GozdVestn 79 (2021) 3 98
Uvodnik
Želja po ponovni vzpostavitvi ravnovesja v okolju
V Sloveniji od velikih zveri živijo  medved, volk in ris. Po zadnjih ocenah se njihovo 
število giblje okoli 25 za rise, 75 za volkove in 1000 za medvede. Vse tri vrste so 
zavarovane s predpisi Republike Slovenije in tudi s predpisi Evropske unije.
Na območju Slovenije je ob koncu 19. stoletja ris veljal za izumrlo vrsto. Glavni 
razlogi za to so bili pomanjkanje hrane, povečane fragmentiranost gozdov in člo-
vekovo plenjenje vrste. Leta 1973 so risa ponovno naselili v kočevske gozdove. Pri 
uspešnosti naselitve je imel pomembno vlogo pozitiven odnos lovcev, bile pa so 
tudi za risa ugodnejše prehranske razmere. Od takrat je bil vedno prisoten, vendar 
pa se je številčnost populacije začela zmanjševati zaradi parjenja znotraj generacije 
in zato manjšanje genske pestrosti. Strokovnjaki so ocenili, da je doseljevanje novih 
risov edina možnost, da bo vrsta obstala. V začetku maja so tako na območju 
Gorenjske na prostost izpustili rise: Trisa, Lenko in Julijo. Tudi z njihovo pomo-
čjo želijo strokovnjaki povezati rise v Dinaridih in JV Alpah ter tako omogočiti 
samostojen obstoj te vrste.
Ob ponovni naselitvi risa v slovenske gozdove lahko potegnemo vzporednice z 
dogajanjem v preteklosti, ko se je v 19. stoletju pojavila ideja o ponovni pogozditvi 
takrat ogolelega Krasa. Tudi omenjenemu projektu so botrovale številne razprave 
in podpora predstavnikov različnih strok in široke skupnosti ter hkrati pomembna 
podpora tedanje vladavine. V tokratni številki Gozdarskega vestnika je pogozdovanje 
Krasa opisano skozi predstavitev cesarske gozdne drevesnice oziroma cesarskega 
gozdnega vrta v Gradišču pri Ljubljani.
V branje ponujamo prispevek s pregledom pripravljenosti izvajalcev gozdarskih 
del za ukrepanje ob pojavu karantenskih škodljivih organizmov. Hitra in učinko-
vita izvedba ustreznih ukrepov je  ob pojavu teh organizmov bistvenega pomena, 
vendar jo v slovenskih gozdovih zavirajo kompleksen teren, razdrobljena gozdna 
posest, nezadostna tehnološka opremljenost ter dolgotrajnost postopkov javnega 
naročanja. Avtorji tudi ugotavljajo, da izvajalci del v gozdu nimajo ustrezne poklicne 
kvalifikacije za ustrezno ukrepanje, bi bili pa zainteresirani za izobraževanje s tega 
področja. T ovrstna izobraževanja in usposabljanja bi bila ključen korak za učinkovito 
ukrepanje ob pojavu KŠO v Sloveniji.
Dendrokronologija je veda, ki med drugim omogoča zanesljivo ocenjevanje letnih 
prirastkov dreves. Avtorji prispevka so rezultate dendrokronoloških raziskav smreke 
na raziskovalnih ploskvah na Pokljuki primerjali z ocenjevanjem njihovega prirastka. 
Ugotovili so, da so dendrokronološki podatki lahko zelo koristni pri ocenjevanju 
dinamike razvoja gozdnih sestojev, prav tako pa tudi pri presojanju sprememb v 
obdobjih zaporednih gozdnih inventur.
V sredici boste našli opis mikroskopske in makroskopske zgradbe lesa še ene 
pomembne drevesne vrste v naših gozdovih, hrasta. Opisan je les doba in gradna 
kot gospodarsko najpomembnejših vrst hrastov v Sloveniji, dodan je tudi opis 
razločevalnih znakov od vrst s podobnim lesom.
dr. Mitja SKUDNIK in dr. Polona HAFNER