D o p i s i. Sv. Trojica v SIov. gor. (Spcminčice na zadnji mladeniški shod.) O priliki zadnjega veličastncga shoda mladeniSkega so se pokazali nekateri Trojičani v pravi luči. Največje zasluge si je stekel oni tržan, kateri je posebno na jednega mladeniča iz bližnje župnije obrnil vso pozornost. Ko je ta spremil tujega narodnega gospoda v bližnjo gostilno, da se od daijne poti pokrepča, kamor si zgoraj označeni ni sam upal radi nasprotne divje druhali, glejte, tedaj je letel označeni posilinemški gospod kar v samostan, naj bi vsi gg. duhovniki hiteli gledat, kako označena dva v tamošnji gostilni kričita. Sedaj pa Vas vpraSamo, posilinemški gospod, ali ste čuli ta naSa dva vsaj eno glasno besedo izpregovoriti ? Še niti tedaj, ko ju je tamošnja druhal začela z nemSkimi pesmimi izzivati, da sta se vsled tega prej odpravila. kakor je omenjeni gospod dobil zahtevano pokrepčilo. V sredo pa je bil časten dan za naSe nemčurčke, ko so jih obiskali imenitni gospodje iz »Štajerčevega« in »Mariboržankinega« urednistva. Ti poslanci so si s slastjo zabileževali lažnjive podatke, posebno o omenjenem mladeniču, kateri je trn v peti trojiškim nemčurjem. Svoji k svojim! Eapela pri Radgoni. (P i s k r o v e z.) Ker sem že enkrat navajen vednega klatenja po svetu, zatoraj ne morem dolgo strpeti doma. Neka čudna sila goni me vedno dalje. Ko se doma nekoliko oddahnem ter založim svojo piito z novim materijalom, pa hajd zopet na pot! Tako korakam nekega dne s piito na pleSah mimo Hrvatove gostdne pri Kaoeli, kjer je glavna zaloga »Štajerca«, namenjen v Laponce. Čudno ime to, Laponci, kaj ne gospod urednik? No, pa kaj morem jaz zato. Ne vem tudi, je li to vas ali vrh, čeravno imam tu blizu svoj brlog, le toliko vem, da so Laponci v grozno veliki grabi. Pa predno pridem v Laponce, zglasim se zgoraj pri Marandžari, tam zvežem nekoliko piskrov in par rajnglic za cvrtje, dobim par groSev ter kupico žganja, pa grem dalje. Oh, žganje, moja Ijuba kapljica, kako si me poživila! — Prav korajžen grem dol po Sumi v Laponce; kar naenkrat pa nekaj zašumi, mislil sem: to mora biti najmani medved Poglej ga spaka — mimo mene prasne le velika ptujska krota naravnost dcl v grabo. Jaz že od narave šaljiv, zraven pa še radoveden, kam se bo obrnila ta golazen, hitro sklenem s to stvarjo narediti mal »hec«. Naglo vrežem za njo. Pa to je šment pri taki reči; nekoliko sem šepav na eno nogo, nekaj so m* nogo solile zavoljo zavžitega žganja, pa tega besa nisem mogel dohajati. Pa videl sem vendar to vražjo zgago, da je smuknila k Turhi grozno tuleč: brani me, brani me, on gre, on gre. Stric jo sočutno vpraSajo, kaj je ali kdo gre, nakar jim ona pravi, da gre piskrovez in da ta bognasgavaruj zna neki celo krote rinkati. V tem pa že stopim jaz pred strica, na kar stari z žabico v roki skoči v hišo ter mi ravno pred nosom zatresne vrata. Jaz pa, ker sem že naredil eden »hec«, naredim še eno vragolijo ter tresnem puto s svojo ropotijo v duri, da se je vse streslo tako, da se je prestraSila Turhova hči, ona namreč, ki jo ima Petkov Juža za ženo, in to tako prestraSila, da ne upa neki več od hiše k svojemu možu. Švedram dalje do Štiha, kak je >cimerman majster«. Popravim gospodinji ponve, zadrgnem par piskrov, prekolnem »Štajerca« pred gospodom mojstrom in maham jo dalje. Pridera do hiše, koder sej pravi pri Jiričevih. Priden je gospodar ter skrbna gospodinja te hiSe, toda njiju sin Tunek! Ker v hiši v pričo svojih poštenih starišev ne sme brati in imeti ptujskega krepesala, ima ga in bere v konjskem hlevu. Tunek, Tunek! Jaz bi ti svetoval, da rajSi na kaj druzega bolj paziš kakor na ptujsko korundičo. No, in tako gospod urednik za danes z Bogom, morebiti v kratkem kaj več, kajti »kšefta« še imam dosti. Mogoče ste gospod urednik tudi slišali, da je ptujski bes v eni svojih umazanih Stevilk kvasil o nekem piskrovezu. Kaj ne, da se