjšo brezposelnost. Koliko od tega se je uresničilo, presodite sami. Ob zaključku tega leta se vam zahvaljujem za vse vaše odzive na moje pisanje in tudi za obiske v poslanski pisarni. Še naprej ste dobrodošli! Iz volilne mrzlice smo že stopili v adventno praznovanje. Otroke je obiskal Miklavž, morda pride še Božiček in še kdo. Tudi sneg je pobelil naše kraje za radost otrok in nevšečnost odraslih. Pa vendar je tako prav, vse ob svojem času. Želim vam blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2003. Mag. Janez Drobnič, poslanec Pa smo pri koncu velikega, največjega projekta naše mlade države po njeni osamosvojitvi. Govorim o pogajanjih z Evropsko unijo (EU). Šest let je trajalo. Ravno toliko let življenja smo pustili v tem projektu tisti, ki smo pri tem sodelovali. Šest let trdega dela, neštetih obiskov Bruslja, drugih evropskih prestolnic, utemeljevanja zahtev in iskanja zavezništev. Pa šest let dela doma, ko smo začeli uvajati subvencije, krajinska in okoljska plačila, postavili institucije, prilagodili zakonodajo in spremenili kmetijstvo, prej v celoti regulirano s strani države. Bilo je jasno, da tako, kot je bilo, ne bi šlo več naprej. Cene, ki jih je prej določala država, bi več ne vzdržale rastoče konkurence ostalih ponudnikov od drugod. Cene je bilo treba prepustiti trgu. Da pa smo zmanjšali šok, smo uvedli subvencije, pravilno imenovane direktna plačila, ki vsaj deloma blažijo delovanje zakonitosti trga. Kaj nam obetajo in prinašajo novega pogajalski dosežki, ali smo bili uspešni, kaj smo dosegli? Ta in podobna vprašanja so bila v teh tednih največkrat postavljena. Ocene bodo morda različne. Kdor pa bo ocenjeval pošteno in odgovorno, bo moral priznati, da če kje, potem je država Slovenija dosegla res dober, morda že kar odličen pogajalski rezultat na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Najboljši od vseh držav kandidatk, pa tudi znotraj Slovenije. Prihaja čas, da bo treba kdaj tudi pošteno priznati, da ni vse zanič, da smo nekje tudi uspeli. Zaradi teh pogajanj bodo kmetje v Sloveniji dobili v nekaj letih dvakrat višja neposredna plačila (ECO 0), kot jih prejemajo danes. To enako velja za naše kmete v ribniški občini. Znano pa je, da so subvencije plačane po hektarju zemljišč ali pa na žival. Če ima kmetija več površin in več živali, dobi seveda več denarja. Male kmetije niso izločene od teh podpor, če obdelujejo vsaj en hektar kmetijskih zemljišč. Največji uspeh pogajanj je zagotovo denar, ki ga bo EU prispevala za razvoj podeželja. Tega denarja, plačanega iz Bruslja, bo v letih 2004 do 2006 250 mio evrov, ali po naše 54 milijard tolarjev. To je 6 - krat več, kot smo doslej za te ukrepe namenjali sami v Sloveniji. Tako bodo podpore hribovskim in drugim področjem z neugodnimi razmerami za kmetovanje od dneva vstopa v EU vsaj 3 - krat višje kot doslej. To velja tudi za celotno območje občine Ribnica, kot za večino okoliških občin. Če je letos nekdo prejel ECO 1 plačilo v višini 18.000 SIT/ha, bo od leta 2004 to plačilo okrog 54.000 SIT/ha. Plačila kmetijsko okoljskega programa (ECO 2 in ECO 3) pa se bodo najmanj podvojila. Izjemna priložnost za občino Ribnica, za katero menim, da bi se morala kot celota vključiti v kmetijsko okoljski program. S tem bo največ narejenega za male in hribovske ribniške kmete. Tudi kvote bodo, na osnovi pogajanj, višje, kot je sedanja proizvodnja. Pri mleku za 100 mio kg od tistega, kar sedaj prodamo mlekarnam (v letu 2002 bodo slovenske mlekarne odkupile okrog 475 mio kg mleka, kvota, dodeljena Sloveniji, pa znaša 576 mio kg letno). Prav gotovo bo precej denarja namenjenega investicijam na zs .dešero kmetijo, v ureditev zemljišč, pa v lokalne ceste, vodovode in druge projekte obnove vasi in podeželja. Sam bom, tudi v bodoče, pomagal občini Ribnica, pri pridobivanju razvojnih sredstev. Tako, kot sem to počenjal že doslej. Ne morem mimo tega, da tukaj ne omenim res nekorektnega, če že ne kar grdega, zagotovo pa nepoštenega pisanja dosedanjega ribniškega župana in poslanca gospoda Jožeta Tanka v zadnjem Rešetu. Vedno sem mu stal ob strani in bil posebej pozoren do programov, vloženih s strani občine Ribnica. Kar blizu 150 milijonov SIT je bilo v letu 2002 sofinanciranih od strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj z evropskim kmetijskim skladom. To je pa že lep denar. S tem denarjem bo v celoti financirana zaokrožitev posesti na območju prigoriškega in dolenje-vaškega polja, v velikem deležu je bil sofinanciran vodovod v Lipovcu, vodovod Jurjevica-Kot, grajski stolp, smo pa tudi že pet let največji financer aktivnosti na enem izmed prvih regionalnih razvojnih projektov v Sloveniji Po poteh dediščine, ki ima sedež ravno v Ribnici. Res je, občina je sama