Št./№ 2 Februar/Febbraio '95u letnik/anno VI VIŠJI DAVKI, "REŠITEV1 OBČINO PIRAlV? Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel nekaj odločitev, ki zares zaslužijo našo pozornost, saj bomo njih posledice občutili prav v naši občini. Ne bomo pa jih posebej komentirali, ker to delajo že same po sebi. Občinski svet je na predlog občinske uprave sprejel nov "kanalizacijski" odlok, s katerim je po ovinku za 20% zvišal ceno kanalščine. Zbrana sredstva naj bi se (?) namenila za nadaljnjo izgradnjo in posodobitev kanalizacijskega omrežja. Odlok je bilo treba sprejeti, ker sedanja sredstva na Okolju in Občini ne zadostujejo za vse razvojne potrebe. Z višjo ceno naj bi torej zbrali okoli 20 milijonov tolarjev. Do tod argumenti za zvišanje cene vzdržijo. Pa obrnimo stran in si oglejmo druge odločitve sveta. Le-ta je namreč sočasno oddal občinsko zemljišče, vredno okoli 10 milijonov tolarjev, Metropol Hotelom za gradnjo garažne hiše "brez nadomestila" (bolj točno: plačilo je preneseno v megleno in negotovo bodočnost); investitorju je še odloženo plačilo komunalnega prispevka v višini 144 miljonov na obdobje 3. let. ( Pa se že pojavljajo govorice, da se bo investitor zelo potrudil, da mu sploh ničesar ne bo treba plačati). Podobno se lahko zgodi s Casinojem, ki zahteva ukinitev plačevanja občinske komunalne takse na igralne avtomate, s čimer bi bila občina, če boi v to pristala, verjetno prikrajšana še za okoli 50 milijonov tolarjev Občinski svet postaja tako vse bolj ujetnik gospodarskih lobijev in prenaša breme gospodarskega razvoja na občane, torej ravno na tiste, ki so jih volili in ki naj bi jih zastopali pri upravljanju z občinskim premoženjem. Občinski svet, ki bi po naravi stvari moral zastopati javne interese, skrbeti za občinsko premoženje, je tako postal podaljšana roka turistično-gospodarskega lobija. Tako se pravzaprav samo nadaljuje politika in inercija prejšnjega IS in Sklada stavbnih zemljišč, ki sta dopustila, da sta dve gradbeni pod- ПВЛ/ИО JE PRECNMO ZIMO: - Letos je Turistično društvo Portorož organiziralo že tretji pustni festival. Največ gledalcev je pritegnila povorka skozi Portorož, ki se je odvila na pustno nedeljo in ji je bilo vreme vef kot naklonjeno. (Na fotografiji: otroško pustno rajanje v portoroškem "Kaštelu", ki je bilo dan pred pustno povorko.) jetji - Stavbenik in SGP Koper - na račun neplačanih komunalnih prispevkov dolžna občinskemu proračunu, (oba skupaj) dva milijona nemških mark brez obresti (da tukaj famoznih 99 letnih najemnih pogodb niti ne omenjamo). Zaskrbljujoče je, da se ničesar ne stori, da bi se ta sredstva vrnila v občinski proračun in uporabila za komunalno infrastrukturo! Potem seveda ne bi bilo treba dvigovati davkov in prispevkov za kanalizacijo, pa verjetno še za kakšno komunalno storitev v bodoče. Nasprotno, trend zmanjševanja in izsesavanja občinskega premoženja se nadaljuje. Posledice se ne bodo pokazale samo na komunalno-infrastrukturnem področju, pač pa v bližnji prihodnosti tudi na področju socialnih pravic, na področju zdravstva ter šolsko-športno-kulturnih programov, za katere že danes ni denarja. O garažni hiši v Piranu, ki jo občani in turisti željno potrebujejo, pa je že sedaj jasno, daje ne bo. Preprosto zato, ker ni denarja. No, ja, bomo pa vsaj imeli garažno hišo pod Metropolom, nov prometni režim v Piranu in Portorožu, pa še v Casino se bomo lahko hodili zabavat. Marko Zorman Mimoza ženskam za njihov (bivši) praznik □2 ШВЕПИВз Naš obraz: Ondina Lusa (f v Usoda Avditorija ni zgolj njegova stvar f v Ali res lahko prenehamo praznovati 8. marec? f^J* Portorož ima obnovjjeno pošto ONOIM * LUIS La signora Ondina abita con la famiglia sulla collina di Limignano a Lucia. II giorno del nostro incontro l'ambiente risplendeva dolcemente nei rosato sole ancora invernale. Sorseg-giando del buon caffe il colloquio scoreva fluido e spontaneo. Ondina naque a Parezzago ma poco dopo la nascita in seguito alia drammatica uccisione del padre, minatore, da parte dei Tedeschi (IIa guerra mondiale), la piccola, assieme alia madre, si trasferi a Pirano, dai nonni. Durante le lunghe giornate, mentre sua madre, operaia, era a lavorare, Ondina assor-biva ed imparava Г antico dialetto piranese, parlato dai nonni. Dopo aver conduso 0 Liceo - ginnasio italiano, Ondina lavorö in banca per un anno. Subito dopo fu assunta dalla scuola elementare di Pirano come segretaria e vi rimase a lavorare fino alla pensione. Accortasi fin dagli anni ginnasiali della progressiva dissoluzione del piranese antico anche nella vita quotidiana decise di promuovere in seno alia Comunita italiana di Pirano svariate attivita, volte alio studio e alla conservazione di questo dialetto: scrisse molte commedie dialettali che in seguito venivano rappresentate in occasione di feste tradizionali e veglioni di Carnevale o Capodanno. Ondina, airinterno della Comunita, e stata promotrice di un'altra attivita che tutt'ora prosegue, cioe il gruppo di lavori manuali (uncinetto, taglio e cucito, lavori a maglia). I manufatti confezionati dal gruppo vengono regolarmente distribuiti agli anziani dei ricoveri (una volta e 8 maržo, ora il 25 dicembre). In queste occasioni viene organizzata anche una festa nella quale non manca il gioco della tombola in dialetto piranese. Piü di recente, la distribuzione settimanale dei libri presi in prestito della biblioteca Comunale, promossa e gestita da Ondina, ha costituito una felice occasione di incontri tra persone di diversa nazionalita, lingua e cultura, accumunate dall'interesse per la cultura e per la reciproca conoscenza. Nella Comunita si organizzano poi mostre di lavori manuali e artistici o di arnesi, appartenenti ai mestieri tradizionali, alcuni dei quali sono nomi-nati solo con il termine dialettale. Parliamo ora del suo ventunale lavoro come caporedattrice della rivista "Lassa pur dir", nata appunto nei lontano 1976, nata dalla partecipazione al concorso a premi di 1.000.000 di dinari, destinato alia Comunita nazionale che avrebbe per prima pubblicato il proprio giornalino. Per dare un tema coerente alla pubblicazione, Ondina ha pensato bene di scegliere la ricca storia del dialetto piranese, riportando alia luce i racconti, proverbi, parole ormai scomparse o in via di estinzione. Forse non tutti sanno quale sia l'origine del titolo di questa rivista; esso deriva dalla storia (o leg-genda?) secondo la quale un ricco signore (Veneziano?) avrebbe fatto costruire la famosa časa rossa "Veneziana" in Piazza Tartini, per la sua amata, considerata dai Piranesi una donna facile. L'uomo l'avrebbe tranquilizzata dicendole appunto "Lassa pur dir" - che parlino pure... Un'altra data importante: nei 1992 Ondina euro sul "Lassa pur dir" il saggio sul compositore G. Tartini (nato nei 1692). Poco dopo usci "Pirano, un'immagine" con la raccolta di vecchie cartoline e leggende raccontate dai vecchi Piranesi. La signora Lusa ha anche altri motivi di orgoglio - uno di questi e indubbiamente la collaborazione con Mario Cortelazzo, profesore dell'Universitä di Padova, che nei 1987 fece pubblicare