PoStnlna placnna b gotowlnl. XVI. leltnik* IS.38. funluS 20. 7. numera. Mesecne verske novine. Vu im6nl pr§kmurske evang. Slnjorije reditel I v&davnlk x FLISAR jAttOS, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo v Puconce poiilati. Cek raCuna §t. 13,586; im6 ,,Du§evnI list" Puconcl. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvttnstvo 30 din., v Ameriko 1 Dot., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mesec. NaprejplaCHo gorlvieme vsaki ev. diihovnlk 1 vufcitel. Blaiiena gviiSnost. HARI LIPOT ev. diihovnik. Gda je zato Gospod eta vopoyedao, gori je vzeti v ne'bo i seo je na desno Bozo. (Mark. 16, 19.) Tak mamo navado praviti, da vera z radostjov napuni ŁloveŁe srdce" i blajzenost spravi v zltki zemelskomi Łloveki. I to je resan istina, ali vCasi pa leko kcoj denemo, da edino v zivoga, v vekiveCnoga Kristusa poloSena vera opra"vi svoje svete Slide. Blajieno gvuSnost si moremo spraviti od toga, da JezuS zive i kraliije v nebesaj, kak nam to svedofci ne samo vekivecna Boza reC, nego tudi zgodovina Njegovoga krdlevstva. Tarn mamo Apostolskoga Dja-nja knigo, v steroj najdemo zgodbo od Svetoga Diiha vovleanja na apoStole. Prvo risilsko Cudo je ne driigo, kak zivoga Kristusa zmozno delo, kak gvuSnost one pravice, da je Kristus Krai, kf sedi na des-njci Bogd OCe vsemogoCega. Tudi zgodovina kr3Łanske matere c^rkvi, nj^ni boj i oblddnost tudi vse do dene's'njega dneva to glasi: KristuS zive! Mi evangelicanci zato moŁno verjemo, da KristuSovoga v ne'bozastoplenja svetek edno sve'to istino glasi vsem zemelskim vandrarom: Jezus zlve" i kraliije v nebe'saj. To blajzeno gvtisnost si pa na svojega Jastivnoga zivlenja sprobanje cimpramo. Kr§5anskoga Cloveka zitek to svedoCi, da nas liidi Kristus vsigddr sprevaja po zitka Poti> od zibele do skrinje i ttidi esCe dale, sprevodi na"s do lica, do obraza Bozega. Ci nas edna-edna Boza re5 posebno prime za diiSo i pot najde v na§e srdce', jeli znas zemelski vandrar, da je ta re5 od zivoga Kristusa prisla i pred toy, reCjov je On odpro tvojega srdca vrdta. Ci se z vesel-jom napuni tvoje srdce i Bozi mir obime tvojo diiso, jeli zna§, da je taksega hipa zivi Kristus hodo pri tebi i dao ti je za senk svoje velike, blajZene ddre: mir, du-§evno svetlost, radost, trost i jakost. Ka bi bio tisti dragi kin5, vrednost, senk, §te-ro ne prihaja od Njege, §tero ne da Kristus, te zivi, vekive^ni Kristus. On se vsig-dar, brezi pocinka trudi i dela za nas greS-ne liidi. Kloncka na nasi dveraj, ednok z yeseljom, driigoC z zalos(jov, posliihne na-sega zdiihavanja kriCeci glas i dd nam blajzeni odgovor. To je ne sen, nego sve-ta gvusnost, da Kristus', naS luble'ni Od-kupitel zive' v nebi. On nam pomdga v dene§njega zmet-noga zitka boji, ar On sCe i zna pomagati vsakomi, ki v Njem verje i se vupa, ar je On vsemogoCa ltibe'zen. Ti na§ dragi Jezus, ki si v nebo odi-sao i dbnok vse napuni§ z svojov smile-nostjov, hodi i prebivaj v na§i srdcaj, boj-di na§ega zalostnoga zitka tro§t i obladnost. Vsi poznarno ime Kolumbus Kri§tofa, ki je gorinaj§ao Ameriko. Te^ Kolumbus je ne poznao pofrnka, ne se je bojao niti od nevarnoga morja, ar je on z novim svetom sfeo obogatiti Europske narode. Gda je ze vse pripravleno meo za pot, Strdn 74. DOSEVNI LIST juniuS 20. tiidi on je na fadjo stopo i z etlmi reSmi je vze*o slobod od svoji prJJdtelov, ki so na bregi stali: *N6v! svet iiŁera !* I ns pot se je vzeo proti novomi svet*. Tudl tak more iln'tf vsaki krSCanski ŁIo vek. Potujmo na zemelskoga z tka morja zhur kanom vnlovji, a!i ssoje oŁi pa prizdignimo proti visfni, ysigdar viSe i ?sie, ia do z^ezd i iuil mi (6 prasimc: Novi svet ifŁemo. Te" novi svet so pa od Krisluia spravlena nebesa. J etom poznamo, ba s njem ostinemo i on d nimi; M nam je ssftoga Diihd daof\ (I. Jan. 4, 13.) Ka je pravzaprav Sy. Dfih? Zgo?anje reg* sv. pisma nam po?ejo: S Łii Diih je duh nav» zdJnosti boze mlloife, dDh os^bnoga bivanja Boze licnosts nosilec Boze mdŁ! i bozdaskoga iitka. On je tak z B^gom, kak suaCeni trak z saoi'rn suncom: B je doieknolo suncs po svo-jem trakJ, Iteri z njegi Ide, to rajmenio kaplico ros^, itera le ovak nftl na pamet ne vzeme, t& sc i«eti kak diamant. Tak tiidi S?. Duh. Ct sve toga Diiha xdoic, le zojim vred ma no Itidi Bozo m65, Bozo miloS^o. B-jJi posvet5 Bjz! zifek, Bo-io lubezen i Bozo dlko. Zato za nas tUdi vala to apostobiro opomfnanje: Ne dreselte Bofega s etogs Dfiha. vu kom ste zape^a^eni na den odkiipiesijal Simo oni, erW Pavel, kikoli se od Duhi Bozega vodijo, te so Bazi sindvje. ZAto mere naia vsakden^lnja mclitev bidti: nHodi, oh s^ti Dtih, tvo] gfas budi z tamna blodnostl nas, na prdvo zitka modrost. Odpri svetlosti vre. tino i kazi bozo istino, nam vandrarom na radost !* Radosti pesem. Vse, vse, ka vidijo od Vu lepoj rodnici, Vse 16 je napravek Boii Po njegovoj misli: Daimo hvŁio, dajmo diko Dobromi Bogi, Za vsa dobra, ka vdabiamo, Milostivnomi! Na n6bi nam sunce sveti, I namali mesec; Nezrafu:ian Jereg zvezdlc, Kak pre?nogo s?e5.^c. Dajoio hvaio, dajmo diko i. t. n Tak je biid to od veka 'I bode do veka; Bog je zmero pot vo vsega, Vsa so deia njegva. Dajmo hvalo i. t. n. V sprotoletji se zeleni Trdva ino drevje, Ftlce sp^t'ajo na veki, Zunijo vŁe*!ice. Dajtuo hvalo i. t. n. Tre dekiin hSstoria. Pisala Gyarmathy Zigmondova. — PosIovenCo F lisar J an o s, vp. vucitel. (Nadaljdvanje.) HI, Cam a dekiin a. 3 Gd3 je ta mala, britko se skuzela deklina zaffliils, ka jo zesavajoS vet ifldi iite I proti nje se bliiajo, se strahSivIa je gori z-stolice sko-Ciia i brezi toga, ka bi sf z s^ojo^? delete? pa met jo v kaj mfshla, je v beg vdSnla. Kama de bSzala ? — Je ne znala, saiio je telko Cuttla, ka raj vmerje', kakpa ka bi tak cotsva, do krvdvoga poSkrabana pred mater i!s. Beiaia je, bez&la i ednok po skegjnja cgra di je vo oa cesto pred edno nrnlo hizo priSla, rnalc hize dveri so odpreie bile, na ognjiSci se je niiterna skalina netila i zarila; atH tak popri-jatelskofa pozdvajoŁ} ka je brezi ?sega dvojflva-nja notri stdpiia vu hiJo. — All ti rra'a Irai'ca, gde hodi§ ti zda ? Irmica! tak je njo eS5e nJgdar n!