pripravila programe, sam pa sem k njihovi odobritvi veliko prispeval. Minister But tako nima le velike mošnje, kot pravi g. Tanko, pač pa jo tudi rad odveže. Vse dotlej, dokler je v njej le še kaj denarja. Verjamem pa, da je gospod poslanec tako zapisal predvsem zaradi predvolilnega obdobja. Tako tudi sam dojemam te stvari. Morda je menil, da se na ta način pridobi tudi kakšen volilni glas. Ampak, moj namen ni polemizirati, niti kritizirati. Le podano je zahtevalo pojasnitev. Kot doslej si tudi v bodoče želim dobrega sodelovanja z obema poslancema iz Ribnice, pa z novim županom g. Marnom, kot z vsemi, ki želimo za svojo državo in našo občino kaj koristnega narediti. Za vse je dovolj dela, dovolj nalog, še več potreb, pa tudi pohval se bo našlo. Le složno skupaj stopimo, pa pozitivno razmišljajmo in se iskreno trudimo za napredek. Brez nepotrebnega ljubosumja. Zelo veliko koristnega lahko skupaj dosežemo! Ob izteku leta vam želim še voščiti za prihajajoče praznike. Blagoslovljen božič in miru ter zdravja v novem letu! Z božičem se lahko znova rodimo tudi mi, znova lahko postanemo vsaj malo podobni našim otrokom. Pristni, prvinski, brez navlake in mask, ki nam jih je navrglo življenje. Tudi sam se bom poskušal v teh božičnih in novoletnih dneh malce odpočiti. Tudi mene je utrudilo to leto, njegova teža in skrbi. Odpočiti, da bo z novo energijo in veseljem do življenja mogoče iti naprej. Verjamem, da boste podobno storili tudi vi. Srečno! Mag. Franc But EPIGRAMI (povolilni) Za nami so volitve in njih glasi, za nami 'gulaž' je, ves direndaj, pred nami zdaj so dela trd ga časi -bilo obljub kar lep je zalogaj. Zato beseda naj drži nam dana. saj se po njej ugled in čast dobi, če pa je prazna, v megli zbarantana, pastiija čreda kmalu zapusti. Da iz teme le v mrak smo zdaj zašli, so liberali neki modrovali, in da za Črnim vrhom se svetli, da dan vstajenja bodo dočakali. Ker pa volivci strankam glas smo dali, njim pa puščen je svetnikov izbor, verujmo, da ne bomo se kesali, če strokovnjakov to bo složnih zbor. Saj jih po delu bomo le cenili, in ne. katere kdo je stranke član -vsi za blagityo veqo se borili, da jutri že svetlejši naš bo dan. Sergo REFERENDUMI - UPORI < NEZAD0V0UNIH DRŽAVLIANOV Nezadovoljni državljani se povezujejo in zbirajo podpise za razpise referendumov o tistih zakonih, s katerimi naj bi zakonodajalec- to je državni zbor, na predlog vlade bistveno posegel tudi v njihove pravice oziroma jih pri uveljavitvi le-teh omejeval. Te dni so državljani že drugič v zadnjih mesecih zbrali dovolj overjenih podpisov (najmanj 40.000) za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, s katerim se bo presojalo, ali bo večina državljanov predloženi zakon podprla ali ne. Pretekli mesec (novembra 2002) se je zaključilo zbiranje podpisov za predlog Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice. V njem je vlada predlagala, da se to enovito javno podjetje najprej razdeli na tri samostojne dele, kasneje pa bi donosne samostojne enote prodala oziroma privatizirala, nedonosni del pa bi ostal v državni lasti in na ramenih davkoplačevalcev. Referendum je razpisan za 19. januar 2003. Pred dnevi pa so zbrali dovolj podpisov tudi pobudniki, ki se ne strinjajo z že sprejetim Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje oziroma tisti, ki podpirajo predlog sprememb tega zakona, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Pukšičem (SDS). Tudi sam sem sopodpisnik tega zakona Podpise so zbrali tisti državljani, če se izrazim domače, ki se ne strinjajo, da za svoja vlaganja v višini nekaj sto tisoč sit v izgradnjo telefonije v preteklosti ne dobijo praktično nikakršnega povraäla Pobudniki tega referenduma predlagajo, da se tudi njegova izvedba zaradi poenostavitve in pocenitve razpiše za 19. januar prihodnje leto. Seveda pa bo o tem odločal državni zbor. Za naše okolje je predvsem pomemben zadnji referendum, ki se nanaša na vračilo visokih zneskov v razvoj telefonskega omrežja, ki so jih vplačali naročniki telefonskih priključkov predvsem na slovenskem podeželju. V letih intenzivne izgradnje telefonije so morali prebivalci prispevati precejšnja sredstva, tudi do 500.000 sit in več, če so želeli imeti telefonski priključek. Več so prispevali tisti, ki so bili bolj oddaljeni od glavnih koridorjev in central. Predvsem velik je bil prispevek prebivalcev razseljenega podeželja, saj so morali za pridobitev priključka poleg visokih lastnih denarnih sredstev prispevati ponavadi še material (les) in opraviti še precej prostovoljnega dela Denar pa so zbirali še na druge načine - npr. s samoprispevkom. Tudi številni občani Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka niso bili izjeme. Če so želeli telefonski priključek, so morali