il saggio di Ondina "Testi popolari del dialetto piranese" sulla rivista "Guida ai dialetti veneti". L'anno scorso Ondina si e meritata il titolo do "attivista dell'anno." Qualche anno prima nei 1983 vinse il premio comunale che l'ha spronato a continuare ancora piü assiduamente le sue ricerche e analisi linguistiche. Per non parlare poi della sua costante partecipazione ai concorsi "Istria Nobilis-sima" nei quali vinse diversi premi. Inoltre fa di nuovo parte della commisione per la toponomastica della cittä di Pirano, carica che le offre la possibilita di impegnarsi nella preservazione della peculiaritä storico - linguistica della cittä attraverso la rivalutazione degli antichi nomi delle sue vie e viuzze (calli). Ora, nonostante sia da poco in pensione, continua instancabile il suo lavoro giornalistico, oltre a collaborare con la scuola elementare di S. Lucia dove ha organizzato il gruppo etnografico. Con grande gioia ci mostra il giornalino della scuola, nei quale spicca proprio la ricerca sulle origini dialetali di nomi di persone, insieme a cantilene e proverbi locali. Essendo sostenitrice di tutte le battaglie culturali, ultima delle quali e stata la richiesta del ritorno dell'Archivio di Pirano nella sua sede storica, Ondina fa appello a tutta la cittadinanza (e sopra-tutto a coloro che hanno il potere di cambiare qualcosa) acrioche venga attuato effetti-vamente il progetto della galleria dedicata al pittore piranese Herman Pečarič, ricordando che sua moglie di recente aveva espresso il desiderio di poter vedere esposto l'intero opus del suo defunto marito. Questo, oltre a dare il giusto peso all'opera del pittore, significherebbe maggior prestigio per lo stesso Comune di Pirano. Potremmo concludere con la constatazione della signora Ondina che sottolinea di non aver mai sperimentato sensazioni di emarginazione o inferioritä per il fatto di appartenere al gruppo nazionale italiano, anzi questo ha sempre significato ed e tutt'ora occasione di arrichimento culturale tra diverse nazionalitä: "La gentilezza e il rispetto sono il passaporto per la tollerante e pacifica convivenza inter-etnica." Ringraziamo la signora Ondina, augurandole di portare a termine tutte le sue attivita e ricerche. Preparato Sandra Kump con la collaborazione di Sergio Crasnich V teh dneh se iz javnega komunalnega podjetja Okolja obračamo na posamezne lokale z naslednjim apelom: - Skrb za okolje je naša skupna skrb. Naši otroci nas bodo presojali po tem, kako neokrnjeno okolje bomo pustili za sabo. - To, da nas odpadki naravnost "dušijo", občutimo tudi v našem podjetju. Ker jih je preveč, bomo v kratkem morali vložiti veliko denarja (davkoplačevalcev) in razširiti obstoječo komunalno deponijo. Hitro polnjenje tako razširjenega odlagališča pa nas že zdaj skrbi. A tu nam ravno vi lahko veliko pomagate! • Največji delež odpadkov predstavljata papir in karton, dragoceni surovini, ki na deponiji in v naših vozilih zavzemata ogromno prostora. Škoda je torej dvojna, saj razmetavamo surovino, ki bi jo lahko ponovno uporabili (papir, karton), po drugi strani pa prehitro polnimo deponijo odpadkov. Zato predlagamo, da se skupaj upremo tej škodi: • Odpadni papir in karton vam bomo odpeljali na vaš klic, po dogovoru pa vam - glede na količino • lahko zagotovimo tudi reden dnevni ali tedenski odvoz. Dodatna pojasnila vam bo posredoval Mitja Jančar: tel. 746 419 (od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure). Upamo, da vam bo tak pristop v pomoč in zadovoljstvo in da bomo s skupnimi močmi ohranili čistejše okolje. DRUŠTVO OLJKARJEV SLOVENSKE ISTRE (oz. upravni odbor društva) razpisuje zbiranje ponudb za organizacijo DNEVOV OLJK (31. maja in 1. junija letos). Društvo pričakuje skupne prijave osnovnih šol in krajevnih skupnosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Danila Markočiča (tel.: 61-483 ali 67-100). Prijave pričakujejo do 25. marca 1996 na naslov Društva oljkarjev Slovenske Istre, pp 110, Izola. O izbiri organizatorja vas bo upravni odbor društva obvestil 15 dni po razpisnem roku. 02010002020201010200000201020001020000010101010101010201000100010000020102020101 ЈШ1ШХ- СЕП1ТЛ1ИО, ZAHVAIJUJEIHO, VOfCllHO.. Januarja je svoj rojstni dan praznovala Ida VUGA, 6. februarja pa kar tri športnice: Olga LIPUŠCEK, Vera FUKS in Francita VALENTI, vse navdušene balinarke in kegljavke. Vse najboljše, športnicam pa še veliko uspehov želi Vera. — ......- ^ПЗ&с^- - Per il compleanno di Iolanda ROJEČ auguri dal gruppo di "maglia, cucito ed uncinetto" della Comunita degli Italiani di Lucia. -.....- •••--— Na Vilfanovi ulici v Portorožu je 12. februarja praznovala svoj rojstni dan Sonja KNEZ. Iskreno ji čestitajo domači in prijatelji. —......-- - --- S^r^f — Vse najboljše za rojstni dan Majdi BRAGHIERI (tudi z Vilfanove ulice v Portorožu), ki ga praznuje 23. februarja - od vseh, ki jo imajo radi. Alojzu PETAVAR-ju, st., dolgoletnemu uspešnemu predsedniku Krajevne skupnosti Portorož, ki zadnja leta začasno živi na Štajerskem, malo pozno - saj je svoj 70. rojstni dan praznoval 9. februarja - a iz srca čestitamo in mu želijo obilo zdravja in še mnogo let - krajani Portoroža. —......"--jTT^IL----".......- V Luciji je svojih najlepših 15 let praznovala Anja BARRILE. Iskreno ji čestitajo njeni domači. — ..... --- --sj-^nr----: --■-......- Spoštljivo obletnico svojega rojstva praznuje 24. februarja Vincenzo BARRILE iz Pirana. Vse najboljše mu želijo prijatelji. ------ ------ V portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora je v teh dneh najbrž zelo veselo, saj je med zaposlenimi kar nekaj, ki praznujejo svoj rojstni dan: 27. februarja sta slavljenld dve - Tanja LEGAT in Miranda VALENTINČIČ, 28. februarja praznuje Dušanka KOSMAČ, na prestopni dan (29.2.) pa še ena Miranda in sicer FRAJNOVIČ, marca pa imata rojstni dan Lara M1KLAVÖC (9.3.) in Miijana ČERNETIČ (12.3.). Svojim sodelavkam želijo vse najboljše vsi, ki delajo v Centru. 23. februarja ima rojstni dan Maijan DETONI iz Lucije. Vse naj, naj mu želijo prijatelji. — ••--- ^^ју^г^г- ------ ■— Auguri affettuosi per il compleanno che lo festeggia il 25 Febbraio a Laura GIACCHIN SLAMA -da parte di Ondina e Vittorio. — - -------- —------jrr^rf------— - — Auguroni a Stefano LUSA che compie gli anni il 15 Maržo - dai propi cari. — ------— - — Neutrudna aktivistka Rdečega križa Rozi RAŽEM iz Pirana praznuje 4. marca svoj rojstni dan. Vse najboljše in še na mnoga leta ji želijo sodelavke - prostovoljke Rdečega križa. Portorožanova sodelavka in sekretarka območne organizacije Rdečega križa Piran Valentina KLEMŠE, sicer doma na Sončni poti v Portorožu, praznuje 12. marca svoj rojstni dan. Lepo praznovanje in vse najboljše ji želijo njene prostovoljke in Portorožanovci. Dragi Emi CETIN z Letoviške poti v Portorožu, ki je v začetku februarja praznovala svoj rojstni dan, iskreno čestitava in ji želiva mnogo zdravja in dobre volje - Vlatka in Giani. 