$Ee t oberkao ... oh bar bi mi e&Łe ednok tak prjl* la! — I ta dobroga obiaza, srednje starosi ienska nje je e$€e ednok pra?!a : — No, Irmica, ka se je z tebom zgodilo OteJSene $o ti oU, obraz krvavi, gvant razfesanl, Odgovori moje drago, ka se je zgodilo z tebon —¦ Bezali smo jas, pa Cillag i Sello. a onivi sta hUre bezali i jas sem tudi tak ^tela, i med trnje sem spddnola ... Gda sem naza I mlaki Jla, ¦— ar jas rada k-mlaki hodim, ar | tarn tak dobro! — vidla sem se vu vodi i i ^ala sem se jdkati; etak nemo §Ia pred matei oM, vsigd^r sem si It tak mislila, pctom sd-pa esi bezala . . . ne pravte mi, ka n*j odidet_ ar domo nebom i!a .. . nikak nemo Hi! I pa se je britko zaCala jokati. Stara zeni jo je tolila, doli je jo zeprala, g^ant je & znje slekla. juniul 20. DUSEVNI LIST Stran 75. Rdiice Iep6 diSijo, Cvetje se razvija; Vse slvare se vrSenijo, Jagode brnijo. Da*jmo hvalo i. t. d. Polodelec zemlo orj^, Vnjo seja i sadi; Stera njemi pov prinesŁ, Da v-zinii negladi. Dajmo hvalo i. t. n. V-Ieti se silje, travina Osnavla i zori; 86 za ti'eka, marho hrana, Za vse Bog skrb nosi! Dajmo hvalo i. t. n. Pride jesda, vse prinese'; Za delo i irude; Kruha, vina bo zavole Ino hrane druge. Dajmo hvalo i. t. n. K-koncovi nas tida zima Vu hize pritisne; Ki se je ne skrbo nika, Pun de sukeSine. DAjmo hvalo i. t. n. Vu limi zgnske predejo, Priskrbijo ptetno, Z-Sterim telo oblafimo Da nebode nago. Dajmo hvdlo i. t, n. Ne nam trbe kin?ov, blaga> Ne pala"* 1 gr&ds, Ki za nebeska nemara, Znjim te hudi iada. Dajrao hvdlo I t. n. Ka vai^ prebrana hraoa, Ci neraarao zdra^ja;-Bale naj bo ona prazna I du§i ne kvarna, D^jmo hv^lo i. t. n. Ne bojdi sveklim gospddcm Nevo^^a' i zeli; Tuj so lie zad'volni z ioriom. Retkogda Ąeseli. Dajmo hvalo i, t. n. Qdare ti nasiadno vziva§ S6n noSnis sladko spii — Kelko bnge m&\o — jei' znai? — N>ti si nemislii. D^jmo hv^lo i. t. n. KSn vi^e stojijo niki, Tern vet mAjo misli ; Nikak nepiidejo k miri, Okladjeni z skrbmi. D^jmo hvdlo i. t. n. Bojdi vsigdar zadovolen, Bar vnisikoj sta?i ; Vu pczvanji tvojesa veren, Nigdar ne glzda?L Dajmo h^Alo i. t. n. — Nika se neboj, moje dete ... Zasljem t\ ga i tak vi lepo obe domo ile. I dokeŁ je okoli dekline brabrala, si je rulslila, ka to nika nedene, ti se kaj malo zos^gajo doma, ar j^ko velki rizloCek Cinijo med dvema detetoma. Vu v6si je j4ko razneSeno i dosta guŁijo razvQzdani jezicke, ka milostiva to lepo fer vile mere lubl, c^rta, to ovo pa odtirja*7a i preg^nja. Pa je jo ne preg^njala, samo bi rada bila, Zi hi lepia blla; i to ielcnje nje je vsigdar tarn pred oŁmi bilo, kelkokolikrat se je na tevi dve deteti zgldd-nola, itero je ta Carna ma^a dekHCka vsfgdar pbffit'la i nasrdc^ vzela. Ta stSra zenska, vdovica je sploj v-red tprafila Irmo i fakaJa je, jeli de se domo nape-livala ? Ne se je, ni z ednov reCjov. Dobro je do gojdne naj vse tak ostene, tefias de nje po-v61i Ciniia, kameiroir naj ednok vu zitki siroCe puti lUb^most. V-n^roea jo je vzela i boiala |o je. — No, w&\'d Irmica, ka ti siij naredi 2elez-nova penika za veŁerjo ? — Jas sem e^ce tiidi ne veSerjals, vkiiper vi jele. Isiina, ka je moj moz samo eden kovai bio, all jas sem zato poitena zenska, jelt te nebcde srasa z-menom pri ednooi stoli jesii ? I vsedugone z gospodom bodem jeja, Steri gospod moj df^gi; vrli sin bode. OdllCen vuCenik je, vsako leto knige dobi v~ ienk, pa peneze tfldi. G'edaj, kak dosta knig red ze 1 — Kleti de ze velki dia"k, gcspdd do njemi pravli: Gospon 2elezen ; v kollegiumi i doroa vu vesi do njemi tiidi gospod gu^ali... I vii, n:a!a Irma, kak je to Iep6, ti itoj za zevi^enost dobi ,gospcn" im^. Ci bi ti ednoga biatSeka tne!a, tlstoga bi ze vu ^st, sedem let starosti za gospoda titulalivali i to bi tak ostaio, ti bi se nika nebi vŁio. AH mojega sira, ti bi se nika nebi vCio, bi ga vsa"ki paver ,,11" oberkao, ni§Łe bi se ga ne vikao. Iitina, ka smo edne fajte znjimi... Jas sem ne bila z-pd/erskoga roda, Strdn 76. DUSEVNI LIST juniu§ 20. KakSte si je luina mladost, Ons lUdi mine"; Vsi pridemo vu sprhlivost, Lehne nam veselje. Da"jmo hvalo I. t. n. Kak pa pride sprotoletje, Vse se obzeleni; I gda bode gor'stan&nje, Telo se pomladi. Dajmo hvaMo i. t. n. Zivmo tak vsigd&r veseio, Vu nediiznom zitki; Tak se nam nede trbelo Od konca strahiiti. Dajrno hvalo i. t. n. Srdca radi Boga molmo, Dobro nasledujmo, Sebg i druge poJffijmo, Nika nezamudmo. Dajmo hvalo i. t. d. Tak nas Bog naS blagoslovl I s?Ot tudi Mbo, I gda pridemo k koncovj, V- nebi stan dobimo. Da"jmo hvalo, dajmo dtko Dobroffii Bogi Za vsa dobra, ka vd&blamo, Milostivnomi! F. J. MAXWELL ARTUR: wM6r moj d&m Vam..." ,Vsi trepeŁejoa, je pravo pred kratkim angleSkoga orsaga spodnje hize predsednik. »Vsi trepeSejo" je ponovo J vsi kak da bi po strm-noj planini bezali v pogiibelnost". I v istini se je dnesden raziirils po celom sveti misel, ka se z velikov ri^glostjov blizamo proti konci i to celo td, gda ridimo naie kulture zaostanjenost. Edna neizgovorna bojazen, edna bojazen, itera nai ne pusti naprej, itere neizgovorna znamenja se bed j skoron videla na nebeskom zhodi i He ra z bojaznostjov napunijo cloveSko srdce. wVse nede dugo i mi mo samomorild" je pravo H Wells. »Difiga bojna neniha niti ednoga zivoga Łloveka na zemli . . . i obiSCe vse obo-rozene n^rode, §terlh civllacljo zatere za vedno". To je edna med najveksimi bojazni, bojazen od diuge bojne. Vsaki dobro zna, gda prvi glas trombote pozove, teda toda i ogenj se bo-deta sipavala z nebes, kak§e je Łlove§ko oko eS5e nigdar ne videlo. 