mu čimdalje bolj blede ? Piskrovez Makole. Dne 1. juhja t. 1. umrl je v zaporu c. kr. okrožoega sodišča v Mariboru Štefan Samastur, doma iz tukajšne občine Štatenberg, v 19. letu življenja, eden izmed tistih faotov, ki so lani, dne 16. julija napadli našega čast. gosp kapelana Antona Miklič, da je moral vsled dobljenih ran v cvetu živijenja smrt storiti. To je drugi slučaj smrti, ki rje zadela udeleženca tistega ponočnega napada. Prvi se je dogodil lani 8. septembra, ko je Franc Pinter, doma iz Varoža, star 17 let, v Poličanah, daleč od svojega doma, takorekoč na eesti nagle in neprevidene smrti konec vzel. — (N a S i p o s 1 a n c i.) Sredo, dne 8. jul. delila se \e izredna podpora, dovoljena od c. kr. ministrstva vsled nujnega predloga naših drž. poslancev gg. R o b i 6 a in 2 i č k a r j a lanskega leta našim po tofii, povodnji in drugih uimah jako poSkodovanim občinam: Sv. Ana pol. Makol, Jelovec, Dešno, Pečke, Stopno, Štatenberg v znesku po 6000 K. Vsi ubožoejši prebivaici, posestniki in najemniki so bili obdarovani z 10—15—20 kron. Slava našim poslancem t Zahvala tudi našemu visokorodn. c. kr. namestniškemu svetovalcu in okr. glavarju v Mariboru za njegov trud in blago naklonjenost pri delitvi. Iz Jngoslovanske Bosne. V poslednjem desetletju 19. veka smo javili v vrlem časopisu »Slov. Gospodar« o novi krščanskokatoliški slovanski občini, katera je nastaia v mestu Prijedor in njegovi okolici, v jugoslovanski Bosni, med mohamedanci in razkolnimi krščani, in s kolikimi težavami in silnim pomanjkanjem stno skozi deset let zidali in napravljali prepotrebno cerkev sv. Jožefa; v tem času je ta občina postala nova katoliška župnija med drugoverci. Ljudstvo — članovi, udje — nove župnije so Slovani iz vseh narodnostnih vej slovanskega debla, bivajočih v 'avstro- ogrski današnji monarhiji in nekoliko družin domačinov bosanskih. Vsi ti krSčansko-katoliSki iugo- in severo Slovani, novi župljani, so ubogega delavskega stanu, Se le začetniki in v mnogem pomanjkanju v gospodarskem oziru. Izven nekoliko dela in vožnje niso mogli skoro nič doprinesti k ustanovi nove župnije, k stavbi in napravi cerkve. Za zgoraj omenjene, prvo najpotrebnejše naprave v novi katoliški slovanski občini med raznoverci je pripomogel i vrli »Slov. Gospodar« ter naklonil nekoliko milodarne pripomoči iz Slovenske Štajerske, slavne lavantinske škcfije. Nova katcliSka župnija roed drngoverci je pa še v mnogem oziru po naročilu misijonskem v raznoverskih deželah zelo obširna; razprostira se 10 ur na dolžin« in 5— 6 ur na širino. Katoliška župnijska cerkev tukaj stoji na mestu, kamor na vzhodno stran 9 ur, na zapadno 8 ur, na severno 7 ur in na južno 6 ur daljave ni katoliske cerkve. Razvidno je iz tega, kako manjka tukaj cerkva, kako daleč imajo med drugoverci raztreseno bivajoči ubogi katoličani do cerkve, kako redko zamorejo mnogi izmed njih priti in dohajati v cerkev in kako prepotrebno bilo je v tem okraju nove cerkve! Neizrečeno potrebno je postalo vsaj še ene cerkve v obširnem okrožju nove župnije. 0, kako tužno, žalostno je za slovansko srce, bivati med drugoverci, krščenimi in nekrščenimi, pa ne slišati cerkvenega zvona, ne viditi med seboj javne hiše božje in znamenja sv. Križa na nje vzviSenem mestu, ne imeti priložnosti vsaj v nedeljo in praznik iti v cerkev k sv. službi božji in naukom krščanskitn, k izvirkom milosti božjih. Mesto Kozarac, oddaljeno od mesta Prijedor 3—4 ure, spada za katoličane v novo prijedorsko katolisko župnijo. V onem mestu in okolici nastaja vedno več krSčansko-kato ličkih družin, večinoma siromaSki delavci, katerim je prav jako potrebno imeti v onem kraju cerkev med seboj, kamor bi se zbirali k združeni molitvi, presv. daritvi nove zaveze, oživljanju in okrepčanju verskega življenja, brez kojega i narodno prave veljave in koristi nima . . . Pred časom turškega gospodstva v Bosni