12.2.1996 je praznoval svoj visoki jubilej - 80 let - Jože PIRNAT z Letoviške ceste 5 v Portorožu. Ob njegovem prazniku mu želijo še na mnoga leta, pa predvsem zdravja - otroci Nada, Jožko, Sonja z družinami ter žena Katica. ---------- Najlepše želje za Dan žena želijo Aniti LOVREČIČ iz Bernardina - Lorena, Megan, Rado in vsi njeni. Mama Liljana, tala Rudi in sestra Lidija z družino čestitajo za uspešno opravljeno diplomo, diplomiranemu inženirju gradbeništva Robertu LEVAN1ČU. PORTOROŽAlMOVI МЛ1/0ј ОС1.ЛЛ * PRODAM 210 litrski hladilnik, skoraj nov. Informacije po telef.: 75-286. ПиО * ZAPOSLENEMU dekletu oddam enosobno stanovanje v Kopru. Tel.: 65-409, po 16. uri. VMO * BOUTIQUE CALYPSO v Piranu, Dantejeva 25 Vam nudi šiviljske storitve: razna popravila oblačil in izdelava oblačil po naročilu. Informacije od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Telef.: 75-721. VMO * PRODAM starejši pralni stroj (Gorenje) še v dobrem stanju. Cena: 5.000,00 SIT. Informacije: 74-357. VMO * Ugodno prodam pony kolo - kot novo in "Cicero" jezikovne tečaje italijanščine, angleščine in nemščine - novo. Tel.: 25-056 (med 11. in 13. uro ali zvečer). VMO * Se v svojem domu ne počutite dobro? Vas mučijo razne težave? Pokličite 25-056 in vam jih odpravim, kakor tudi bolezni. Bioen. Vlatka. VMO V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046T dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. STUDIO JANA BERNARDIN Oblikovanje in nega nohtov Modellamento delle unghie JANA PERIC, s.p. Obala 2, 66320 Portorož tel. salon: 066/475 60 15 privat: 066/72 443 Pogrizene in lomljive nohte vam strokovno uredi mo in podaljšamo z visokokvalitetnimi materiali ter vas odvadimo grizenja nohtov. URNIK: vsak ponedeljek, sredo in petek - popoldan; vsak torek, četrtek, soboto -dopoldan 55555555555555555555555T55 ALI JE PORTOROŽ KOLONIJA? VSE PORTOROŠKE ČRNE TOČKE Mi vsi živimo od turizma, bodisi neposredno ali posredno. To nam zabijajo "kolonialni gospodarji" v glavo ob vsakem protestu zoper njihovo brezobzirno ravnanje. Odgovarjamo: seveda. Toda turizem zahteva mir, visoko kvaliteto storitev, lepo urejen kraj. Tega s "kiosk" ponudbo ni mogoče dosegati. Kioskaiji imajo od množič interes. Ker pa množice razvrednotijo sleherni kraj, je na dlani, da resni turistični delavci ne morejo biti nosilci množičnosti. Razen kioskarjev so zainteresirani za množičnost tudi organizatorji prevozov in izletov. Zato morajo naši zastopniki v občinskem svetu in v vseh drugih odločujočih telesih oziroma institucijah paziti na vzročne povezanosti. Da portoroški turizem že dolgo časa nazaduje, je gotovo posledica tudi ponudbe: lokal pod nekdanjim bazenom Palace-a, "fast-food" lokal v najstrožjem centru Portoroža (Pivnica) sta gotovo na liniji množičnosti in zniževanja kvalitete. Kako zelo negativno vpliva na splošni "image" (podobo) kraja vsaka zanemarjenost, kaže božično-novoletna razsvetljava kraja. Kot investicija v lepoto prinaša koristi, tako grdobija v kraju povzroča škodo! Slabemu izkupičku sezone 1995 prav gotovo botrujejo ruševine Helios-Oriona v samem centru Portoroža, razpadajoča fasada hiše, v kateri je bil nekoč fotograf, skrajno zanemarjeni kompleks Vojkovega doma, razpadajoča Virginija in neurejeni park pred njo. Na smetišču pač nihče rad dolgo ne ostaja. Kraj s številnimi ruševinami take vrste je vsepreje kot lep, urejen in simpatičen, ker je podoben smetišču. Tudi park pred starim hotelom Palace je bolj neurejen kot negovan. Vse to so problemi, ki jih ne more rešiti niti posamezno podjetje niti posamezen samostojni podjetnik. Niso pa izključno gospodarskega značaja, marveč tudi estetskega, higienskega in splošno kulturnega. Zato imamo vsi ne samo interes, marveč tudi pravico zahtevati, da se ti problemi čim hitreje in kar najbolje rešijo. To je odvisno od naše organizacije. Imamo občino in krajevno skupnost, v okviru katerih lahko vplivamo. Imamo seveda tudi Turistično društvo, Hortikulturno društvo in Društvo za kulturo bivanja. Uporabimo vse te vzvode, da zagotovimo zdravo in gospodarsko uspešno življenje kraja. Dušan Puh, dipl.iur. Vila (?) Virginija sameva prazna in vse bolj propada. Si lahko kmalu obeta boljših časov? USODA AVDITORIJA NI ZGOIJ NJEGOVA TTVAR Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož je v minulem letu zabeležil 284 prireditev: od tega 236 kulturnih in 48 kongresnih dogodkov. V primerjavi z letom 1994 je bilo 12 odstotkov več dogodkov in za 3 odstotke večji obisk. Avditorij je privabil okoli 61.000 obiskovalcev, od tega na kulturne prireditve 52.000. Ocenjujejo, da je bilo med obiskovalci v poletnem času tretjina piranskih občanov, tretjina občanov izolske in koprske občine in tretjina obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. Med letom pa prevladujejo prebivalci treh obalnih občin. Kongresnih gostov je bilo v letu 1995 okoli 9.100. V Portorožu so se zadržali povprečno po dva dneva - bilo je torej okoli 14.000 prenočitev. Pravi slabi časi se za Avditorij začenjajo letos Bilanca za leto 1995 še ni dokončna. Vendar so po zadnjih podatkih prihodki in odhodki izravnani (pozitivna ničla). Vseh prihodkov je bilo za 125 mio SIT, od tega 69% lastnih prihodkov in 31% dotacij. Redni program prireditev pokriva neposredne stroške z lastnimi prihodki, promocijski program pa Avditorij pokriva iz lastnih prihodkov, 16 mio SIT je namenskih proračunskih sredstev. Kongresni program, po pokritju neposrednih stroškov, pokrije še 23% režijskih stroškov. Avditorij je zabeležil izpad prihodkov predvsem ob padcu kongresne dejavnosti, ko so odprli nov kongresni center na Bernardinu, nekaj manjših kongresov pa so prevzeli tudi hoteli Place in Metropol. Organizatorji kongresov so začeli odpovedovati kongrese že lani pomladi, v jesenski sezoni pa so v Avditoriju doživeli pravi osip. Prepričani pa so, da se bo letos stanje še poslabšalo, čeprav se trudijo izgubljene kongrese nadomestiti z novimi. Direktorica Avditorija Fanči Kuharjeva meni, da v primerjavi s hoteli, vsaj kar se tiče cen za oddajanje dvoran, ne morejo biti konkurenčni. Kulturni in kongresni center Avditorij si namreč z oddajanjem dvoran in tehnično organizacijskih storitev služi prihodek, hoteli pa v kongresnemu gostu vidijo korist pri celotnem iztržku, zato lahko pri dvoranah nudijo popuste ali jih oddajo celo zastonj. Česar Avditorij ne more, saj nima lastnih hotelskih kapacitet. Manj kongresov v Avditoriju, večja zahteva po proračunskem denaiju Avditorij ima dolgoročni načrt razvoja, ki pa ga bodo morali ob spremenjenih razmerah na tržišču prilagoditi. Že od leta 1975 so bili kar naprej v sanacijah in so šele v zadnjih letih uspešni. Do sedaj so lahko z lastnimi prihodki pokrili 70% celotenga prihodka, kar je več kot v povprečju zaslužijo druge javne kulturne institucije v Sloveniji. Kratkoročno vidijo rešitev za izpad dohodka (ki bo v letu '96 še občutnejši) v povečanem deležu financiranja iz občinskega proračuna. Dolgoročno pa bodo morali usodo Avditorija reševati skupaj z ustanoviteljem - občino Piran. Res je, da je za Portorož vseeno, če se nek kongres odvija v Avditoriju ali kje drugje. Vendar pa bi se morala občina Piran zavedati, da pomeni izpad prihodkov v Avditoriju zanjo, kot njegovo ustanoviteljico, večji