zagotoviti glede na razmere neobičajno visok prispevek. Taje bil izrazito višji kot v večjih mestih, čeprav so standard in dmgi pogoji življenja tam znatno višji kot na podeželju. Menim, da je prav, da vsi, ki ste vložili v izgradnjo telefonskega omrežja prevelika sredstva, dobite ta sredstva povrnjena z ustrezno revalorizacijo in se tako po prispevkih izenačite s prispevki bogatejših mestnih okolij. Pričakujem, da boste občani podprli pobudo združenja, kije vodilo akcijo zbiranja podpisov, saj ste v Ribnici zbrali okrog 300 podpisov podpore za razpis referenduma Aktivne so bile zlasti krajevne skupnosti. Tako povezovanje državljanov za priboritev svojih z ustavo zagotovljenih pravic pa je izraz nestrinjanja z načinom dela vladne koalicije. To bolj skrbi, da ugodi interesom in apetitom ozkih lobijev in zaprtih skupin, ki v veliki meri bogatijo s prerazporejanjem in sistematičnim zajedanjem v skupno bogastvo in manj z resničnimi rezultati in ustvarjalnim, produktivnim delom. V času, ko poteka 2. faza privatizacije državnega premoženja, taki postopki vladne koalidje še posebej izstopajo. Dobri deli podjetij v državni lasti se čistijo in izločajo iz matičnih podjetij in se prodajajo pod ugodnimi pogoji in po skrbno varovanih in načrtovanih scenarijih. Podobno se bo najverjetneje zgodilo tudi z železnicami in telefonijo. Zato je prav, da 19.1.2003 odidemo na volišče in podpremo oba referenduma Jože Tanko, poslanec v DZ Rešeto ■Mi El m->*»■>■ ■ ■ ■ nsjp»eiii<>.e oe-ansi tdi ■ 8 Pravica vedeti Odprto pismo vsem, ki jih zadeva problem Kdor ima na razpolago potrebne informacije, je lahko vedno gospodar položaja in lahko marsikaj obrne sebi v prid. Zlasti takrat, ko so drugi prikrajšani za te informacije. Z informacijami se pri nas še vedno močno manipulira in tudi zato je v naši državici na 100.000 zelo bogatih prebivalcev kar 300.000 na pragu revščine. Tudi naša oblast ima najraje državljane tipa "dobrega Švejka", z njemu značilno pokorščino. Obravnavani problem sega v leto 1997, ko smo prejeli položnice, s katerimi naj se plača taksa za obremenjevanje vode. Prvič po desetletjih poslovne prakse se mi je pripetilo, da nisem mogel pridobiti potrebnih podatkov, ki bi mi omogočili kontrolo o pravilnosti zaračunanega zneska. Vsa informacija, ki sem jo prejel od Komunale Ribnica, ki je pooblaščena za pobiranje te takse, je naslednja: • takso smo dolžni plačevati vsi državljani Slovenije • izračun takse je tako zapleten, da ga zmorejo izdelati edino na okoljskem ministrstvu v Ljubljani • plačilo neplačanih položnic bo izterjano preko sodišča Glede na to, da v takšnih zadevah posameznik običajno ne pomeni nič, sem pred leti poslal časopisu z visoko naklado članek, v katerem sem osvetlil navedeni primer. Bil je v celoti objavljen, razen stavka, ki je bil bistvo članka: ". . .vabim bralce, naj ne plačujejo računov, kateri niso podprti s preverljivimi podatki...", saj plačana položnica lahko pomeni, da se plačnik strinja s takšnim načinom poslovanja. Ob telefonskem pozivu uredniku, naj objavi popravek članka, sem dobil odgovor: "kaj pa vi mislite - tega vam ne bo nihče objavil - saj to bi bil poziv k državljanski neposlušnosti". Minevajo leta, prihajajo položnice in grožnje s sodiščem, informacij zavezancem za plačilo takse pa nil Ah, da, tako bolj po kapljicah -bolj kot dezinformacije in s pripombo: "Vse je objavljeno v Uradnih listih, in vse dodatne informacije so stvar dobre volje." Toda - koliko državljanov je pa naročeno na Uradni list? Poleg tega pa tudi ni vseh potrebnih podatkov za obravnavani primer v Uradnih listih. ZAKAJ TAKO? Nadaljnje brskanje po skrivnostno prikrivanih informacijah mi je razkrilo tudi naslednja dejstva: • Uredba določa, da smo zavezanci za plačevanje takse vsi državljani Slovenije. • Gospodinjstva v nekaterih občinah niso še nikoli prejela položnic za plačilo takse. • V nekaterih občinah plačujejo takso samo tista gospodinjstva, za katera se predvideva gradnja kanalizacije in čistilne naprave. • V občini Sodražica smo zavezanci za plačilo takse vsi občani - s to posebnostjo, da naj bi vsi tisti, ki imamo lastno oskrbo s pitno vodo, plačevali dvainpolkrat več po osebi, kot pa tisti, ki imajo zgrajene vodovode ob pomoči družbene skupnosti. V to kategorijo pa spada 41 % občanov v obrobnih naseljih, z najmanjšim dohodkom na družinskega člana, običajno s težkimi pogoji za oskrbo z vodo, ki je pogosto zmanjkuje ali pa je zgolj deževnica, pa še ta se pogosto ob končnem izlivu uporablja za zali- vanje rastlin. Poleg tega ima večina teh prebivalcev zgrajene lastne čistilne naprave -triprekatne greznice s ponikalnico, za katero je pogosto namenjeno zemljišče, ki je poraščeno s posebnim rastlinjem, in dodatno očiščuje odplake. • Osnovni