je bila v Kozaracu katoliška župnija. Nastali so pa tam posebno zagrizeni in fanatični mohamedanci, slovanski poturčenci, kateri so pregnali in vničili tam katoličane, poruSili jim cerkev, samo v bližnji gorski dolini je 8e ostalo 7 domačih katoliskih družin, katere so postale preuboge Dajemniške in tlačanske raje mohamedanskih begov in agov, jako zapuSčene v versko-cerkvenem oziru. V teku treb let 20. stoletja se je pa v onem mestnem okraju naselilo in nastanilo tako mnogo slovanskih trpinov, kateri srčno želijo in iskreno prosijo, da bi se jim napravila prepotrebna cerkev, ker sami še niso zmožni si napraviti hišo božjo in cerkveno vrediti in organizirati novo katoliSko slovansko občino. V zaupanju v milost in previdnost božjo, v pomoč in priproSnjo blažene device Marije, ter v milodarno pripomoč krščanske slovenske Ijubezni, smo se postopili za novo cerkveno napravo v onem kraju. Mnogo je bilo truda, težav, zadržkov in borbe, predno smo dobili in pripravili zemljiSCe za novo, sveto stavbo, ker je tam večina zemljišč v mohamedanskem posestvu. V izhcdnjo stran mesta sega romantična dolina msd kozaraSke gore, pri kraju te doline je podolgovato zaokrožena ravnina, na njej se dviga sam ža sebe stoječ krasni grič, tega smo porabili za novo cerkveno stavbo. Ta homec ima dva ravna oddelka na sebi, enega pri sredini višine, a drugega na vrhuncu svojem, na kojem bode stala nova cerkev Marije device pod naslovom: »Naša ljuba Gospa in vedna pomočnica.« Na osmi dan slavnega praznika presv. ReS. Telesa Kristusovega je bil blagoslovljen temelj in glavni temeljni kamen. Prvokrat so se zbrali ubogi tamoSnji katoličani s svečenstvom cerkveno-bogoslužno na onem holmeu. Ovenčani s cvetlicami je nosilo 16 mož na nosilu v procesiji glavni temeljni kamen med sv. roženvenSko molitvijo na hclmec, kjer se je cerkveno obredno vložil v podstavo sprednje stene svetišča božjega in blažene Device Marije. V temeljni kamen vložilo se je: Pergamentne spominske listine, več slovenskih ia hrvatskih kričanskih časopisov, tudi »Sl. Gospodar« in »Naš Dom«, ter sv. zemlje in kamenčkov iz sv. krajev, sv. dežele Palestine. Ubogo revno ljudstvo pri tem sv. opravilu zbrano, je bilo tako verno prešinjeao, da je sv. ganutja močilo tla s solzami. Ta griček v gorski ravniei stoječ, obdan naokoio amfiteatralično z visokimi gorami, ob gričeku teče bi«tra gorska reka, je jako podobno in slično $v. kraju v Lurdu; zato pa želimo ob strani griža v kamenito pečino, ravno pred presbiterijem eerkve, napraviti lurdsko votlino in v njej podobo lurško brezmadežno spočete Marije Device. Naj bi imeli ubogi krščani, živeči med raznoverci, drugi, mali jugoslovanski Lurd, v tolažbo, v spodbujo in poživIjenje jedino prave sv. vere krSčansko-katoliške, pa eno v obče javnc pribežališče k tolažniei in pomočnici kristijanov — deviSki Materi božji. Dragi Slovenci! Dragi in mi'i nam bratje in sestre po veri ia narodnosti! Ako bi za~ moglt in blagovoiili si kaj pritrgati in darovati v priporuoč, da zamoreino začeto svetišče Marijino nadaljevati, dovršiti in napraviti, prosimo in želimo blagodušne milodarne pripomcči. Posebno se pa priporočamo za podporo in sredstva, da morenio v novo svetišče napraviti dostojni oltar s tabernakelnom, podcbo Marije Device — naSe Ijube Gospe in vedne pomočnice, kip brezmadežne lurške Matere božje v skalnato votlino, kelih, svečnike ter drugo bogoslužno orodje, posodo in obleko; pa vsaj en 100—150 kg težki zvon. Pomagajte natu revežem k vsemu temu in »NaSa ljuba Gospa in vedna pomočnica« bode vam obilno pomagala. Zbrani verni katoliSki Slovani v novem svetišču božjem in blažene device Marije bodo pa združeao molili ia prosili za Vas in Vaše mile in drage, žive in uinrle. Ako bi kdo blagovolil kaj darovati in poslati, prosimo na ta naslov: Rimo-katolički župni ured sv. Josipa u Prijedoru. Pošta: Prijedor. Bosna.