izdatek iz proračuna. Iz občinske malhe bodo morali odšteti denar, ki si gaje Avditorij s svojo kongresno dejavnostjo prislužil sam! To torej v praksi pomeni, da bomo za kulturno dejavnost Avditorija morali več prispevati občani! Poleg tega, da so v Avditoriju v preteklem letu izgubili nekaj večjih tradicionalnih kongresov, so oddali tudi manj stojnic in poslovnih prostorov, nižji pa je bil tudi sponzorski prispevek igralnice Casino. Menijo še, da bi morala biti dotacija iz državnega proračuna za program višja, saj je blizu državna meja, tuje turizem in največje kulturno prizorišče na Primorskem, kjer ni poklicnih kulturnih hiš. Tudi vezi s hotelskimi hišami so prešibke. Hotelirji ne čutijo dovolj pomena in vloge kulture v kraju. Zato o tem gostov ne obveščajo in ne priporočijo ogled katere od prireditev ali da bi jih celo vključili v ponudbo svojih turističnih paketov. Če bi Avditorij imel dolgoročno zagotovljene vire financiranja, z ustanoviteljem (občino) in turizmom pa dokončno opredeljene tradicionalne prireditve, bi se lažje trudil zci pridobitev znanih in kvalitetnih izvajalcev, ki so sicer za nekaj let vnaprej zasedeni. Na ta način bi lahko Avditorij tudi pravočasno o neki prireditvi obvestil javnost in s tem koristil promociji celotnega kraja. Avditoriju predstavlja problem tudi pomanjaknje parkirišč v njegovi bližini in neprimernega dostopa. Normalno uspešno delovanje Avditorija, njegov razvoj in konkurenčnost pa so pogojeni prav z odpravo naštetih problemov. Čeprav bi se Avditorij usmeril pretežno v kulturne prireditve, se s tem še vedno ne bi otresel problema svojega financiranja. Pa tudi to ali je zaledje dovolj velik potencial, da bi zagotavljalo dovolj velik obisk prireditev, je vprašljivo. Še največji problem pri vsem pa je nefunkcionalnost prostorov, kajti Avditorij je bil grajen za kongresno dejavnost in kino predstave. To je še posebej očitno pri akustiki (tekstilne obloge tal in sten) in pri globini odra. Prav to in še scenski pogoji so velika omejitev za gledališke predstave. Nekaj projektov, la že zdaj potekajo v Portorožu, presega njegove zmogljivosti, a tudi tiste v novem kongresnem centru na Bernardinu. Najbolj atraktiven je festival Zlati boben, pa pravniško srečanje, srečanje stomatologov Alpe-Jadran in srečanje računovodij. Za ta in druga srečanja z veliko udeleženci bo potrebno usposobiti primerno dvorano (za plenarna srečanja za preko 1000 udeležencev). Enako primanjkuje prostorov za družabna srečanja, sprejeme in slovesne zaključke. Veliko obiskovalcev pritegnejo tudi poletne prireditve (opere, gledališke predstave), a je njihova izvedba vse preveč odvisna od vremena. Rešitev teh in vseh drugih problemov pa ne more biti le breme na ramenih Avditorija, ampak mora svoje mesto najti v odločitvah o nadaljnjem razvoju občine in turističnega gospodarstva. Alja Tasi ČE iE BOCOVI IVE VEDO, POTE iN JE KRIŽ.*» Gospodarsko interesno združenje Protour Portorož je že pred dvemi leti začel s projektom zasnove sistema neprometne signalizacije, saj že dolgo ugotavljajo, da je nujno ciljno usmerjanje turistov in drugih obiskovalcev naše regije. Kot najugodnejšega izvajalca so na podlagi predhodnega razpisa v Protouiju izbrali arhitekta in dizajneija Antona Kumpa, sicer domačina iz Portoroža. Spoznanje, da tovrstno signalizacijo potrebujemo, je staro že več kot desetletje. Signalizacijski sistem podoben temu, ki ga sta ga njegova naročnik in avtor sredi letošnjega februarja javno predstavila v hotelu Metropol, je namreč v nastal že leta 1985 v koprskem studiu Mak. Takratni sistem so avtorji predstavili v Ljubljani, potem pa je preprosto izginil (v kdo ve katerem predalu). No, upamo, da tega čaka drugačna usoda in da bo iz prve faze - javne predstavitve -prešel v naslednjo - v izdelavo in namestitev v prostor! Namen neprometne cestne signalizacije, ki naj bi služila predvsem turističnemu gospodarstvu, je obiskovalca (ne le turista) čimhitreje in s čimmanj zapleti pripeljati do zaželenega cilja (npr. do hotela). Zato mora biti čimbolj razumljiva! Vendar pa obiskovalca (misli se predvsem tistega v motoriziranem vozilu) ne smemo zasuti s preveliko količino informacij (beri z gozdom informativnih, reklamnih tabel, kažipotov), ker ga tako samo zmedemo. S kvantiteto prav nič ne doprinesemo h kvaliteti. Skratka: pri vstopu v regijo - v našem primeru Slovensko Istro - sprejme obiskovalca celovit (in estetsko zasnovan) sistem, ki ga vodi vse do želenega kraja, objekta... Pri prehajanju na mikroraven postaja signalizacija vse bolj lokalno, krajevno obarvana. Avtorjeva izhodišča pri zasnovi signalizaci-jskega sistema so bila že uveljavljeni evropski standardi, lokalne oz. regijske značilnosti (moije, podnebje), veljavna zakonodaja, tradicija in posebnosti našega območja, ekonomičnost pri izdelavi in postavitvi, ekološki vidik. Že zdaj se namreč srečujemo s pravim onesnaževanjem okolja s (pre)velikim številom informativnih, reklamnih in podobnih tabel. Z Ministrstva za promet in zveze, čigar predstavniki so bili tudi na predstavitvi ambicioznega, dobro zastavljenega in prepotrebnega sistema signalizacije, so naročnika in avtorja opozorili, da se zakonodaja, ki ureja to področje spreminja in naj zato z njegovo realizacijo ne hitita preveč. Ker pa je bilo v raznih slovenskih regijah že nekaj podobnih pobud, so gostje iz "Republike" domačim snovalcem toplopoložili na srce, naj se z njimi povežejo. (Zakaj vloge koordinato ne v ne odigrajo "Republiški bogovi", ni bilo jasno.) No, na kratko: predstavljeni sistem regijske signalizacije je prepotreben, a bati se je, da bo - kot tisli i/, leta 85 obstal nekja (!); sploh pa bi bilo bolje še nekoliko počakati na sprejem nove zakonodaje. Kako pa naj bi se do letošnje sezone rešili množice tabel, ki se nenadzorovano množijo hitreje kot gobe po dežju, služijo pa le pri večanju kaosa ob cestah (in drugje), pa ni znal odgovoriti nihče. Se najmanj pa "bogovi" z Kepublike... Livija Sikur Zorman V PORTOROŽ JE VRAČAJO MELODIJE MORJ/* ШН ЈОМСЛ Poletni festival zabavne glasbe Melodije morja in sonca se letos vrača v Portorož, kjer se je tudi rodil pred petnajstimi leti. Od leta 1992 do 1995 je bila prireditev v Kopru, natečaj za letos pa je razpisal piranski župan Franko Fičur. Organizatorji zatrjujejo, da v Kopru nimajo nič proti selitvi festivala, v isti sapi pa zatrjujejo, da sami ne želijo prireditve podobne koprski. Portoroški festival primerjajo celo s festivalom v San Remu. Želijo mu biti podobni in speljati mondeno prireditev - kot se za Portorož spodobi. Prvi večer festivala bo 19. julija in bo namenjen mladim pevcem. Na drugem večeru, v soboto 20. julija se bo predstavilo 16 do 20 novih skladb, napovedujejo pa tudi tujega gosta, ki zaenkrat še ni znan. Prav tako se še ne ve, kdo bo prireditev vodil. Podelili bodo nagrade strokovne žirije za besedilo, aranžma in interpretacijo. Posebno nagradi v vrednosti 10.000 DEM bo podelil piranski župan in sicer pesmi, ki jo bodo izbrale žirije po vsej Sloveniji s posebnim glasovanjem. Melodije morja in sonca so edini slovenski glasbeni festival