namen pripravljavca tega predpisa je bil, da takso plačujemo sorazmerno po dejanskemu onesnaženju. To načelo pa ni nikjer uveljavljeno, saj se taksa odmerja po kubičnem metru vode, ki gre skozi vodomer iz javnega vodovoda, ne pa tudi iz dodatnega vodovoda, kdor ga je ohranil iz lastne oskrbe s pitno vodo. A dejstvo je, da količina porabljene vode sploh ne vpliva na večje ali manjše onesnaženje. Onesnaženje namreč nastaja le po osebi in po količini porabljenih škodljivih kemikalij. • Svetovalka vlade pri ministrstvu za okolje in prostor tudi pove, da tak način odmerjanja takse stimulira varčevanje z dragoceno pitno vodo. Morda res, toda po drugi strani pa nima ministrstvo nobene možnosti, da bi preprečilo uničenje brezhibno zgrajenega vodnega izvira z visoko kvalitetno pitno vodo, kar je namera v naši občini - zgolj zato, ker je to občinska parcela in bi le-ta zanjo iztržila nekaj drobiža, če jo prekvalificira v gradbeno parcelo. (Toda to je že druga zgodba.) • Izvirni greh za določene anomalije v tej zadevi je res pri ministrstvu, toda izstavljalec računov ima neposredno odgovornost za prikaz njihove verodostojnosti. Ob vsem tem se nam zastavlja vrsta vprašanj, a kdo nam bo odgovoril? • Bomo občani dobili potrebne informacije res šele s posredovanjem sodišča? • Katera kategorija državljanov je oproščena plačevanja takse? • Je dvainpolkrat višja taksa za navedeno kategorijo prebivalstva v občini Sodražica morda celo uzakonjena ali je samo velika napaka? • Ali bo na osnovi letošnjega novega Zakona o vodah morda popravljena uredba in bomo plačevali takso po osebi in po porabljenih škodljivih kemikalijah? • Bo oproščen plačevanja takse tisti, ki bo sam poskrbel za čiščenje svojih odplak, kjer ne bo tega država nikoli storila? KAKO IZVEDETI? Naše življenje nam krojijo številni predpisi, ko določajo pravice in dolžnosti, prepovedi in omejitve ter nas zadevajo že pred rojstvom in nam sledijo še po smrti. Ta pravila se nenehno spreminjajo, zlasti ob izstopu iz Jugoslavije in vstopanju v Evropsko unijo. Res da so vsa - nekatera morda tudi po stokrat-objavljena v številnih tiskanih, R1 in TV ter drugih glasilih, pa vendar prevečkrat ostajamo neobveščeni, ker nismo prav tisto minuto sledili prav tisti oddaji, nas ni dosegel prav tisti tisk, ali pa nismo bili na informacijo pozorni, ker nam ravno takrat ni bila potrebna. Tako ostajamo pogosto nevedni in nevednost nam greni življenje, zlasti, ko se srečujemo z upravnimi organi, policijo, sodiščem, prečkamo državno mejo in tako dalje. Poglejmo primer iz 58. člena nekega zakona, ki je bil sprejet pred nekaj meseci: "Šteje se, da je zadeva sporočena javnosti, če je objavljena v sredstvih javnega obveščanja." In takih primerov ni malo. Morda gre za zadevo, ki nam daje možnost izkoristiti neko dobrino, morda nam omogoča vplivati na kakršno koli za nas pomembno zadevo. Toda verjetnost, da bomo naleteli na objavljeno zadevo, je podobna zadetku na loteriji. Pa vendar bi se lahko to uredilo, če bi vlada poskrbela za Državljanski priročnik, ki bi se sprotno dopolnjeval s spremembami. Vseboval naj bi kratke informacije o predpisih, razpisih in obvestilih, ki zadevajo večino državljanov, ter v katerem pooblaščenem tisku je ali bo objavljena celotna vsebina. Za takšen priročnik obstajajo vse kadrovske in tehnične možnosti. Toda deležni ga bomo le, če bomo večinsko tako hoteli! Si lahko predstavljamo, koliko bi to vplivalo na lahkotnost našega bivanja? Danilo Šilc, Jelovec, Sodražica JAVNO VPRAŠANJE ZNATEN PADEC INLES0VIH DELNIC NA BORZI Iz borzne Rotacije delnic na prostem trgu ponudbe in povpraševanja sem 3. 12. 2002 ugotovil nenaden padec vrednosti Inlesovih delnic, in sicer kar za 31,5 %. Glede na to, da ste Ribničan, član Nadzornega sveta Inlesa in državni podsekretar v ministrstvu, ki je odgovorno za gospodarstvo, Vas sprašujem za pojasnilo tega nenadnega padca? Ali je to povezano s poslovnimi rezultati, načrtovanimi organizacijskimi spremembami ali čim dmgim? Mag. Janez Drobnič, poslanec DZ Glede vašega vprašanja v zvezi s padcem vrednosti delnic INLES d.d., ugotovljenim iz borzne Rotacije delnic na prostem trgu, vam poskušam odgovoriti ob predpostavki, da nekoliko razumete delovanje Ljubljanske borze in dogajanja na trgu vrednostnih papirjev. Ugotovljeni padec delnic ni posledica konkretnih dogajanj v družbi in posledično izvedene transakcije na osnovi ponudbe in povpraševanja (delovanja trga). Menim, da gre za še en primer uskladitve vrednosti portfelja enega od solastnikov družbe z dogovorjeno vrednostjo prodaje. Običajno gre pri takšnih aktivnostih za balansiranje poslovnega rezultata konkretnega akterja. Lahko bi se zgodilo, da bi za te iste namene za podobno ali tudi višjo vrednost delnica