1 t€ vlh^r brezi SCakiiva-nja pride, kak niks groznoga ino strainoga, iteri vse prept&vi, ka njemi na pot stopi! Donok je ne to edina bejazen. V vnogs or-sagaj se liidj^ od revolucije bojijo, difigiodno-tranji neoiirov, itere so e$5e grozneSe cd grozne Spanske bojne, ali kaklekoli diiigo medsebojno itukanje. VGpazen, Stera je nigda e§fe celi svet go-ndizala po iteroj so se ludje troltali zldtcga ali zato mi je nigdar ne bilo zao, ka sem ko\A:a vz^la .. . No, maMa Irrna, tarn v laboiki se pe^e edno tiialo pi$Ce, ka rnislii, jeli boi zadovolna znjim ? ali ii pa eSŁe k-coj speC6m eden par palafcint? — I kak je to pripovedivala, je z Cistim stolnjekom prestrla stol i d?a~ roznatniva tanjera djala na njega. Irma se je sramez!i?o odpovcdavala, ka nede jels, ali za~to je zmahno troSila na rdeSe spe^eno pii^etino i ne je od-vrnola vkraj od sebe friikoga toploga ml^ka tfidi Potom je od vndgoga joŁa i straha obtriidjena, glavd doli nagnola na sto i zaspala je. — SiroCe malo detece !. . . Bog drdgi, zaka ga nelfibi mati i o5a ttidi dosta nem^ra za nj^! — No ze te doli spra?im, moje piJSe, pos telem ti v-mojega dragogasina potdSni Stampek... naj se ti senja od njega, ka velki Łlovek bode Jnjega i naj ti senja to vo'doprines^, tak naj bode, Amen! Na drugo gojdno nje je notri prinesla friiko mleko, mujla jo je, potesala i vu vSspogladjeni gvant jo je lepo gori oblekla i lubeznivo nje je pr&vla: — DriigoC me p& poglednt, Ci tak, ka si rada tti. .. — Jako sem rada . .. kak je lepa eta mala hiza... tŁk$a m&\a hiza je lepa i dvoriiŁe je tudi nalo, ono je tQdi lepo . . . jell bi Sell6 i Cillag tudi rade fu bile ? — Nebi rade. One so se ie k-velkomi dvori^i privadde, k zrebetGV ogradi; ali moje malo tele je rado eti, b&r je poglednl, kak sk^^e. Irma je (a bCzala k lepomi belomi teleti, obinOla njemi je iinjek i nikak je ne mogla od njega oditi. Gda jo je Zeleznova opominala, ka naj zda ze domo ideta i roditele pomirita, iteri se zag«Q$no dosta starajo za njo, ta mala dekli-na je obledila i jokati je zŁtala: juniu§ 20. DOSEVNI LIST Strdn 77. vremena, ali ednoga lepoga blaienoga zitka, se je dnesden Cisto zgfibila. Na mesto nje je priilo lieto streznenje, Stero je vsakie flisanje za ISpim i dobrim poruiilo. Konferenc'e za fconferencami, na §teri se Qbravna?ajo viastva tomi beteznomi sveti, se z novirari obeSanji bojne, z treznenji i obrambnimi guii skon^vajo. Tista glayna pot, Jtera je SŁela k tomi ze-reelskomi paradizomi vod.ti, nas je odpelala v edno oerodovitno i nepregledno pQ§Ła>o. Mirov-no i tiho jezero, stero je fŁelo to zedno iQdstvo napojHi, stoji zdaj pred nami, kak ognjeni tdbor-Vie tisto, ka je eSSe ostalo — to je grozen tre-pet pred prih^jajoCov pogQbelnostjov. V ednora takSem sraiifivanje vrednom vre-meni kak sladko i dobro nani spadnejo reCi na-iega Gospodna ,Mer rnoj Vam dam . . ." (Jan. 14, 27) Te mer je zato bio dŁni, naj z nasi src preide vsaka bojazen. Te" troit z tistoga vust shaja, Steri na svojera veCnom pravitnom tronu-Si fcralfije, B§teri vsigdar dobro dni* i §teri po-niali, ali gviiino svoje nakanenje h konci doprinese. Sv^ti duh, §tert nam z mirovnostjov napuni srdce, de nam na ponujanje. Drdgi ^lovek, ki se morebiti prevei bojii od priSestnosti, tudi Tebi JezuS z nagov^rjajoŁim glasom pr^vi: MMer rnoj Ti dam". To je takia mirovnost, ki je nemcrei za nikie peneze kupiti. To mirovnost smo dobili kak dar od Gospodna. To nam to iŁe posvedo-Jiti, da moramo preve5 veliko zavOpanje meti do svojfga veŁnoga obdaritela. Eitc to nam iŁŁ praviti, naj se scela vupamo vu njern, On skrbi za nas i vse to, ka on napravi, de nam na ve-Cen hasek. No & je v sveti velika nemirovnost i na nebcskom vzhodi se ze pokazujejo znamenja bojne, jezu§a siadtek g'as, kak nebeski angelov-varitelov zov6 tiste, iteri njega Jfibijo i zelejo. T6 g'as etak pravi: v,Zato sem vam eta guŁao, naj vu nieni n:er mate. Na sveti nevolo mate, ali vfipajte se:jas stm obl^daotesvet!" (Jan. 16,33) Gdi je Jezui te reii pravo, teda je eiSe svSt kmiCen bio, kak n65, Pr6ti njemi so bile obrnjene vse roke i malo za tem so ga razpili, kak razbojnika. AH njegovo srdce" je mirovno bilo i misel na njegovo obvladanje nepremagii- va, On je teda zaao: ,Obiadam je!* Te siadtek poŁinek i krasen sen, iterl vsakie spcznanje i misel obvlada, naj bode na§a mirovnost i ver-nost! Mi ma:no zrok takati na to obladanje, ar je to fsto vupanje dalo wot naiemi Gospodni k obiadanji. Nato radost, itera njemi je bila po-kazana je z lehkoto pretrpo smrt na krizi. Kakia radost je to? Istinska, to je tista radost, stera pride iz tistoga znanja, da na konci zmago bode nad vsetni protivniki, radost, z Ste-rov bode glihni s svojimi zemelskimi prijateli, radost nad preobnovlenim svetocn, §tera icista vse preobnovi, ka je greh vniCo i na nikoi djao. Kristui je napre vido diSno dtugo svGJe nazaj prihajanje, eden dug, Steroga nemre zata- — Mama do jako, jako Cemerni. — Lepo vi ji prosile, nsj nebodejo Cemerni. -- Jas nevem tak lepo prositi, kakMargit- ka. Vidite nena, jas sem huda, nevoifena sem! Zeleznova je vkiip po^ila z-dlanami: — NevoJCena! no, tfl je bogme ne lepo ! Pa l\ znaS ka si nevoi^na, teda zaka nepoterei vu sebi doli te hude naklonosti! Jeli bar, sestrici si za lepote volo nevoite'na ? — Zagviiino za to. — Tak stoji delo, ka gda vesele^ g'adijo, bozajo Margltko, vsigdar tak mislim, bar bi jas tudi tak lepa bila. — I jclibar, tak misliS, da bi Margitka ne bila tak lepa. — Ne, to ncmisiim ... Samo ka sem ne-voiŁena, nevoSCena sem ... Vsaki Slovek tak pravi, ka se mi naobrazi kaze ta grdost . . . Ci jc tak, te donok istina more bidti. I na male dekline poglldi on trdi pogle'd, Jteri je ravno ne bio na njo vugoden, se je kmidno bleSCio. Vdovica je probala polchiavati britkost dekline srdc^; ali ona je li vu to) misli bila, ka je nevoS^na, viditi se nje da na obrazi; njo ni§Łe nema rad i zda se jako, ja*o boji mater^ i ravno za toga volo nede $!a nigdar domo ! Zelezuovs se je prestrahSila i nika si je zmislila. Napre je vzeMa one knige, itere je njŁ sin ei^e za osnovne Sole dobo kak dar, v-nji lepi kepi jestejo, teCas de se lodila znjimi dek-lina, dokeŁ de ona pri nje roditelaj hodila. — No, Irmica, gle*daj samo ete kepe, tl bar cite ne?ei Cteti, ali jas ti je preci razlozim, one lepe fabule, samo tecas falcaj, ka naza pride m. Zda mo