in organizatorji se trudijo, da bi ga ohranili in mu vrnili dobro ime ter z njim popestrili doganjanje na zabavnoglasbenem področju. Kriterij za izbor pesmi bo kvaliteta in mediteransko usmerjena glasba. Za Portorož bo to pomenilo obogatitev turistične ponudbe. Izdelan je tudi plan razvoja festivala do leta 2000, ki bo omogočil boljšo promocijo, kvaliteto in profesionalnost prireditve. A.T. MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZI0TER API JA Letoviška 11, 66320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO / FANGO POREČ SAVNA/SAUNA PORTOROŽ CENTER MAYGUT FIZIOTERAPIJA DOSEDANJI DIREKTOR HOTELOV MORJE МЛ/LEDIMIKU MPU/СЛ NEZADOLZElMO PODJETJE Dosedanji direktor portoroških Hotelov Morje, Franc Ohnjec se je poslovil. Sredi marca ga bo nasledil Marino Antolovič, ki je doslej bil direktor v izolski tovarni Mehano, vendar se lahko pohvali tudi z bogatimi delovnimi izkušnjami v turizmu, saj je že bil direktor nekdanjega Turističnega podjetja Portorož (TOP), pa predstavnik Kompasa v Benetkah. Franc Ohnjec po več kot petih letih vodenja Hotelov Morje odhaja v Splošno banko Koper, kjer bo prevzel funkcijo pomočnika direktorja za delo s strankami. Od sedanjega direktorskega mesta se lahko poslovi povsem mirne vesti, saj svojemu nasledniku prepušča podjetje, ki je med portoroškimi hoteli edino, ki ga ne bremenijo hipoteke. V letu, ko je Ohnjec nastopil svojo službo v Hotelih Morje, se je naša dežela odcepila, kar je turizmu prineslo znane težave. Takrat se je Ohnjec odločil, da prejmejo vsi v podjetju enake, zajamčene plače. Marsikdo se je temu posmehoval, češ da "se gre vojni komunizem". Danes pa se lahko pohvali, da 110 zaposlenih že drugo leto prejema 20 odstotkov višje plače kpt so določene s panožno kolektivno pogodbo. Tudi pri investicijah je bi dosedanji direktor previden. Vse naložbe je podjetje pokrilo iz lastnih sredstev. Ohnjec seje v času svoje direktorske funkcije odločil za potezo, ki sojo mnogi ocenili kot tvegano - in sicer za spremembo imena podjetja. Hoteli RIVIERA naj bi se prekrstili v Hotele MORJE. (Pogojnik uporabljamo zato, ker naj bi sodišče novo ime šele v kratkem tudi uradno registriralo, doslej so ga uporabljali testno). Lani so v teh hotelih ustvarili okoli 90.000 nočitev - za odstotek manj kot predhodno leto. Seveda se zavedajo, da bi morali število nočitev še povečati, predvsem pa pritegniti več tujih gostov, saj bo gostov iz Slovenije - po pričakovanju - letos manj, ker jih bo pritegnila nekdanja destinacija, Hrvaška. Več pozornosti bodo morali v Hotelih Morje nameniti zabavi. Že lani so začeli uvajati tako imenovane tematske počitnice - dneve oljkar-stva. Vpeljali pa bodo še dneve refoška, pa ribištva, solinarstva. Ker želijo v svoje hotele (predvsem v hotel Riviera) pritegniti več družin, imajo tudi svoj Mini klub Morje, za katerega so si letos izmislili tudi maskoto (ime ji bodo izbrali kar otroci sami). Da bi ponudbo še izboljšali, načrtujejo letos tudi nove naložbe v višini 103 milijone tolarjev: preuredili bodo družabni prostor ob bazenu, zamenjali hotelski dvigali, obnovili 7. in 8. nadstropje hotela Slovenija, ki bosta namenjeni predvsem seminarskemu gostu oz. podjetniku, uredili bodo savno, pa kopališče. Odhajajoči direktor pa meni, da bi moralo podjetje še posodobiti svojo ponudbo, da bi bilo uspešnejše - na primer zgraditi tenis igrišča nad Vilo Marija. Po njegovem mnenju bi morali tudi preseči obstoječi an-tagonizem med prebivalstvom in turistično dejavnostjo. No, vse to (in še kaj) čaka njegovega naslednika! Livija Sikur Zorman Iz rezultatov ankete med gosti Hotelov Morje iz lanskega leta POČUTJE V HOTELIH MORJE Dobro (49,04%) Odlično (35,35%) Zadovoljivo (12,63%) Slabo (2,99%) POČUTJE V PORTOROŽU Dobro (43,83%) Odlično (37,73%) --—j—~ Zadovoljivo (12,90%) \ \ Slabo (5,55%) ^.'ž-'.V" .т v- ...... - Začelo se je ritje v osrčje griča, na katerem čepi Grand Hotel Metropol s svojimi depandansami. Bomo v Portorožu torej do jeseni dočakali podzemno garažno hišo, kamor bomo lahko pospravili nič kaj ugledno "premikajočo pločevino"? (FOTO: Vlatka K.) r> 4 'lr^- ш - Oživljanje Rastellija - Na pobudo Hortikulturnega društva Portorož seje občina Piran odločila urediti park Rastelli v Portorožu (pri upravni stavbi Droge). Komisija je na podlagi razpisa za sanacijo parka kot najugodnejšega izvajalca izbrala Portorožana Romana Leskovška. Projekt za ureditev Rastellija je financiralo Hortikulturno društvo, sredstva za sanacijo pa bo zagotovil občinski proračun. Žal v tej fazi ni predvidena revitalizacija nekdanjega bazenčka v obliki srca. Upamo, da se bo nekoč v njem - kot že nekdaj - spet pretakala voda. Predvsem pa upamo, da poleti Rastelli ne bo več prenočišče za vrečarje, sicer bo ves trud vdihniti parku življenje, zaman. Pomladi pa Hortikulturno društvo pripravlja svoj tradicionalni ples, ki gaje pred kakšnim poldrugim letom ponovno obudil. Zjesensko-zimskega obdobja ga društvo prestavlja na pomlad. Predvidoma naj bi se ples odvrtel 23. marca v restavraciji hotela Riviera v Portorožu. (Tekst: L.S.Z., foto: M.J.) pom V PORTOROŽU V OBNOVLJENIH PROJTORIH JE (R1MIM СВЛОМЈЛМ ZARE/ /LABO PIJE ALI PA ЕМЛ LAJTOVhA JE NE PRIME» POMLADI? Potem, ko se je zaradi obnavljanja poslovalnice v centru Portoroža pošta za nekaj mesecev preselila v svojo enoto na Bernardin, se je s svečano otvoritvijo 12. februaija vrnila v svoje stare • a prenovljene prostore. Za obnovo portoroške pošte, ld domuje na 200 kvadratnih mestih površine, je Pošta Slovenije odštela 47 milijonov tolarjev. Uredili so šest sprejemnih okenc - eno več kot jih je bilo prej, in dvanajst telefonskih govorilnic - kar pomeni, da jih je zdaj šest več, kot jih je bilo pred obnovitvijo. V poslovalnici pa bo odslej delalo osem uslužbencev, od tega bodo trije pismonoše, ld bodo večini krajanov Portoroža zagotavljali dostavo poštnih pošiljk šest dni v tednu, manjšemu številu krajanov (okoli 500) pa petkrat. Po zagotovilih direktorja Pošte Slovenije, Alfonza Podgorelca, ld se je tudi udeležil slavnostne otvoritve prenovljene pošte v Portorožu, je to na evropski ravni. Portorož je svojo pošto, ki je bila takrat sezonskega značaja, dobil 16. avgusta 1894, nekaj let kasneje (3. decembra 1897) pa je začela obratovati kot stalna pošta in je zajemala celovite poštne usluge - vse do 10. avgusta 1988, ko se je obseg poštnih storitev v Portorožu drastično zmanjšal. Takrat je bila namreč zgrajena poštna poslovalnica v Luciji, ki je prevzela glavne poštne storitve. Pa ne le to: poštarji so Luciji dali tudi poštno številko Portoroža (66320) in celo njegovo ime. S tem so uporabo imena Portorož neverjetno raztegnili, tako da so nevedni prišleci na primer Vinjole iskali v centru Portoroža. Skratka - zmeda o tem kje pravzaprav kraj Portorož je - je popolna. V krajevni skupnosti Portorož so zato dali pobudo, naj se Portorožu vrne njegova poštna številka, lucijski pošti pa naj se da ime po kraju, kjer ima sedež, kar je sprejela tudi skupščina občine Piran v starem sestavu. Portoroški pošti naj se tudi vrne ves obseg storitev, da bo spet popolna