narasla. Predpostavljam, da bo po novem letu na tem primeru transakcija izvedena v obratni smeri. Če boste še naprej pozorno spremljali dogajanje na borzi, menim, da boste ugotovili, da bo verjetno do konca leta pri nekaterih borznih vrednostnih papirjih še prihajalo do velikih odstopanj, predvsem pri tistih na OTC, ki imajo malo prometa. Brane Ambrožič predsednik Nadzornega sveta Inles d.d. 28 .Reš ero Brez vrednot ni demokracije Cerkev na poti v puščavo? "Morda se čudno sliši pa je vendarle res. Cerkev mora oditi na samo...v puščavo”. Tako je v 48. številki DRUŽINE na primeru nemške Cerkve zapisal gospod Zvone Štrubelj iz Stuttgarta. Dalje navaja, "ali nimajo prav nekateri krščanski misleci na Zahodu, ki kličejo cerkev na pot v puščavo, k prenovi, k iskanju pristnih krščanskih korenin? Nemčija in Zahod bosta potrebovala dobrih štirideset puščavskih let, da na poti očiščenja in duhovne poglobitve najdeta Učenikove stopinje. Slovenska Cerkev pa bo morala prehoditi še pot Zahoda". V 47. številki DRUŽINE v članku BREZ VREDNOT NI DEMOKRACIJE med drugim piše, da je papež Janez Pavel II. katoliški (italijanski) narod pozval, naj prispevajo k slogi, solidarnosti in miru med narodi ter oblikovanju nove Evrope, pa tudi spoštujejo človekovo dostojanstvo, varujejo življenje, podpirajo zakon in družino ter pri političnih odločitvah upoštevajo etične vrednote. Na Evropo ne smemo gleda le z gospodarskega vidika, marveč se moramo opirati na njen etični temelj?! Poskrbeti je treba za razumsko in moralno vzgojo ter izobraževanje otrok in mladine. "Razvoj šole v ozračju svobode" je naložba za prihodnost, je poudaril papež. V začetku decembra oživijo spomini na otroštvo, ko smo vsako jutro gledali proti vzhodu in opazovali, če se bo obarvala jutranja zarja. Verjeli smo, da Miklavž tedaj peče piškote. Prijeten je spomin na tega skromnega škofa, ki je zaznal stisko ljudi in jim skrivoma pomagal. Obdaroval je ponoči, da bi ga nihče ne videl. Kakšno nasprotje z današnjimi donatorji! Pomoč človeku v stiski je pravzaprav bistvo 'miklavževanja'. Pomoč sosedu, starejšemu človeku, bolnikom, otrokom, zastonjska, iz srca narejena, brez pričakovanja na hvala in plačilo, je dandanes kar redka. Preveč redka, da bi bila lahko vzgled mlademu rodu. Ob letošnjem 'miklavževanju' v Hrovači se mi porajajo naslednja vprašanja: 1. Zakaj obdarovati? Smo pri obdarovanju iskreni? Ali damo zato, da bomo s tem povzdignili sebe v očeh drugih? Kako je bilo v našem primeru? 2. Kako obdarovati? Pri vsakem obdarovanju sta prisotni dve stranki: darovalec in obdarovanec. Obdarovanje je smiselno, če sta pri tem zadovoljni obe stranki. Ni vsako darilo primerno, zlasti ne, če je prisotna le sled podkupnine. 3. Kako obdarovati? Previdni moramo biti, da pri obdarovanju nikogar ne prizadenemo, zato mora biti način dobro premišljen, zlasti ko darujemo otrokom. Pa še nekaj me je pri 'miklavževanju' motilo: tekmovalnost. Tekmovalnosti je v današnji šoli mnogo V 48. številki slovenskega katoliškega tednika DRUŽINA pa dr. Janez Markeš ponovno vztraja pri svoji ugotovitvi," da slovenska Cerkev hodi za človekom in njegovimi potrebami v zaostanku svetlobnih let. Problem nedoraslosti slovenske Cerkve za realne izzive časa in za potrebe ljudi je resen in odprt problem. Če DRUŽINA tem izzivom ni zmožna slediti, to ne pomeni, da jih ni; prav tako si dela medvedjo uslugo, če jih pometa pod preprogo in vidi svojo vlogo v promociji in propagandi namesto v iskanju v realnosti". V katoliškem mesečniku "Naša družina" beremo o pomembnih dnevih: 20. november - svetovni dan otroka, 25. november - mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, 1. december - svetovni dan boja proti AIDSU, 10. december - dan človekovih pravic. Dnevi, ko se naj bi spomnili in podprli te vrednot in seveda konkretne ljudi. Na naslovnici 47. številke DRUŽINE je zapisan naslov "STISKA OTROK ČEDALJE VEČJA". Članek govori žal samo o realnih materialnih stiskah številnih slovenskih otrok. Duhovne in moralne stiske otrok vtem članku niso omenjene, čeprav so še hujše in so odraz izpričane javne morale odraslih, javnih institucij, politike in tudi Cerkve. preveč. Premalo imamo otrok, da bi na ta način vzpodbujali samo nekatere. Pomemben je vsak otrok, ne samo prvaki Tekmovalnost na vsakem koraku vzbuja v človeku zavist, občutek nemoči; zmanjšuje otrokovo samozavest in zaupanje vase. Preveč je poražencev, saj je zmagovalec samo eden. Prav gotovo tekmovalnost ne krepi v otroku notranje moči, ki je v življenju tako potrebna. Kako so bili sprejeti kriteriji za ocenjevanje najlepše okrašene smreke? So jih sprejeli vsi učenci? Vsak oddelek se je trudil po svojih najboljših močeh. Vsaka smreka je po svoje najlepša. Če izberemo eno, razvrednotimo