po vodo bezala. — I za vekie gvfiinosti volo je v roke vzela vrS i hitro je odhajals. Mala deklina se je sploj vu kepe vtonila i ne je na pamet vzeia, ka nje roditelje za hrbtorn Stran 78. DOSEVNI LIST junui§ 20. jlti, gda oblefieni z nebeskov dikov prinese' veŁ~ no odkupleme tistim, s"tere je spreobrno od gre-ha i Siere je obteko Ą obleŁ istine i z koronov vec"ne zm^ge kcronu^ao, Misei, da z zm&gov bode obdaiiiyao vse svoje, ki vu njern verjejo, njemi je dais moŁ, da je z niifovnostjov mogo pretrpefi svoje fijzmet-neie minute zivlenja. Kristui iudi narn ponuja to nezgoworno \(i panje, po iterorn moremo tfidi m\ kak On nad vsem hltl nioCnelf, tak da nas nls"ce nede mogo obladati ri?no tak, kak je njega ne mogc. Po etomtoga bi ifldl naie srdce mirovno bil6. Ver rao i vfipajtno se vu Njem, kak v nalem Vuii-teli, Sterl nas Jeko cdpela prek n^jgroznelega, ndjzmetneiega i teda si lejko delinio zaiigo z njim. V«rmo vu Njem i teda z nils? bodemo se-deli na njegovom nebeskom tronuii. Ci smo z JezuSom v zi?1enji, tak bodemo na kraji tisti, Steri zmagajo, kx i On je zmagao. Kristuiova rairovnost, itero on narn dava, je v Istinl njego voga Evangelionia ftstost §tera toli razburkano i nesreCno ilo?e5ansko srdce. V toj kmidnoj ?oris itera nA% k zadnjemi svetskomi preobrnenji pela, se nam ne trbe bc-|ati od Ifldi, niti od bojo. niti revolucij, z edaov reSjov od aikoj nS( ka bi nam skmi&lo priSest-nost, mi se samo od Bog^ rndmo bofati i njemi dsti diko, ar priila je Ą6ra njegove sodbs. Ci se cd Boga bcjirno i samo Njega 5es-timo i s c«lim srdcorn se vupamo v Njem, teda je vsakia mfsel i za!ost zbrissna z nalega ziv-lenja i ta miiovnost, itera od Vsemogogega sha-ja napuni tudi naia srdca i z nsmi cstane na veke. wM^r moj Vam dam . . ." KrisiuS Vam ponuja SĄo| me*r! JeSi ga vzememo? Poslovenao: RATKAI LASLO, vucitel, Horgos. Ratkai L. Jezul zov6 . . . EiCe zdaj se ffije krotko tcbi Hodi, Clovek, hodi, ne stoj; Hod k Jezuii svojemi, Ar je on cdkfipitel tvoj. Vsfgdar gcste§e je ?abilo, Vsigdar glasneii je glas: Hcdi k Jezuii ponizno, Same pri njem dobro roai. Mi te s skuzami prosimo Zdaj, gde Te molitno; Ka bode z nami teda, Ci na nas spadne vedna lega. 9Ne boj se malt Sereg, ar se je dopadnolo Oil vaSemt dati vam krdlevstvou. (Luk. 12, 32) Ci On nebi dao nam, mi je nebi dosegnoit nigddr i nebi je zasluztll. To je gidvno, ka On da, da. ddl Zdto pravmo Njemi z radostjov hvdlo I se nepre§timdvajmo z tern, ka smo mi vredni. - Luther, stojijo. Samo te se je truck ciiduvala, gdi se je mats k-nje nagnoJa \ kfiinola jo \t. Od toga hlpa mao se je deio sploj pie menilo. Margitka je vsigdar pri nje bila? vklip sta se zmŁnja]es obe sta ^kfip bezale notri k-roditC" lom; istina, ka je ona ne bila tak omilj&vaj3Ła ma5ka, ka^ Margitka} ali zato tudi so jo ne glddalt vet' tak hladao, kak do tega mao i eJ5e so jo tudi vŁ&si pobozali, ravno tak kak ta ova. Ah, da so to bJajienI dne?i bill, §tere Irnia nig dar nepozdb! i gda se nje vu mfsli zoova zbii-dijo, de se nje tak vidilo, kg so te par let ne bili dug§i od edsoga !eta; od edooga bajavnoga, kratkoga, bliSd^Sega, topioga lets, Obe sta drkaie vkQp z-lrebetima tudi I gda sta n\lma cuker prinesle, Irma je samo telko skri-Cala: No, kak prcsita cuker? Na to sta obe ierheli k-njima bezels, le?e noge" sta vugoole, tak dabi k!6Łati it'ele. Margitka je ne vfipala na dlani \k poniijati cuker, bojŁia se je. Ci bi ona tudi $Uit iak rada mela, bi se ne bojdfa, Vu velikom ogradi na drevji 1 votlinaj vse fti^ja gnSzda, lepe divje roze, \u okoli mlake rasf^ii narasov, itx\i votiinaj bodoCi vrieneCi novi zitek je Fse, vse pokazala Margitkf, med Iterim je ?reraen tak httro odietelo, tak dabi pe-rott mt\o. — (Dale.) Razsirjavlimo Dti§evni List! Keliico stane DDSevni List na edno leto? 20 dinarov. To je 100 cigaretiinov; 1 i po litra vina cena ! Jell se znai odpovedstl od 100 ciga retlinov, od poldrflgi liter vins, uaj skoz ednoga leta te goripoiic'e vu tvojem stanki DQievni List ? Dim cigareiliaa razpihneJ vu oiSes, vino doli-zkvapi po guti; blagoslov DQSevnoga Lista pa ostane. funius 20. DUSEVN1 LIST Stran 79. Pueonsko evang, Mrao zensko Puconsko farno zensko drustvo je po viizmi na I. nedelo, apr. 24-ga inelo svoje letno redno spravisee vu cerkvi. Spravisce so ob navzocnosti vse venu'kov, ki so bill pri Bozoj sluzbi, Ratkai Vera predsednica odprli z pripravnim, lepim govorom, steroga glavne mfsli so sledece : Z-hvalodavajocim i veselim srcom pozdravlam vse tii navzoce, ki smo vkuper prisli, naj posvetfmo denesnji den nasega driistva sedemletni obstoj. Na ¦etorn sve'tom mesti se napunjava nasa diisa z verov, viipanjem i liibeznostjov do nasega Vsamogocega Oco. Tc troje jakosti naj vodijo nas na torn sveti, ne samo v misli, v viistaj, nego tijdi v djanji, v nasoj delavnosti ! Prosim od Vsamogocega nebeskoga Oco blagoslov na nase spravisce. On nam naj da ¦svojo pomoc, stalno poboznost vu veri i v diihi. On nam naj vuzge zftka posvet, da nas naj nevkani ni greh, ni svet, da si obdrzimo nas najdragsi kinc : naso vero, stero smo herbali od nasi ocakov. Kako nas opominajo ete svete reci : ,,Drzi, ka mas, naj ti nisce nevzeme korono tvojo." Na veliko radost mi sluzi, da vidim, ka je nase drustvo i vsaka njena kotriga navdiisena za svoje delo, ki je na pomoc nasoj svetoj materi cerkvi, gmani i nasim po sveti raztorjenim verebratom i sestrain. Ta vku'pna delavnost naj nas vodi nepresta-noma na dobro nasemi evang. vadliivanji. Prosim Vas, drage cestnice i clan ice, bojmo Bogabojece, vu njem se viipajoce, verne, vrele i po-bozne nidi na dale ! Naj bo nase delo sadarodno drevo, steroga sad naj naznanja, da vu boji krepko stojimo — nevcagamo, ar ,,Trdi grad je nas Bog zmozni I'' Z-zalostnim srcom se spornnim, da se nahajajo okoli nas tak zvani sektasje, ki cdvracajo nase liid-stvo od prave liibeznosti do nase cerkvi i njenoga cfstoga vcenja. Prosim vse navzoce, da nenihate ta nase spravisce i nedate se zapelaviti od nikoga. ,,Tak da proiivnik