pošta, kakršno letovišče, ki se mu poleti prebivalstvo najmanj potroji, potrebuje. Da bi se pošta v Luciji preimenovala po kraju, kjer ima svoj sedež, pa se v KS Lucija ne strinjajo. O tem daje bila celo dana pobuda za preimenovanje Lucije v Sveto Lucijo pa nič ne vedo. Vodstvo Pošte Slovenije je pobudo KS Portorož in bivše občinske skupščine podprlo, ker meni, daje prav (kar predpisuje tudi interni pravilnik Pošte), da nosi pošta ime po kraju, kjer se nahaja - v tem primeru po Luciji. Zdaj, ko se spreminjajo poštne številke po vsej Sloveniji, je idealna priložnost, da se primerno uredi tudi poimenovanje pošt - Lucije in Portoroža - v naši občini ter njunih poštnih številk. Mogoč bi bil še kompromis - v Pošti Slovenije predlagajo, naj se naselje Lucija preiimenuje v Lucijo pri Portorožu, če hoče v svojem imenu ohraniti (tudi) Portorož. Najbrž pa bo o tem (ne-Hamletovskem) vprašanju svoje rekel še občinski svet. Pošta Slovenije namerava razširiti še poštno poslovalnico v Luciji, ki postaja pretesna (predvidoma junija letos). Mi bi predlagali, da obnovo te pošte prestavi v mesece izven turistične sezone! V Piranu pa se ogledujejo kar po novem prostoru za pošto, ker obstoječi več ne ustreza. Oko se jim je ustavilo na stavbi, ki je last M.- Degroja, v kateri trenutno obratuje železn-ina. Vse pa je še stvar dogovora. Livija Silatr Zorman RESTAVRACIJA S№) V poslovni stavbi Splošne plovbe Portorož (vhod skozi park vile San Шгсо) Obala 55 Restavracija Zlato siclro je odprla vsak dan od H. do 23 ure. Pri Zlatem sidru vam lahko organiziramo tudi sprejeme za večje skupine. Pokličete nas lahko na tel.. 73-H<)4. Na Senčni poti v Portorožu je urbanistična inšpekcija dokaj hitro, predvsem pa brezkompromisno ukrepala v primeru nadstreška nad parkirišči, ki jih je brez dovoljenj in to na občinski zemlji postavila občanka Slavica Fartek. Inšpektor, ki je reagiral na prijavo sosedov, je najprej zaukazal ustaviti gradnjo. Potem je dopustil, da bi na črno postavljeni nadstrešek investitorka sama odstranila. Ker se to ni zgodilo, so to naredili delavci Primorja. Inšpekcija - oz. država - je torej investitorici, ki je gradila brezpravno, črnograditeljem in vsem pokazala, da funkcionira kot pravna država! Lahko zdaj pričakujemo, da bo država svojo "pravnost" in doslednost pokazala tudi pri drugih primerih črnograditeljstva? Teh - črnih gradenj namreč - je v naši občini kar lepo število. Npr. v Vinjolah (tam sta kar dva črnograditelja), dve sta zrasli nedaleč od omenjenega nadstreška, ki so ga pravkar zrušili: na Senčni poti je črna gradnja Pavlovskega, na Strmi poti pa veselo obratuje Residence Palma, "črni" greh, ki ga je zagrešila sama država (oz. Republiški stanovanjski sklad), na Arzah je Savo Radič brez dovoljenj zgradil celo etažo stanovanjske hiše... Seveda bi se našlo še kaj. Zdaj samo čakamo, kako pogumna in dosledna zna biti naša država! L.S.Z. - RESTAURANT Belokriška 10 PORTOROŽ tel. 747-107 ISTRSKA KUHINJA RIBE Cucina Istriana Pešce Zimski urnik: ODPRTO \ Si K DAIS' RAZEN OB PONHDKUKU! //V TORKIH POLICIJA SE PRILAGAJA: VODJA POLICIJJKEOA OKOLllA V PIRANU IN JTRU1VJA1VU: LEON DROLC Rajonci, kot smo jih v jeziku države, ld je odšla s prizorišča, imenovali včasih, so vedno radi sodelovali s krajani skupnosti, v kateri so preživeli največ delovnih ur. Že zelo dolgo novi policaji kar uspešno delujejo med nami. V Piranu ta trenutek vodi sodelovanje LEON DROLC. Rodil se je v Mariboru in po končanem šolanju (1.1992) nastopil delo v Policijski postaji Piran. Ko se je okolju privadil, je pričel leta 1994 opravljati delo vodje policijskega okoliša Piran. Resen pri svojem delu, najde vedno besedo za vsakega, še tako neprijetnega sogovornika. Pogovoriti se zna tako z otrokom kot z alkoholno preplašenim "junakom". Tisti, ki se večkrat delovno z njim srečujemo, pa vemo, da se zna tudi nasmejati. "Piran ni posebno pereč okoliš in pri delu zaenkrat nismo hudo izpostavljeni. Največ preglavic povzročajo droge. Vendar je tudi pri tem mesto Piran dokaj lahko obvladljiv okoliš. Gostinstvo prav tako ne povzroča večjih problemov, razen lokalov, kamor zahaja mladina. Pri gostinstvu moram dodati še to, da se najpogosteje, skoraj redno krši obratovalni čas, kar pa lahko reši le večja osveščenost lastnikov lokalov." Večji in stalni problem v Piranu predstavlja promet, ki bi ga lahko uredila le izgradnja dovolj velike garažne hiše. Problema s prometom seje treba lotiti dolgoročno, kajti vsi poizkusi delnega reševanja povzročajo le še dodatne probleme. Vlomov skorajda ni, razen v avtomobile ali v kak odročen, samoten vikend. Zimsko stanje izven sezone je dokaj obvladljivo, težave nastanejo s pričetkom sezone. "Leta 1994 smo obravnavali 146 kaznivih dejanj, od tega je bilo 88 raziskanih, 58 pa je ostalo neraziskanih," pripoveduje Leon Drolc. V letu 1995 je v Piranu policija obravnavala 116 kaznivih dejanj, od tega je bilo 73 raziskanih, 43 pa ostaja nerešenih. V prometu, kjer se v poletnem času število pločevine poveča, svoje pa naredi še vročina, postane položaj skoraj neobvladljiv. Vlomi v avtomobile, v katerih se razkazuje visoka tehnologija, denar in nakit, so vsakodnevni. Prepreči jih lahko le človek, če se potrudi in na primer svojo lastnino v avtu primerneje shrani ali celo skrije (s čem prekrije). Konci tednov so "obremenjeni" z mladimi žel-nimi zabave. Ker zanje ni dovolj primernih in urejenih prostorov, jih najdemo povsod. Vlomi v stanovanja, vikende in prikolice se vrstijo dokaj pogosto, tudi v trenutkih, ko so stanovalci doma. Pri vseh naštetih kaznivih dejanih ne prednjači nobeno. "Trenutno pričakujemo v Piranu problem v zvezi s sporom med ribiči, za katerega ne bi želeli, da postane vojna, kot se je pisalo", nadaljuje piranski "rajonec". Leon Drolc je zadolžen razen za KS Piran še za KS Strunjan, v kateri pa dosedaj večjih problemov ni bilo. Največji problem se pojavi v poletni sezoni s prometno zagato okoli Salinere in manjšimi tatvinami na plaži. Večjo varnost v vsakdanjosti bi si zagotovili z večjim sodelovanjem krajanov in tistih, ki delajo v turizmu. "Zato priporočam dosledno zaklepanje stanovanj in vozil. Dragocenosti ne nosite na plažo in jih ne razstavljajte v vozilih", polaga na srce Leon Drolc. "Ko vozilo parkirate, pomislite še na sosednje vozilo. Pazite, da ga ne "zaparkirate" ali da s svojim vozilom ne zaprete dostopa v ulico ali vhoda v hišo. Lahko bi bila namreč potrebna nujna intervencija: gasilcev, policije... Sodelovanje med krajani in nami pomeni manj problemov, večje razumevanje našega dela. S tem pa tudi našo hitrejšo pomoč, boljše delo in kvalitetnejše bivanje v kraju." Na policijski postaji se trudijo reševati tegobe kraja takoj, ko se pojavijo. Da bi se z njimi lahko čim bolj uspešno spoprijeli, pa potrebujejo tudi sodelovanje prebivalcev. Tako sodelovanje seveda ni lahko. Lahko pa rodi trajne sadove, česar si vsi želimo: krajani Pirana in Strunjana ter delavci policijske postaje Piran. Rudi Mraz JIOVEM/KI FEMIKJ Italija joče, zgorel je beneški Fenilts (la Fenice). Pirančan joče in gori v solzah laži in v politiki. Špekulantje vseh