druge. Je nagrada za krasitev potrebna? Mislim, da ne. Saj ne moremo vzgajati otrok tako, da bodo pripravljeni kaj storiti samo za nagrado. Saj bodo postali pravi stremuhi, brez srčne kulture, brez kritičnosti, pripravljeni se vedno prodati za Judežev groš. Ali je res potrebno, da vnašamo liberalistični materializem že v osnovno šolo? Mnogo je potreb v šoli, še več pa bolj primernih načinov za obdarovanje. Postavlja se mi tudi naslednje vprašanje: Je bil Sv. Miklavž zlorabljen? Je bila to promocija posameznika ali politične stranke? Smejo biti v ta namen zlorabljeni otroci? če je bilo prav vse storjeno z najboljšim namenom, naj bo moje razmišljanje samo opozorilo, na kaj vse je treba misliti pri organizaciji tovrstnih prireditev. Anica Benčina, Ribnica Zato se zelo strinjam z navedenimi ugotovitvami ;; gospodov Štrublja, še bolj pa z ugotovitvami dr. Markeša. AIDS, prostitucija med odraslimi in mladoletnimi, , pedofilija, nasilje med mladimi, nad ženskami in med odraslimi, narkomanija, razpadle družine, večanje revščine in drugo so aktualni problemi k tudi slovenske družbe. Med vzroke za to spada gotovo tudi nekaznovano, sicer pa prepovedano ' javno predvajanje perverzne pornografije na TV-ekranih. Mediji, razen katoliških, so ta problem že večkrat problematizirali. Tudi občani, čeprav zelo redki, smo ta problem aktualizirali v številnih medijih, podali prijave kršitve zakonodaje, vendar za zdaj brez uspeha. Javno smo pozvali tudi na pomoč politike - poslance, župane, predvsem tiste z javno deklarirano krščansko etiko. Žal, doslej tudi brez vsakega javnega odziva ali pomoči. Na totalno blokado in na popolno ignoranco navedenega problema pa smo občani naleteli ravno pri katoliškemu tisku in žal tudi pri večini klerikov in vodstvu slovenske Cerkve. Demokracija pa na tajnih volitvah pokaže rezultate zaupanja v iskrenost namenov in nagradi dejanja. Od politike z javno deklariranim "krščanskim etosom" je zato ostalo bore malo. Mogoče pa bi se morali "tradicionalno ugledni" le vprašati, kaj je kdo dejansko naredil in ne samo govoril za slovensko demokracijo etike in vrednot?! Za lažje samospraševanje je dokazano potrebna pot v puščavo. Franc Mihič, Ribnica POPRAVEK V zadnji številki Rešeta je bil v rubriki Odmevi objavljen članek z naslovom Ob obletnici smrti Antona Majnika. V zadnjem odstavku je prišlo do napake pri prepisu. Odebeljeni del, ki je bil objavljen, bi se moral glasiti tako, kot je to prikazano v popravku. Objavljeno v novembrski številki: ...Na koncu naj povem, da sem bil ob branju člankov o Majnikov! smrti, ki so bili objavljeni v Rešetu, razočaran. Ne morem razumeti, da nekateri pisci sprevračajo krivdo za Majnikovo smrt in ribniško javnost prepričujejo, da ni umrl pod strelom sobojevnikov, kar bi zadnja leta radi prikazali drugače misleči. Več domačinov, ki smo bili priča temu tragičnemu dogodku, ve, pod čigavimi streli je Majnik umrl. Popravek: ...Na koncu naj povem, da sem bil ob branju člankov o Majnikov! smrti, ki so bili objavljeni v Rešetu, razočaran. Ne morem razumeti, da nekateri pisci sprevračajo krivdo za Majnikovo smrt. Ribniška javnost je bila od tega dogodka naprej prepričana, da ni umrl pod strelom sobojevnikov, kar bi zadnja leta radi prikazali drugače misleči. Več domačinov, ki smo bili priča temu tragičnemu dogodku, ve, pod čigavimi streli je Majnik umrl. le bil Sv. Miklavž zlorabljen? 89 iBšsm ■«■*> ■>■ v:i >e<>/X«> “Avtorski stol” K ALENKI BIKAR ZA NAGRADO iJ ^^eset minut pred osmo je 1 šofer Ivan učence 1.b z avto-busom odpeljal na nagradni izlet proti Ljubljani, do Prometne policijske postaje. Tam so 14. novembra posebej za nas, oziroma prvošolce osmih nagrajenih slovenskih šol, pripravili razstavo opreme in predstavitev svojega dela. Najprej nas je nagovoril inšpektor urada uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana, Ivan Mezek, ki je zaslužen za to zanimivo akcijo, nato je sledila podelitev nagrad izžrebanim nagrajencem. Naša učenka Eva je dobila vrečko z uporabnimi in prometno zanimivimi predmeti, pa tudi drugi učenci so bili obdarjeni z baloni, plakati ter bili pogoščeni s slaščicami. Ogledali smo si lutkovno predstavo 113 - POLICIJA ZA OTROKE, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, uprizorilo pa Lutkovno gledališče Jožeta Zajca. Po končani predstavi smo si lahko ogledali predstavitev dela Postaje konjeniške policije Ljubljana, Policijske postaje vodnikov službenih psov Ljubljana, Postaje prometne policije Ljubljana in delo policistov kolesarjev. Policisti s konji službeno prisostvujejo na večjih prireditvah (koncertih, športnih tekmah idr.), opazovali smo še policiste kolesarje, motoriste, policiste, ki jih spremljajo izurjeni psi sledilci... Svoje oči smo napasli