nede nas obladnik, mi ga z Bogom obladamo !" Pozdravlam nase nove kotrige. Z boleznostjov se spomfnam z tisti, stere je zftka i smrti Oospod odzvao od nas, najbole z Zrinski Ane z Moscanec, za sterov 11 otrok plaka. Nji spomenek blajzeui boj nied nami. Z etim odprem nas redni letni gjiiles. Po razlicni formalni dolocilaj je Jonas Karolina tajnica goriprectela zapisnik prvesega spravisca. Ar se je Ceiec Irena blagajnica odselila z fare — spravisce je njej iskreno zahvalnost vadliivalo za vec letno verno delavnost — so dom. duhovnik pre-cteli naznanilo od blagajniskoga safariivanja v prete-cenom leti. Navkiipnoga notrijemanja je bilo 19.407 D 53 p, navkiipnoga vodavanja pa 18.244 D 03 p. Drustvo ma penez vkiip 16.583 D 05 p. Edna pre-gledovalka je naznanjala, ka penezni dnevnik i racun sta v popolnom redi. Furek Irena tajnica je prectela zapisnik odbo-rove seje, na podlagi steroga se je sklenolo, ka zensko drustvo ob 10 letnici smrti Lutharove Fliszar Sarolte dariije na fundacijo nesprhlivoga venca 100 D ; znovic da pofarbati vsa zelezne vrata betonske ograje pred cerkvenim vrtom : eden novi tepih kupi vu sakrestijo ; ednomi verebrati z 11 nepreskrblenirni otroci daruje 100 din ; ednoj srmaskoj beteznoj materi pa 50 din ; Gustav Adolfa driistvi 400 din pod-pore ; poleg mogocnosti vu cerkev kiirjavo spravi ; clanarina nadale ostane dotesnja. Spravisce odobri, ka se je z driistvene gase 4.838 din voplacalo na podugsanje zelezo betonske ograje pred cerkvenim vrtom. Tak za eto delo, kak za 10.000 din posojila fari, so duhovnik zenskomi driistvi lepo zahvalo vadliivali. Na mesto odseljene peneznikojce si je drustvo vkiipglasno zebralo za novo peneznikojco Vlaj Mario odbornico z Lemerja. Predsednica so se potom zahvalili vsem, ki se vu krozi driistva vkomtali trudijo i z etimi zdiihava-jocimi recami so zaklucili spravisce : ,,Daj nam, oh Gospodne, vrelost, potrplfvost i Kristusovo lubeznost; pomagaj i podperaj nas z Tvojim sv. Duhom, da kak dobri delavci sluzimo Tebi na dfko, nasoj dragoj cerkvi pa na postenje !" Zda se je zacno svetesnji program. Franko Karolina je prevec lepo solo popevala : ,,Jezus, tf nas voj" pesem, na harmoniumi so jo sprevajali Jonas Stefan katehet. Ratkai Odon andreski solski upraviteo so predavanje meli od etoga : "Vera nasa i vzgoja dece." (Driigoc objavimo eto predavanje. Red.) Franko Sarika je z globokim cutom deklamalivala : ,,Sve-ta vecerja Leonardo da Vincija" pesem. (Driigoc objavimo eto pesem. Red.) Po zakliicnoj molitvi dii-hovnika je popevani prvi versus ,,Radosti skuza polejva" pesme. Z-tem se je dokoncala cela osvetnost. Ci je Kristus zdaj li slab, bode esce Ors mocen ! Spuni svoje delo ! Luther. Brez Kristusa nisce nemore dobiti obe-seljavanja. Luther. Strati 80. DUSEVNI LIST juniuS 20. Nika z-Rusije temnosti. (Poslov. FLISAR JANOS.) ,,Backai Naplo" (1938. febr. 8. stev. 39.) na-slediivajoc pise : Zdaj je dana vo sovjeta kulturansna statistika, stera nam pove, ka je v-Moskva varasi pred svetov-nov bojnov 1680 cerkveo bilo, dnesden ji pa samo dvajseti jeste. Te ove so ali predelane, ali pa znice-ne, ar so dosta stari cerkveo sporiiSiti dali. Edno heresnjo, vise dvesto let staro mocne postave cerkev so za kratsisega dela volo z-dfnamitom razpodrli i porusili. Samo od sebe se razmi, ka so jo prvle od kincov i dragotin spraznili. Rusoske cerkvi so od vec stotin mao z-dosta draginmi okincane i osnajzene bile, (zato so tiidi komunisti bogat porob dobili znjf.) Te ove cerkvi so za klubov dome, mozie, skladar-nice, kasarne, ali za teatre dali predelati, tak kak so na koj pripravnese bile. Komunistov cil je bio, naj pred vernikmi cerkev za odiirno i za norcarivanja hrambo postavijo i z-svojim gnusnim delom posve-docijo, ka se one na dosta bole hasnovitese (?) die lehko poniicajo. — One cerkvi, vu steri so pobozne duse klecec Boga molile, svojo diihovno potrebcino potrdjavale ; vu steri rani zorjaj so mflo doneli zvo-novje i tiizne rusoske liturgie pesmi se glasile, so poleg svojega necfstoga komunisticnoga mislenja na hasnovitesa dela (?) political i: pred oltarmi so vu velikom raciini pune zakle grmade sklali, te driige prestore cerkvi so na delavnic i veselic mesta razde-lili i nucajo. Statistika to delo tak see za spravicano pokazati: ka z-1680 cerkveo esce itak 20 jeste, stere so zadosta za diihovno potrebcino. Dnesden tak v-Moskvi 20 cerkveo i 20 popev jeste, ki samo vu te mestaj smejo mesiivati, vse dru-ge cerkevne opravice so njim prepovedane. Pop ne-smi zdavati, na spre'vod idti i ka je pred vere vrelim rusom to najvekse vrednostl, — nesmej posebni hfz i hramov zegnjavati, blagoslavlati; na brutiv pa uprav nesmi stopiti. Te prepovedbe so pa za toga volo, naj i esce od tej 20 cerkveo tiidi odtuhijo vernfke. Ar ci po-bozno obciitenje z-ludi srdc mine, esce i tej 20 cerkveo nede trbelo. — To z-racunmi valon modriiva-nje pa edno veliko zmenkanje, vkanenje ma, stero z-toga stoji, ka z-notresnje, od rodjenja vu cloveka srdce vcepleno cutenje je nemogoce z-racunmi vo zmeriti i realizalivati. Ar znamo, ka esce i te najne-osnovlenesi pogan ma vu sebi cutenje, steromi zadosta vciniti se pasci, ci bar poleg svoje zaostanje-nosti celo z-primitivnim cinenjem, sam si naredi bo- gece, bolvane. Sto tak more svedociti, ka je mesto 1680 — zadosta 20-ti. Poboznoga ciitenja v-stevilkaj nemre vopokazati. Tarn nevala matematicna regula, ka je dvakratdve stiri. Te 20 popev je zda v-Moskvi indasnji prvi krscanov skrivni verski zitek stvorilo- Da pop nesmi mrtveca na brutiv sprevoditi i njemi blagoslova po-niiditi: Famflia k-popi odnese toga mrtelnoga eden falat gvanta, zegnjati ga da i v-skrinjo polozi i tak dobf vernfk diisevno mirovnost, ka njegovoga mrtveca te blagoslov skoz sprevaja oni vrat do konca one poti, stera ete zblodjeni zitek doli zapre. — Ete 6z-dalec dani blagoslov se nam bar smeha vreden bidti vidi, ali donok je pa jako fontosen vu obarvanji ver-ske obcutnosti, ar je smrt i ka po smrti nasleduje, je