vrst pa ga še naprej zavestno uničujejo. Slovenija seveda mola. Zmota. Slovenija hoče turizem, moije... Župan Ljubljane pa bi za nameček zbiral še denar za obnovo nedavno pogorelega teatra Feniks v Benetkah. Lepo. A Italija nam zaradi tega ne bo nič bolj na široko odprla vrata v Evropo. V Piranu pa tudi imamo naš, slovenski Feniks. Plesnoba, vlaga in sprenevedanje vseh nas ga je že skoraj dotolkla. Kriči po prenovi. A kdo neki še čuje te krike?! Zagotovo nihče v Sloveniji. Kultura preporoda pač ne doživlja podpore. Še malo, pa bodo v naši deželi edini hrami kulture cerkve. Narod, ki je prisiljen sramovati se svojih propadajočih spomenikov, ni izvolil pravih voditeljev. Moral bo voliti ponovno. Malo je lepih dežel. Tako lepih, tako polnih lepot kot je moja, ni nobene. Pozivam župana mesta Ljubljane, da se loti (še ene) akcije - zbiranja de-naija za Tartinijevo gledališče v Piranu. Pozivam vse Slovence, da se pridružijo akciji reševanja enega mnogih slovenskih Feniksov. Rudi Mraz Ol CIRILA КОЈГ1ЧАСА ZA ZDRAVE ZOBE Končno so tudi učenci osnovne šole Cirila Kosmača v svoji stavbi v Piranu dobili zobno ambulanto. Šola jo je skupaj z Zdravstvenim domom Piran svečano odprla 21. februarja. V njej bo ordinirala dr. Bedene-tova. MIHA JAZBINjT*K JE BIT V iHAONI Kdo se ga še spomni? Bivšega ministra za okolje in prostor, ki ga je Janez Drnovšek čez noč odstavil. Miha Jazbinšek in njegove legende so pred kratkim nastopili v "Jazz - Blues" klubu Maona na Arzah (nad Fieso). Kakor je sam povedal, je v Portorožu nazadnje nastopil leta 1965 v takratnem hotelu "Central". Kot je bilo mogoče razumeti, je bil nastop v Maoni njegov veliki "come- back". Na koncertu sicer ni imel tako eminentne publike, kot v časih ko je še kot minister hodil v občino Piran gledat čistilno napravo in so ga slavnostno čakali ter mu dvorili lokalni lakaji, ki so mu patriotsko razlagali čudeže piranske čistilne naprave. V zakajeni in utesnjeni Maoni seveda ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem protokolu, zato pa je bil za maloštevilno publiko prijeten večer, kot se za dobre jazz koncerte spodobi. Le- tej ni preostalo drugega kot, da je ob kozarčku piva ali vina uživala ob pozavni ter melodičnem glasu Mihe Jazbinška, ki je obujal "be-bop" petdesetih - ih let. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na organizatorje koncerta, Agencijo Maona, ki z entuziazmom pripravlja malce drugačne prireditve, kot so sicer v teh krajih v navadi. Nemara ima Piran ravno preko takšnih prireditev priložnost, da se znebi "image-a" provincial-nega in zatohlega mesta. Marko Zorman PONOVOTETNA - PUSTIVA NAGRADNA KRIŽANKA V prejšnji številki Portorožana smo objavili celostransko križanko. Ker smo zaupali njenemu sestavljalcu, je nihče ni poiskusil pred objavo rešiti. Ko ni prispela nobena rešitev, smo se najprej čudili. Potem pa so Portorožanovi sodelavci, ki so seje lotili, začeli jamrati, da je z njo nekaj narobe. Vzeli smo jo pod drobnegled in ugotovili, da je resnično polna napak in dvoumnosti. Skratka - je nerešljiva! Se dobro, da smo napisali, da je (tudi) pustna. No, recimo, da smo hoteli v imenu Pusta imeti nerešljivo križanko, nagrade pa podeliti najvztrajnejšim reševalcem, ki bi to ugotovili. Zato smo se odločili tistim, ki ste se potrudili in nam - čeprav nerešeno - križanko kljub temu poslali, podeliti razpisane nagrade. * BON ZA KOSILO ZA DVE OSEBI V RESTAVRACIJI BELI KRIŽ podeljuje trgovsko gostinsko podjetje Mercator-DEGRO. Nagrado za svojo vztrajnost prejme Maijan PIREC, Marušičeva 9, PIRAN. (Bon mu bodo poslali iz Degroja). * Pizzerija PERGOLA v Portorožu pa drugega vztrajnega reševalca križank nagrajuje z dvema pizzama. Na pizzo bo lahko šel Ranko DJOKIČ, Ul. Svobode 109, PIRAN. * V kavarni GALERIJA TARTINI v Piranu pa se bo za svojo vztrajnost lahko posladkal Janez KRALJ, Pot pomorščakov lc, PORTOROŽ, ki si je pri reševanju pomagal z eciklopedijami, slovarji tujk, atlasi - a zaman. No, pomagali so mu ugotoviti, da se križanke preprosto ne da rešiti. Za tolažbo mu torej kavama galerija Tartini podeljuje dve skodelici kakava in dva kosa tiramisu. Vsem reševalcem, ki ste se zaman trudili, se opravičujemo. Pazili bomo, da se v prihodnje kaj podobnega ne bo ponovilo! "o kil i ni hu • j ci1 * PROCRAlH PRIREDITEV ZA MAREC KONCERTI * četrtek, 7. marec ob 20.30: KONCERT OB DNEVU ŽENA ANSAMBEL FARAONI IN TE REZA KESOVIJA, GOSTJE VEČERA: ALEN KONČAR, EASY IN ALEKSANDER (Cena vstopnice v predprodaji je 1.200 tolarjev, na dan koncerta 1.500 tolarjev.) * V DRUGI POLOVICI MARCA: KONCERT IZTOKA MLAKARJA OTROŠKI PROGRAM * sobota, 2. mOarec ob 16.00: RISANI FILM • KNJIGA O DŽUNGLI (Cena vstopnice je 300 tolarjev.) * sobota, 9. marec ob 16.00: LUTKOVNA PREDSTAVA SKUPINA OSNOVNE ŠOLE DRAGA BAJCA VIPAVA - O PTIČKI, KIJE UKRADLA... (Cena vstopnice je 300 tolarjev.) * petek, 29. marca ob 16.00: RIŠIMO Z BOŽOM KOSOM OTVORITEV RAZSTAVE EX TEMPORA NA TEMO KARIKATURA (sodelujejo učenci osnovnih šol piranske občine) GLEDALIŠČE * PREDVIDOMA - četrtek, 21. marec ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA -ALMA (monodrama), igra: Polona Vetrih; (cena vstopnice je 1.200 tolarjev, za študente in upokojence 900 tolarjev.) RAZSTAVE * petek, 1. marec ob 19.00: OTVORITEV RAZSTAVE KRISTALOV (v sodelovanju z znano trgovino Ipanema iz Trsta, s čudovitimi primerki kristalov iz Južne Amerike. (Razstava bo odprta do 20. marca 1996 vsak delovnik od 9.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00.) * PREDVIDOMA • petek, 22. marec ob 19.00: OTVORITEV RAZSTAVE O FOTOGRAFIJ VRUJA IN EPULO - SURREALJSTIČNA ISTRA, LUOANO KLEVA in LADO JAKŠA (fotografa se bosta predstavila tudi kot glasbenika - s saksofonom, klarinetom, kitaro, klaviaturami,...) PREDAVANTA * četrtek, 14. marec ob 19.00: ODKRIVANJE SEDMERIH ČAKER V ČLOVEKU; predava Zoran Mihajlovič (v sodelovanju s Centrom za duhovno univerzo iz Ljubljane; cena vstopnice je 500 tolarjev.) FILMSKE PREDSTAVE * sobota, 23. ob 20.30: drama: TRI BARVE - RDEČA (TROIS COULEURS - ROUGE); režija Krzysztof Kieslowski; gl. vloge: Irene Jakob, Jean-Louis Trintignant; * nedelja 3.3. ob 18.00 in 20.30: romantična komedija: FRANCOSKI POLJUB - FRENCH KISS; režija: Lowrence Kasdan; gl. vloge: Meg Ryan, Kevin Kline; * sobota, 93. ob 20.30: drama z občutljivo vsebino DUHOVNIK -PRIEST; režija Antonia Bird; gl. vloge: Linus Roache, Cathy Tyson, Robert Carlyle * nedelja, 10.3. ob 18.00 in 20.30: novi western: DESPERADO; režija: Robert Rodriguez; gl. vloge: Antonio Banderas, Joaquim deAlmeida... * sobota, 16.3. ob 20.30: FILM ART FEST VEČER, poetična kriminalna drama: CHUNGKING EXPRESS, režija Wong Kar-Way, gl. vloge: Takeshi Kaneshiro, Tony Leung Chiwai... * nedelja, 17.3. ob 18.00 in 20.30: drama o mladostnih zablodah -KOŠARKARJEV DNEVNIK - THE BASKETBALL DIARIES; režija: Scott Calvert; gl. vloge: Leonardo Di Caprio, Bruno Kirby... * nedelja, 24.3. ob 18.00 in 20.30: drama: NEVARNA SRCA -DANGEROUS MINDS; režija: John N. Smith; gl. vloge: Michelle Pfeiffer, George Dzundza, Robin Barlett * sobota, 30.3. ob 20.30: zabavna zgodba o pesništvu: POŠTAR - IL POSTINO; režija: Michael Radford; gl. vloge: Philip Noiret, Massimo Troisi... * nedelja, 31.3. ob 18.00 in 21.00: kriminalna drama: VROČINA - HEAT; režija: Michael Mann, gl. vloge: Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer Cena vstopnice za fdmsko predstavo ob 18.00 je 400 SIT, ob 20.30 pa 500 SIT. Cena filmskega abonmaja za nedeljske predstave v mesecu marcu je 2.000 SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. VSTOPNICE LAHKO KUPITE DVE URI PRED PRIREDITVAMI NA BLAGAJNI AVDITORIJA (tel.