ob številnih predstavljenih vozilih, poslušali policijske sirene in opazovali utripajoče luči... V ustrezno opremljenem avtomobilu smo opazovali kamero, ki snema predhodno vozeče vozilo... Od tamkajšnjih policistov smo izvedeli mnogo zanimivega, spremljal pa nas je tudi domači policist, Miran Andoljšek, ki se mu za spremstvo zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi Zdenki Bartolovi, ki nas je spremljala kot predstavnica vodstva naše šole. 30 Se posebej pa smo veseli tega, da smo imeli priložnost govoriti in se fotografirati z našo vrhunsko športnico, atletinjo Alenko Bikar, ki nam je že kmalu poslala svoje odgovore na vprašanja o sebi, svojih dosežkih in športnih uspehih. Takole nam sporoča: Učenci in učenke 1. b razreda OŠ dr. Franceta Prešerna, za vaš projekt "Avtorski stol" se vam bom atletinja Alenka Bikar predstavila in odgovorila na vaša vprašanja. KAKO BI PREDSTAVILA SEBE? Sem veselo, preprosto, delavno dekle z veliko pozitivne energije- KAKO BI OPISALA SVOJO ŠPORTNO POT? Moja športna pot se je začela že zelo zgodaj. Že kot osnovnošolka sem trenirala 3x na teden in tako nadaljevala skozi vso srednjo šolo. Po končani srednji šoli pa sem začela trenirati 2x na dan kot profesionalna športnica. NEKAJ MOJIH ŠPORTNIH DOSEŽKOV: Najbolj sem ponosna, da sem udeleženka dveh olimpijad, in sicer leta 1996 v Atlanti, kjer sem kot najmlajša tekmovalka (22 let) prišla v polfinale teka na 200 m. Na Ol leta 2000 v Sydneyu pa sem za las zgrešila polfinalni nastop. Prav tako mi je pri srcu medalja iz dvoranskega EVROPSKEGA prvenstva v Gentu I. 2000, kjer sem bila druga na 200 m. V Edmontonu, na SVETOVNEM prvenstvu leta 2001, pa sem bila 7. v velikem finalu na 200 m. Tam sem bila tudi edina belopolta tekmovalka in edina Evropejka v FINALU. Letos pa smo imeli EVROPSKO prvenstvo v Miinchnu, kjer sem 2x osvojila 8. mesto, na 100 m in na 200 ml O SVOJEM DELU bi lahko rekla, da je zelo raznoliko. Kot športnica veliko potujem, vidim različne kraje in spoznavam veliko novih ljudi. Seveda je tudi naporno, kajti treniram 2x na dan, vsak dan, vendar je ves trud poplačan takrat, ko dosežem uspeh. ZAUPALA VAM BOM ZANIMIVOST IZ SVOJEGA ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA: Na preteklih olimpijskih igrah v Sydneyu v Avstraliji, za katero vemo, da je dežela kengurujev in koal, so nam olimpijcem domačini priredili piknik. Spekli so nam pečene kenguruje, ki imajo podoben okus kot govedina, in pa krokodile - ti so bili pa podobni 'čigumiju'. Pa mogoče še to: kot vrhunska športnica sem tudi policistka in imam tudi čisto pravo policijsko uniformo. SPOMINI NA ČAS, KO SEM SAMA HODILA V PRVI RAZRED OŠ? Spomnim se, da sem že takrat pritekla svojo prvo medaljo. Bila sem stara 7 let in na Vrhniki smo imeli vsako leto tradicionalni 'TEK PO VRHNIKI". Tek je bil dolg približno 300m in jaz sem osvojila 1. mesto! MODER NASVET Poskušajte biti pri pouku čimbolj zbrani in poslušajte snov, da si jo boste zapomnili. Tako vam bo po pouku ostalo več časa za igro in ostale stvari (krožki, športne ure...). Bodite pridni, veseli, zagnani, tako v šoli kot doma, kdo ve, mogoče boste pa tudi vi postali vrhunski športniki kot jaz ali pa znanstveniki ali pa mogoče policisti!? Športni pozdrav, Alenka Bikar Zabeležila in fotografirala: Polona Golouh, prof. raz. p. Rešeto Okrogla miza o zasvojenosti mladih DA BI ZNALI REČI NE! Droga ni le za vsakim prvim vogalom, imamo jo tik pred očmi. Tega stavka si nisem izmislila jaz kot opazovalka okrogle mize mladih osnovnošolcev, ki so jo 29. novembra v okviru meseca boja proti drogam pripravili v avli OŠ. Ta, toliko povedni stavek, je izrekla mlada osnovnošolka, ena izmed tistih predstavnikov razredov od 4. do 8. stopnje, ki so podali ugotovitve svojih sovrstnikov na sestankih šolskih skupnosti in pri razrednih urah. V mesecu dni so poskušali prepoznavati vedenje, ki je koristno, in vedenje, ki je škodljivo. Pobudnica udeležbe ribniške osnovne šole v akciji Urada za droge Vlade RS, šolska psihologinja Nena W. Plesničar, je dejala, da se bo šola angažirala na večji psihični pripravi mladih za reakcijo v tveganih situacijah. Najlažje se to stori s tem, da se mladim pomaga oblikovati pozitivno samopodobo ter da odkrijejo svojo notranjo moč. Majda Vrh s Centra za socialno delo je posredovala podatke o zasvojenosti z drogami na Ribniškem in ti so nekoliko višji kot podatki policije. Zadnja tri leta število mladostnikov, ki posegajo po drogah, narašča 10 ljudi je tako na novo evidentiranih! Letos je bilo 9 mladostnikov obravnavanih na sodišču zaradi prekrškov, 5 pa zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami. "Grozljiv podatek je, daje sodišče letos izvedlo že 38 kazenskih postopkov, kjer sta bila vpletena droga in alkohol. 