vsakoga verskoga mislenja eden zacetni punkt. Ali ne samo smrt, nego zitek tiidi jeste i to je ravno znamenito, ka po telikom preganjanji, kastiganji je vu rusoskom narodi versko obciitenje itak tak krep-ko. Zdavati hfznike je popi tiidi prepovedano i da zarocniki nesmijo pred popa idti, si na torn donok zmorejo i resenja pot naidejo: Skrivoma zarocne pr-stanke poslejo k-popi, stere on zegnja i tak verske obciitnosti par brezi vse dvojnosti stopi pred svet-skoga cesnika k zdavanji, ar je Bozi blagoslov znjim pri zacetki novoga zivlenja. Pop nesmi dece vciti na verevadliivanje, stero je ta najteskesa prepoved. — Nato tiidi naidejo izjemo. Pop skrivoma v-peovmcaj, na hizmostnicaj, v-giimnaj po nocaj vkiipprihajanje drzi i vci rec Bozo i zgaja deco vu verskom vcenje. Z-1680 cerkveo jeste esce 20. — To je tiidi us~ pe, steri bar nika ne znamenuje. Z-tem je samo li to mogoce posvedositi, ka je to nasprotno pravica. — Z-tem bi se to svedocilo, kak je tota v-Rusiji versko obciitenje, geto kak dela svedocijo, je v-Rusiji dnesden verska obcutnost dosta cistesa, kak je bi'la v-stare Rusije vremeni. Ovo 1680 i 20-ti stevilk billanc! — Inda je v-Rusijii v-cerkev hod za volo divata bio, poleg navade. Verske ceremunie so se v-dosta precimbaj za form volo cinfle. Ali vu vezdas-njem vremeni, med preganjanjem, vu nevarnostaj je verska obciitnost prava, znotresnja postala, tak da dnesden 20 cerkveo vec poboznosti, istinsko Boga iskanja znamenuje, kak nigda 1680. Stero nam sve-doci, ka so se ti brezvere bodoci komunistje globo-ko vkanili i preracunali. To delo je pa jako razmeto, kakste se skrovno vidi. Vse je zaman, liidem je potrebno vadliivanie, brez njega nemrejo bidti i zato tiidi nedopiistfjo, ka bi njim te diisevni kinc vkrajvzeli. Zaman je vsa svetska moc i nakanenje, k tomi je esce sovjeta moc preslaba! junius 20. DUSEVNI LIST Strdn 81. Fismo nasi domacinov z tiihine. Banko Zoltan (Sebeborcl Francrja) nam topic pozJrive poiila, zaicsii ga, ka ze 8 mese-cov je ncj mogao biti ? evang. Bozoj hizi. Zato z velikim hrepenenjem primle vs^to liumcro DfiSevncga Usta, po Itirik-a't ga preCte Dragi prijdteo jc njetni tudi EvangeliŁanski k&leodari> vu iterom dosta lepoga c"tenja" ni Na iazliŁne cerkvene cile je pcslao 70 frankoy dara. PozdraV la cŁlo puconsko fire, nadsle reditcle i naroŁ-nike Diilevnoga Lista, (Istinska hvala za vse; zelenje radevfile spunjeno. Red.) Sever Stefan (Salamencl Nemc'ija) se zs-hvaljiije na re'dnom poiilanji DfiSevnoga Usta, ar el je bar v evangdifianskoj drzavi, lehko po-ve: v srcl naSega evangeliŁanskoga vadSiivanja, itak njemi jc duia nemirns bila btez naiega DfiSevnoga Lista. A!i kak ga je v r6ke dobo, nej samo njegva \fista nego ve5 vflst se je z etimi refrni zglasilo: hv^ia Bogi! tii je naS Du Sevni Lift, Steri bo nain gfaso i6Ł Bozo vu slo-venskom jeziki. Pozdra~?ia red tela i vse svoje veredom&nje. (J^ko me je obeselilo 5edno pisoio itero li za volo zmenkanja prcstora nemoremo v celoti obj^yiti. Jezul.. te dober pa$(er3 z vaml vsigddr boj! Bozl dfih s?6H bojdi varn obeseli tel! Bozi blagoslov bojdi na celcj eva»gsii^Łn-skoj partiji! Red) Spr^vi§5e orsa5ke c^rkve. Naia crsa^ka cerkev je svoje IV. spr&viiŁe 1938 maja 10. i 11. inela v gostolubnoj farl Se kiC, bltizi Novoga Vtb&sa. Od at rani naiega se-nior&ta so nazOii biii: poleg fe'sti Luthar Ad Am puconski duhovnik; kak senior&tni odposlanci pa Skalie Sander iendavski duhovnik, Dar?a§ Alad^r soboSki pora. duhovnik, LipiC J6zcf pe-trovski inSpektor i Vertes Aladir hodoiki kantor. Pred zaf^tkom spraviSCa je bila boza sifiz-ba. Liturgijo so drzali Dr. Bornikoel beogradski dfihovnik, predgo pa Walter slnjor. Na podldgi Zolt. 119, 169 so spominali r^zliCne pogiibel-nosti, za Jtcri volo bi se toziti meli pred licera Bozim; ali t\ je reŁ Boza pos?et nogam naSim i svetlost na stezi naJoj, te poleg Jan. 16, 33b se lehko troitamo Boze pomoCi. Spripiiae so D. Dr. Popp pQipek odprli zpozdravlajsaimi refami na vse navzofce; po-sebno so pozdravlali genenalncga pooblastienca Gusfdv Adolf* druitva g. Dr. Kubilz a i odpes-lanca kalayinske c^rkve g. Weimann sinjora. Z-srea" so zeleli, naj se po etom spfaviSCi ozive vadliivanjska delavnost vu vse nami i ted pos-taae vu c^rkvi, ar je Bog tiidi redi Bog. Nadale so se z iaijemajoŁimi refaroi spomenoli z ialosti naiega cerk^enoga presidenta Dr. Roth VilraoSa, ki so pred kratkioi zgiibUi s!/oj veren zitka pir... Pred spravi&Łe so polozil! g. piiipek svoje naznanilo; vu Sterom na 65 drukani strdnasj raz-pr^vlajo vs^ko znamenito dugovanje cerkvenoga zitka. Z toga nazaanila se tudi vidi, kak verno delaven i skrbiivi so nas vilji paster. Prestor nam riedo?oli} ka bi naznanilo podrobno spoz-nati 6i\\, li nisterno drobtino vzememo znjega. PordSajo, naj se vu vsej gmanaj decinske Boie sluzbe i biblijske vore drzijo. Zapoyed ^asa je, naj se delo ined mladinov tudi povs^dik zaŁne. Pri razpra"vlanji ,aa§a cerkev i drz^va" nagldia-jo, ks na^e ludstvo verno spunja"va sveje diizncsti piuti viijoj ob asti i domovini, zahlevamo pa tiidi za 5vojo c^ kev popolno priznanje ino z drugimi verarai g.ihno obrambo i glihno podpe*-ranje vu praksi. Mi s^mo biti, ka so oCaki bill, evangcli^aai. Bivatek nale cerkvi je polozeni vu evangeliumi, doti^no vu verevadlQva'tijski pisalaj, zato se nesme zeleti od naie cerkvi nikaj takie-ga, ka se protivi z-temi. ZflOnje naie more biti, da vu Solaj, vu iteri je primeren rafun Solarov evangeli^enske vere, bodo evangeli^anske vu^ne mofi. Dnes e§fe vu bi^ii evsngeliCanski verski iolaj tiidi nave'tSe rim. katholi5anske vuCitele rrimo, Steri n&§o cerkev pravzaprav niti nepoznajo. Razpiavtanje dneynoga redov^ka je dva dni trpelo. Fontoineia skon^anja naie cerkveno iQd-stvo zve z protokulomov. Na veliko zadovolidi-no nam lehko sluzi, ka niiterna naia ipec^ina zathevanja %o na primeren n&glas najila. Preiti-mani smo bili tudi z tern, ka so vsi naii odposlanci zvoljeni bili vu edno, all difigo nazaviipnost* Prvi vefdr je