št. 746-610) INFORMACIJE IN REZERVACIJE VSTOPNIC - ob delovnikih od 8.00 do 15.00 - na tel.št. 747-230 *E POZABITE IZPOVEDATI DOHODNINE ZA LETO '95 ROK ODDAJE: 313. '96 Čas zares hitro beži in zopet je mesec marec tu, ko moramo izpolniti svojo vsakoletno državljansko dolžnost in oddati NAPOVED ZA DOHODNINO -ZA LETO '95. Zato NE POZABITE, daje 31.03.1996 zadnji dan roka. Zamudnike in tiste, ki napovedi ne bodo oddali bo čakalo neprijetno srečanje s sodnikom za prekrške. Zato vam svetujemo, da to obveznost vzamete resno, ker so zagrožene kazni visoke (50.000 do 400.000 SIT). Napoved za dohodnino do tega roka morajo vložiti tudi SAMOSTOJNI PODJETNIKI. NAPOVEDI NI POTREBNO vložiti: zavezancem, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% povprečne slovenske plače; študentom, ki so delali preko študentskih ali mladinskih servisev (s koncesijo), katerih osnova za dohodnino ne presega 51% povprečne plače in upokojencem, ki jim je pokojnina EDINI vir in se jim je med letom le FIKTIVNO obračunavalo akontacijo (niso plačevali akontacije dohodnine). Podatek o povprečni letni plači za leto 1995 še ni objavljen. PRI IZPOLNJEVANJU NAPOVEDI BODITE NATANČNI Kljub temu da dnevni časopisi objavljajo dokaj podrobne napotke za izpolnitev napovedi in da ni bistvenih sprememb glede na preteklo leto, še nekaj kratkih nasvetov in napotkov ne bo odveč. Napoved morate oddati na predpisanem obrazcu DZS obr. štev. 7,201/1 (vijolične barve). Kupite ga lahko v vseh papirnicah in trafikah s prodajo pisarniškega materiala. Skrbno jo izpolnile - vpišite vse podatke, ki jih obrazec zahteva, sicer boste morali na poziv davčne izpostave napoved popravljati oziroma dopolnjevati. Zato, preden se lotite izpolnjevanja obrazca najprej preberite navodilo (v prilogi obrazca) ali se obrnite po pomoč k za to usposobljenim osebam (svetovalne službe, knjigovodski servisi...). Podatke o VSEH DOHODKIH in prejemkih vpisujete na podlagi obvestil izplačevalcev ali na podlagi odločbe pristojnega davčnega organa (npr. o odmeri dobička iz kapitala, dohodkov od oddajanja v najem fizičnim osebam...). OLAJŠAVE Nikar pa ne pozabite uveljavljati zmanjšanje osnove za dohodnino, ki se priznava za vlaganje sredstev po 9. členu Zakona o dohodnini ter drugih olajšav, ki jih omogoča zakon (imeti pa morate ustrezne račune oz. dokazila). Po preteku roka za oddajo napovedi (po 31.03.) ne morete več uveljavljati nobenih olajšav (čeprav ste jih mogoče le pozabili vpisati). Dokazil ne prilagajte napovedi. To boste storili na morebitni poziv davčnega organa. - Napoved lahko oddate priporočeno po pošti na naslov: "Republiška uprava za javne prihodke -Izpostava Piran, Lucija, Obala 114, 66320 PORTOROŽ, s pripisom "Napoved za dohodnino" (kar napišite tudi na poštno potrdilo, ki ostane vam). • Lahko pa jo oddate osebno na sedežu izpostave v uradnih urah. V času od 25.03. do 29.03 bomo podaljšali delovni čas za sprejem napovedi do 18.00 ure, v soboto 30.03.96 pa bomo delali od 08.00 do 12.00 ure. Napovedi bomo sprejemali tudi na občini Piran, Tartinijev trg 2 in sicer od srede 27/3-96 do petka 29. 03. % med 08. in 12.00 uro in med 13.00 in 18.00 uro ter v soboto 30.03. med 08.00 in 12.00 uro. Na krajevnih skupnostih pa letos, zaradi izjemno majhnega odziva v preteklih letih, napovedi ne bomo sprejemali. Vodja izpostave: Franc Bergant, dipl.iur. PROJTOVOLJlMI PRI/PEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Bojana KOBAL z Belokriške ceste 1.000 tolarjev, Kristjan CEROVAC s Sončne poti 1.000 tolarjev, družina LEBAN s Cvetne poti 2.000 SIT, gospa iz Lucije, ki ne želi biti imenovana 2.000 tolarjev, ga. Gojkovič s Cvetne poti 1.500 SIT in Dino Belac z Lepe ceste 5.000 tolarjev, Atilio Miani (začasno v Švici) 11.280 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka / numero 2* februar / febbraio 1996* letnik / anno VI * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje Livija SIKUR ZORMAN * tisk / stampa PiGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura: 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: O SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sandra KUMP in Sergio CRASNICH, Stefano LUSA, Alja TASI, Alberto PUCER, Marjetka STEGEL, Peter KASTELIČ, Vlatka KOZLOVIČ, Robert TURK, Cesarina SMREKAR, Valentina KLEMŠE, Sonja POŽAR, Laura GLACHIN-SLAMA, Dušan PUH, Fulvia ZUDIČ, Franc BERGANT, Marta BESENIČAER in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN KREKOVA BANKA d.d. POSLOVNA ENOTA KOPER UPOKOJENCI V jeseni življenja je človek • zrelejši, ker so ga izkušnje naučile, • bogatejši, ker ve, kaj je resnično bogastvo, • pametnejši, ker ve, komu lahko zaupa. ČAS JE , DA SE ODLOČITE Zato vas vabimo, da svojo pokojnino sprejemate na hranilno knjižico ali tekoči račun pri Krekovi banki. ZAGOTAVLJAMO VAM • brezplačno vodenje računa • brezplačno dvig gotovine na poštah, • možnost dviga gotovine na bankomatih, • prijazno in hitro postrežbo v naših enotah v Kopru, v ulici Zore Perello Godina 2 (Zeleni park) tel. 066/392-311 kjer Vam bomo tudi radi svetovali. Za tiste, ki se boste za našo banko odločili do konca marca, smo pripravili posebno presenečenje. splošna banka koper Novost za podjetnike in samostojne podjetnike Od 1. februarja lahko vse formalnosti glede kreditiranja vaših kupcev z ugodnejšo obrestno mero uredite v poslovni enoti, kjer imate odprt žiro račun. Naj vam na kratko predstavim možnosti tega načina sodelovanja: Ugodnejša posojila kupcem na osnovi VEZAVE SREDSTEV. Znižanje obrestne mere za posojila kupcem lahko dosežete z vezavo sredstev pri banki. V Splošni banki Koper bomo na osnovi vezanih sredstev odobrili posojila po ugodnejših pogojih, ki bodo odvisni od razmerja med depozitom in posojilom ter obrestno mero za depozit. Ugodnejša posojila kupcem na osnovi POKRIVANJA RAZLIKE V OBRESTNI MERI. V tem primeru ni potrebno vezati sredstev, temveč se razlika v obrestni meri pokriva tako, da si banka odtegne provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Podjetniku - prodajalcu bomo torej nakazovali znesek odobrenega posojila, zmanjšan za provizijo. Ugodnejša posojila kupcem na osnovi BONITETE VARČEVALCA. Način sodelovanja je podoben prejšnjemu, saj si tudi tukaj v banki zadržimo provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Pri določanju višine obrestne mere za posojilo pa bomo upoštevali tudi boniteto posojilojemalca. Ugodnejše posojilo na osnovi DIFERENCIRANEGA POKRIVANJA OBRESTNIH MER. V tem primeru se kot prodajalec lahko odločite, da različnim kupcem nudite posojilo po različnih obrestnih merah.