25 kaznovanih je bilo mladostnikov!" Ribniška policija ugotavlja, da je s trdimi' drogami v Ribnici zasvojenih 10 ljudi, 'mehkih' uživalcev pa je 60. Korak naprej so mladi storili že s tem, da so se odkrito pogovarjali o raznih vrstah zasvojenosti, saj niso problematične samo droge, marveč tudi cigarete, alkohol, hrana in pretirano ukvarjanje z računalnikom ali gledanje TV. Vedeti je treba, kje je meja in udeleženci okrogle mize so bili prepričani, da se je prisotni učenci zavedajo. Manj je to morda jasno tistim, ki se s tem vprašanjem v. mislih niti ne ukvarjajo in skačejo skozi spodnja okna šole, da bi enega pokadili...Predstavniki višjih razredov trdijo, da številni sovrstniki v kajenju cigaret ne vidijo ničesar slabega, in tako je mnogim že v 4. razredu prvič ponujena ta prva oblika droge. Radovednost je menda tista, ki žene v spozna- vanje prepovedanega, zakaj tak sadež je že pregovorno najslajši. Glede na to, da so tudi droge že za vsakim vogalom, bi bilo nujno potrebno razbiti mrežo preprodajalcev, ki krožijo tudi po šoli, so menili mladi. To je sicer cilj policije, je povedal namestnik ribniškega komandirja, "a realno je nemogoče zajeziti trg, saj bi morala biti v policijskih uniformah polovica prebivalstva." Razjasniti si moramo tudi pojem droge. Ni mehkih ali trdih drog, so le droge, in te so škodljive za zdravje ter prinašajo odvisnost, je poudaril kriminalist Urada za droge. Tega bi se še posebej morali zavedati mladi, ki se s problemi ne znajo soočati in jih raje odložijo s cigareto, ne vedoč, da je njihovo mlado telo za slabe učinke veliko bolj dovzetno kot telo 25-letnika, je povedala Justina Lušin, pediatrinja v ZD Ribnica. Od sprejemanja škodljivih tvarin bi mladostnike lahko odvrnile druge dejavnosti, ki bi njihovo pozornost od problema preusmerile denimo v šport, za kar si prizadeva tudi občina, je menila Metka Tramte z oddelka za družbene dejavnosti. "Igrišča, športni center, bazen, knjižnico in glasbeno šolo smo obnovili zato, da bi mladi znali kakovostno in ustvarjalno preživljati prosti čas." A kaj, ko so se ravno na teh igriščih začeli zbirati mladi, ki nimajo nikakršnega interesa za šport, marveč so si našli novo lokacijo za uživanje škodljivega in prepovedanega, je dodala neka deklica... Tekst in foto A. Pahufje OB PRIČETKU PRAZNOVANJA 50. OBLETNICE PREBŠOLSKE VZGOJE V RIBNICI 50 let predšolske vzgoje v občini Ribnica je priložnost, da Vrtec spodbudi pozornost svojega širšega okolja in ga vključi v dogajanje in praznovanje tega pomembnega jubileja. Prireditve in dogodki v počastitev te obletnice se nizajo že od septembra : • s predstavitvijo kurikuluma za vrtce, namenjenega staršem in širši javnosti, • s praznovanjem tedna otroka, • z okroglo mizo, ki so jo organizirali starši in nanjo povabili kandidate za župana. Če so bili našteti dogodki bolj ali manj odmaknjeni širši javnosti, pa bo to odpravilo vrtčevo okno v svet.V prostorih bivše Manufakture je odprta stalna razstava, kjer lahko mimoidoči sledi življenju in kreacijam, ki jih prispevajo otroci in odrasli iz vrtca. Ta velika vrtčeva družina, ki vključuje otroke, delavce in starše, bo pripravila še veliko priložnosti za druženje, doživljanje in učenje. Naj omenim: • bogat vrtčev kulturni abonma, v katerem bodo nastopili otroci iz starejših in tudi mlajših skupin kot tudi gostujoča gledališča, Hešero • športne aktivnosti, med katerimi bo posebno zanimiv CICI TEK, s pomočjo starša triatlonca, • organiziranih bo kar nekaj ustvarjalnih delavnic, namenjenih otrokom, ki ne obiskujejo vrtca, • ob zvokih slovenskih narodnih pesmi že brusi pete folklorna skupina, • starši napovedujejo otrokom TABOR PRI NAŠI VOJSKI na Ugarju, • lahko si boste ogledali dramatizacijo, ki jo pripravljajo vzgojiteljice, • ustanovljen je tudi zanimiv in nenavaden ansambel vzgojiteljic, • k oblikovanju jubilejne publikacije bomo pritegnili vse, ki so kakor koli pripomogli k razvoju predšolske vzgoje v Ribnici, • nadvse navdušeni čakajo nastopa tudi starši vključenih otrok, ki se in se bodo dejavno vključevali v prireditve in dogodke praznovanja 50. obletnice predšolske vzgoje v Ribnici, ki že poteka in se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. Vsi iz vrtca bomo veseli, če boste delili z nami praznične trenutke jubilejnega leta. Andreja Hojč, foto Darja Šilc OD NAJMLAJŠIH DO NAJSTAREJŠIH DOŽIVUAMO. SE UČIMO. USTVARJAMO. Z novembrom je vitrina bivše Manufakture zaživela ob razstavi umetnij otrok, starih od 1 do 3 let. Ujeli smo prvo obiskovalko razstave. Do 13. decembra se je vaš korak lahko ustavil ob razstavi umetnij, imenovani Mozaik in svila, ki jo je pripravila Bernarda Topolnik, vzgojiteljica predšolskih otrok. In kaj vse vas še čaka... 37 an os? <>< ■