lepo, navuCno preddvanje bi!6 vu cerkvi od mladinskoga pitanja. Vsa predava-nja so nas ogvQiala od velike fontoinosti dela-nja med mladinov, da naj bodejo ln\€ vredne kotrigc naSoj cerkvi. Dugi vecer je pa meio sejo sodstvo or-saŁke cerkve, na Stercj je tudi razprava bila od apelacije vutagomilanskt vernikov. Cerkveno sodstvo je vuc'agomilanc'arov dote§nje privilegije na mesti nihalo. Strin 82. DOSEVNI LIST junui§ 20. Razlofoi mftli gldsi. Radosti glas. wOn se je nej nihao brezi svedditva, dosta dobra ŁineSJ, z Hebe's da"vaj6Łi nara dezdzovje i vremena sa"d nosd^a." (Ap. Dj. 14, 17.) NesreCa Dr. Stiegler dfihovnika. OroCen dftievni paster naii ilovcnski veredomanji v Bethiefaemi, Dr. Stiegler Err6 so dugii (as trpeli s svojov nogov. Ne dŁvno so njim pa mogli amputerati nogo obri kolena. Z istinskim milu-vanjom si mislimo na njihovo nesreSo; Bozi duh sve"ti njim dariij moŁ, da prenosijo svoj krlz z mirovnim srcotn. Njihove gmanare pa pro-si mo i opominamo, da svojega dobroga duhov-nika vu nevOli njihovoj eiŁe bole lubijo i po~ Stfijejo! Promoclja. G. Skerlak Vladimir, sin biv-iega vernoga prdvdenika naie iinjorije, je na univerzi v Ljubljani promoviral za doktora prava. Gratuleramo! Zdavanje je bilo — v Beltinci - v rim. kat. clrkvi. OCa evangeliCanske snehe je ka"ntor puconske fare. Njena mati je li evangeliCansko-ga kantorvuCitela i obprvim je bila zena evang. dQhovnika. I Si te roditelov je reverzalii dala na Jkodo naie clrkvi. PriCakQjemo, da ete kŁn-tor dojpotegne na samoga sebe" glede*Ł zvezane konsekvence — Łi se je eto zda"vanje zgodilo r@san brezi njegovoga znanja ino vole i prftti obeCanji zenina, praj pred svedokoma ddnomi. Turobni glasi iz Oor. SlaveSke fare. Zadnje mejsece so nas ostavili: 10. maja ^eriiga Mihal, vdovec, velki siromak, iz Dol. Slaveta, vu 55 1. st.; 29 maja Zohar Franc, ozenjen, iz Kuzrae, vu 67 1. st.; 10. junija RogaC Jozefa, roj Skledar, omozena, iz Serdlce, vu 53 1. st (Ta pokojna verna du$a nateliko lubila svojo c^rkev, ka It betezna notristopila kak kotriga vu naie novo iensko druitvo. Z njov je naia c^rkev edno prevei verno kotrigo zgQbila, njeni moz liibajoCo tuv^riSico, njdna deca skrbno mater i njeni o5a edno podloino C6t. Vrelo je Łtela tfidi nai D. List.) — Vsi te preminoti naj spijo njihov sladek sen vu ogra~ci raira I — Te zalu-vajoCi pa si naj potinejo vu Bozem ravnanji 1 Do p&videnja! Austrlja. 1937 leta je v Austriji 7467 os6b prestopilo ? evangeliCansko ce'rkev. Iz rim. kat. c^rkvi 5467, od brezkonfesionaicov pa 1836 oseb. Austrijska evangeli^anska cerkev je po za"dnji politiCni dogodkaj pristopila k nemikoj orsa^koj evang. c^rkvi. Ob toj priliki je nem§ka evange-liCanska zveza pozdr^vno pismo posldla austrij-skim evangeli^ancom, v iterom med drfigim to pravi: NPozdr&?lamo evangeliiansko cerkev v Austriji, itera se je zdaj po veŁ stoletnom pre-ganjanji i trplenji ednok oslobodila. Pomo5 ma-terske cerkvi se more zdaj povnOziti. Na to pro-simo vs^koga naiega verebrata, naj z svojirai ^Idovi pomaga. Evangelioma mantrnikov zemla Austrija nas zove. Pokazimo zato, da reformaci-je domovina zarazmi i spuni svoje poslanstvo. Romunija. Po 20.-ora deni nove drza?ne ustbve je v celoj Romuniji notrivpelano cerkveno zdavanje, tak da se prviŁ cerkveno zdavanje more vriiti i samo potom se lejko opravi civilno. Spanija. Ci b^r v Spaniji z^ dugo bratska bojna trpi, Britsko biblijsko druitvo je dOnok na ipanskoj zemli 1937 ieta 36.000 biblij odalo. Ne8trpnost. V pefarovsko iolo hodi letos 36 evang. otrokov, Steri tjedensko ednok majo versko vienj^ i to vsaki tetrtek. Zadnji Cetrtek (na Telovo) so pa tii zaprli iolsko dvorano pred evang. decov i pred puconskirn katehetom. GfUSna vuCna m65 se je praj eiŁe z kaitigov protila evang. deci, Si te* den k verskomi vuSenje pride. Tudi driiga bantuvanja smo sliSali, itere zdaj ednok zamuCimo; opominamo pa, ka ver-ski m^r je obSinska krstianska vrednost. Vu njem se kaze Kristuiov duh. Zato duzni smo verski m^r ne samo braniti, nego tiidi s'.uiiti 1 Ettc tudi te, gda rcislimo, ka poleg litere prav m&tno, negledajmo samo ta svoja! Znamenite obl^tnice v juniuS mfiseci. 1834 jun. 2. se narddo Carey Vilmoi he'reien missionar. — 1324 jun. 3. se narddo Wicklef JanoS. — 1905 jun. 3. je mro Hudson Taylor, hereien missionar na Kftajskom. — 1902 jun. 4. je mro KarSay Candor pOSpek. — 1676 jun. 7. je mro Qerhardt Pavel cerkveni pfisnik. — 1632 jun. 8. je mro Mohamed. — 1525 jun. 13. je stopo v hiitvo Luther Marton z Bora Katov. — 1520 jun. 15. jn X, Leo papa prekuno 41 djatk Luthera. — 325 jun. 19. se je odpro hereien zinat v Niceji. — 1843 jua. 19. se narddo Spur-geon, he'reien predgar. — 1606 jun. 23. je skle-njen mer v BeŁi. — 1854 jun. 23 ga je nastdv-lena diakoniss nastava v Neuendettelsauji. — 1630 jun. 24. je priSao Qustav Adolf s svojira ieregom v Pomeranijo. — 1530 jun. 25. je gori-preCteto agoitonsko verevadliivanje. — 1580 jun. juniu§ 20. DOSEVNI LIST Strdn 83. 25. je vodŁna kniga Concordia, itera je zbirka verevadiiba'ajski pisai naie ev. ce"rkve. — 1914 jun. 28. ie vmorjen Franc Ferdinand v Sarajevo-jj§ _ 64 jun. 29. so odglavili Pavel apoitola. Poleg tradicije so na fstom dn6?i razpetili Petra z glavov doll. WV8 so djali mrtvo telo v dyoriSCe..." V Sobotikom ipifaMi je rarla edna srmaika evan-gellCanska ienska. Ali nikakomi (ki je v Ljublja-ni v ipitali) je bila verna pomotnica i nikdkomi n^jdragii zemelski kinŁ: sladka mati; driigim pa sestra (brat je tudi v ipitali bio), rod itv. Donok se je niife nej nagno na njeio skrinjo, ar sin nje'ni, ki si pri c g!enicaj v Puconci vu teikom deli s'fiZi vsakdenŁ3nji krfih i hŁi njena, itera na VaneCi slfili, sta li edcn den po tistom, kak so njidva mater pokopali, dobila g'as od smrti nje ne. Sin je itak priiao na de;i sprŁ?oda v ipitao, gde so njemi pravli: Zdaj tint na cintornesejo tvojo dobro marao i tak je bezeŁ eic"e dojiao sprevod na brutivi. — Ka se to nebi smelo tak godit% z menom navkuper vsaki pra"vi\ ki srce i Cut na mesti ma Ar ne samo na papŁr, nego vu srce spfsana povelenja tudi jesto ino jeste dnes den telefon skoron vu vsako obCino i faro vpe-lani. . . . Zakaj pa favno tQdi zdto soboSki evang. diihovniiki urad neobraia \frrie skrbi na evang. betcznike tamoinjega ipitala? Zakaj neobfskavle sistematifino poleg zapo?edi Gospon Jezu§ Kristu §ove ete sirdte, darii>av§i njim edno-edno tro itajofo reC, Diiievni List, molitveno knizico: MZvraCi me, Gospodne?" Etak§a evangelizacija je vs'gdar celo pc-trebna i velika je krivda, Ł\ se nespunj^vle. Samovolni dari. Na goridrza"nje DtiSevno-ga Usta: Pavel Franc Puzavci 5 D, Banko Zol-tan Sebeborci (Francija) 10 frank, Joiar Jolinka Lemerje 10 D Dolinar Jolanka Sarajevo 20 D!n. — Na nesprehlivi vencc Lutharove Fils^r Sarol-te: Puccniko f&rno iensko drOStvo 100 D, Banko Zoltan Sebeborci (Francija) 10 frank, JoSir Jo-Jdnka Lemerje 25 Din. — Na Dijaiki Dom : Skrabin ^igmond Prelog 25 Din. — Topla hvala vsem ! NaSi teologuSje se vfijo Lepoia Stefan z S^Iovec v Erlangeni, Curman Ludvik z Slaved tQdi v Erlangeni i VreSiC VilmoS z ApaC v Beti. Turobnl g!6si. Zadnji m^sec so se z Pu-conske fare odseliJI vu veCnost: 2'brik Franc z Krncc star 58 let (bivii Codadoktor, mro v So-boCkom ipitili), Novik Terezija, roj. Sedonja z Salamenec, stara 55 let (mrla v SoboŁkom §pi till), Cvetko Ivan v Andreci, star 71 I., Godina Uona na VaneSi, stara 12 1. (blisk je jo vdaro). — Naj rrjŁjo sladtek grobni sen i blazeno gori-stanenje 1 Kleklove Novine so nara na pitanje, v prveioj numeri naiega lista goridano, odgovor Bodojove date, to je ognole so se ga, liki rcaCka vroCe ka5e. Ka novoga? Velka povoden, itero je po-vzroSila neregulerana Mura, je napr^vila milijon-ske Skode po vsej vesnicaj od Cmureka do Legrada. — Cena pSenfci je poskoCila; naia drzava je potom Prizida (priviligirana izvozna zadruga) prlslljena kQpiti v inozemstvi 1000 va-gonov pienice do nove 2etve — Ceika je par letnikov rezervistov raobilizirala zavolo napetosti z Nemcarni; priila je v tezkl finanCni poloSaj. — Anglija je poslala 2 opazovilca na Ceiko, iteriva sta itudirala notranji polozdj narodnih manj§in, oba sta svetovala kak Angliji tak Cei-koj, naj se napr&?i zvezna drzava po Svicarskom sistemi. — Amerikanski Slovaki so nedivno s posebnov deputacijov prinesli vodji Slovakov Hiinki izvirno pittsburgsko pogodbo, itero so pred 20 letmi sklenoli Cchi i Slovaki v takio for mo, ka je Slovaika samostojni del drzave. To pogodbo, itero je podpisao tQdi pokojni prezident Masaryk, so sledi Cchi ne SCeli zdria-ti, ar je bila sklenjena v nedelo i ne na delavni den. — V CeSkom se pripra?la zdkon za triletno vojaiko slQzbo. — Hitler, ka naj povekia n^rod-no imŁnje, je prepovedao na pokopaliiCaj po-slavlati kripte i dragocene krize, za iteri penez praj dosta siromdkov lehko ziv^. On, ki je v civili arhitekt (stavbenik), je tQdi posebne naSrte napravo za zidavo his". — V Spaniji Frankovci naglo naprediijejo proti Valenciji, itero rdeCi ze praznijo. — V Breslaui je mr6 vodja evangeli-Canov v gcrnjoj Sileziji Dr. Hermann Vosz, ki je dosta pregSnjanja pretrpo od katoliCanske poljske obldsti. Nai ikof g. D. Dr. Popp so v imeni naie cerkve tamoinjim bra torn izrazili so- zalje. — Dne 1. i 2, junija se je v Bed vriila velka kotiferenca cerkvenih voditelov zi jugo-vzhodni del Evrope, gde so tudi tao vzeli nai g. ikof D. Dr. Popp, ki so podrobno informacijo da~li od polofaja naie cerkve v Jugoslav!]]. Ne-davno so se mudili tiidi v Beogradi, gde so obiskali pravoslivnoga patriarha Gabriela i nctrŁnjega ministra Dr. Koroica. — V Graii je prestopo iz katoli^anske vere v naio vero zaloJ-nik knjig Stoecker Leopold, ki je med drugimi tQdi vodao romane evang. piiitelja i pesnika Itzinger Karola. — Na vognkom z velkov cere-moniov nasijo Mdesnico" Stevan krala po vekii varai^j; ar je ta ceremonija popolnoma katolii-koga znafaja, jo evangelicani i kalavini ignorira-jo, Ceravno je bio tQdi njihov krao. Stran 84. DUSEVNI LIST juniu§ 20. Evangelium v Ittliii Naprejddva: SILVANUS. V Miilandi na"jdemo proferosa italljanske literature Coello Srcundo Curioneja, kieJJe kak mladenec je cd B blije napisao: ,B b!;ja je ta prava za>ezka lada, vu Steroj so Boze reCI oz nanjene". — V Istriji je naskrivoma ptiSpek Ver-gerius Pavel delo za Evangelism. Kak pape legit, je na NensSko pri§ao, gde se je na tak male protivio za evangelidanski raruk, ka ga je Rim z jeretniStvotn potvarjso i ga nszajpOzvao. Naj se od potvarjanja reii, je edno knigo Steo pi sati proti nemSkirn ref jrnieitorotn I je z5Łao nje" spiske Studirati. AH eta Stud ja ga je osvedoftla, ka je evangeliŁansko vCenje to pi&vo. Na to je vu Sista thorn z&Łao delati, kak papinski piii pek vu evangeliCanskom dfihi, ta no kak njegcv istoga miilenja brat Pole puSpek. Sledi je i I'a lije mogo pobegnoti. Vu dvorl princa z Ferr&re, Jiercga mlada zena je francuskoga kraJa hU Renata bila (roje-na 1510), se je od leta 1527 eden preci lepi kroz, prJjatelov evangeliorna zdtiililo. Ta mfa"ela prin cesa je razaiila svojega moza vreiost tak obrnoti za umetniitvo 1 znanje, ka je pri torn vu d?or zdrtizila he'ras'nje zevcen^Ve, ki so zniov Istoga duh& bili. Te so ziveli v Ferrari z law, kak vzgo-jiteli princa dece z taia kak vu^ltelje na cvetŁ io\ univerzi i z td!a kak kotrige voskeiega kro za ti zevdeni vu dvori. Tudi Kilvfn je bio tri mŁsece dugo v Ferrari, pod irr6nom Charles &' Heppeville i do smiti je ostano prfneese Renate tardCnik, Stero je z pisrnanii v5io, oporninao i tro$tao. V Ferrari je najso gcriprij&je francuski pobegnjenec, pesnik Marot tiidi, k! je Zoltare doJiobrno na francuski jezik, Na dale Curione, Fiaminio, Morato, ois Olinipije Morate. OHtnpija, kak prii^telkfnja princess feri, je preltimsno nies to a 61a. Vu zaŁetki je na telko navdii§ena bila za raodrost staroga veka, ka je pravla: »Nega vgkiega kinca za floveka, kak znanstvenc si*< AH sledi poialiije to i erfe: ,,Vu mojoj zevdenoj giz-dosti sem zgOblla futfinje za bozanska