Leto 1901
447
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LX. — Izdan in razposlan dne 7. septembra 1901.
Vsebina :( Št. 188—141.) 138. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. — 139. Razglas, da se je ustanovilo okrajno glavarstvo v Schlandersu na Tirolskem.— 140. Razglas, da se je ustanovilo okrajno glavarstvo v Friedeku na Sleškem. — 141. Razglas o izpremembi z razpisom z dne 24. aprila 1897.1. razglašenega spiska priredbenib okrajev k občni pridobnini.
138.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 3. avgusta 1901. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171).
V izvršitev zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, se daje na obče znanje nastopni, po c. kr. komisiji za pravilni mero-skus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171)
Določila tega dodatka zadobé veljavo z dnem razglasitve.
Call S. r.
Edeninštirideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I.
K §. 22.
üledé premera uravnavalne luknje pri trgovinskih utežih po 50 kilogramov iz litega železa.
Pri trgovinskih utežih po 50 kilogramov iz litega železa, pripuščenih s tretjim dodatkom k meroskusnemu redu (razglas trgovinskega mini-
strstva z dne 8. avgusta 1876.1. [drž. zak. št. 107]) v meroskus in kolkovanje, ne sme premer uravno-valne luknje znašati manj nego 12 milimetrov in ne več nego 1 7 milimetrov.
K §. 27.
Gledé enakoramenih tehtnic.
§. 27 moroskusnega reda z dne 19. decembra 1872. 1. se izpreminja, oziroma dopolnjuje tako:
Da se more enakoramena tehtnica pripustiti v meroskus, mora razen zahtevam, stavljenim v §. 25 meroskusnega reda, posebno gledé gredeljnice ustrezati še naslednjim pogojem :
a)	Gredeljnica ne sme kazati nikake razlike, kar se tiče oblike obeh njenih ram, mera biti iz odpornega gradiva (kakor so jeklo, železo, med, pakfon it.) skrbno delana in največji obremenitvi, za katero je tehtnica določena, primerno močno zgrajena;
b)	jeziček, ki ne sme biti krajši od pol gredelj-nične dolgosti, mora biti raven in z gredeljnico trdno ter neizpremenljivo zvezan.
Srednja črta jezičkova mora stati navpično na premi črti, ki veže krajni osi, in nje podaljšek mora iti skozi ostri rob srednje osi.
V drugem sme jeziček biti kvišku ali doli obrnjen ;
(SlovenUoh.) .
98
c)	gredeljnica mora sama za se, t. j. če se skledice snamejo, imeti stabilno ravnotežno lego, pri kateri zvezna črta končnih osi stoji vodoravno, jeziček torej navpično;
d)	dalje mora biti gredeljnica kolikor je moči enakoramena; na to stran so dopuščene samo take razlike, po katerih se pravilnost tehtnice ne klati nego k večjemu in edino v tisti meri, ki je še dovoljena po § 31 meroskusnega reda;
e)	ostra robova obeh polovic srednje osi morata pasti v eno ravno črto, katera stoji navpik na ravnici, položeni skozi gredeljnično podolžno os in jezikovo srednjico ter je nekoliko nad črto končni osi stikajočo a nikakor ne pod njo;
f)	končni osi (krajna zrna) morata biti vzporedni s srednjo, in obesila za skledice na njih morajo se popolnoma prosto gibati brez vsakega drgnenja ali zaviranja ob straneh.
Pri tehtnicah za navadno trgovanje je dopuščeno, narejati krajni osi v podobi krožcev, ki so z gredeljnico vred iz enega kosa delani in katerih notranji kraj je rob k višku obrnjen, priostren, ležeč v ravnini, s srednjo osjo vzporedni;
tj) šiški za srednjo os (luknji od Škarij ali precepa) morata — ko se tehtnica prosto ziblje — ležati v isti horizontalni ravnini (enaki višini).
Tehtnice, ki jim šiške za srednjo os niso v prosto visečih Škarjah, temveč na navpičnem stebriču, morajo biti tako napravljene, da je gotovo znati, kdaj stoji jeziček navpično v ravnotežju;
h) branjevske tehtnice (Höckler\vagen), ki se smejo v javnem prometu dopuščati samo do dveh kilogramov enostranske obremenitve in se smejo porabljati samo za tehtanje reči malega tržnega prometa, mora izdelovalec za take oznameniti tako, da se črki IL W. pribijeta na dveh pločevinskih kosih, zakovanih na obeh gredeljničnih ramah. Zakovani mesti morata dopuščati, da se pribije meroskusni kolek.
K enakorameniin gredeljnicam spadajoče skledice, ki se uradno preskusijo samo na zahtevo strank, morajo z obešali, verižicami, vrvicami ali locnji vred, na katerih visé, imeti enako težo in v napvavo take teže se ne smejo porabljati nikakoršna nepritrjena dopolnila (žice, svinčeni ali medeni kosi it.).
Skledice z obešali, verižicami in vrvicami al locnji, ki so ž njimi v zvezi, je prinesti v meroskusni urad z gredeljnico samo v tistih primerih, v katerih je to potrebno, da se gredeljnica uradno preskusi.
Določila z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 18. julija 1874. 1. (drž. zak. št. 110) objavljenega dodatka k §. 27 gledé oznamenila Höckler-jevih tehtnic, so izgubiia s sedanjo izpremembo, oziroma dopolnilom omenjenega §.27 podlago.
Določila k §§. 27 in 30 meroskusnega reda z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 11, marca 1900. 1. (drž. zak. št. 58) objavljenega dodatka, gledé gradiva za skledice enakoramenih tehtnic in za tehtnice zgornjeskledične ali stojalnice, pa ostanejo neizpremenjena v veljavi.
K §. 29.
Gledé nove sestave z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 12. aprila 1886. 1. (drž. zak. št. 61), nadalje z 21 dodatkom k meroskusriemu redu (razglas trgovinskega ministrstva z dne 5. septembra 1892. 1. [drž. zak. št. 173]) v meroskus in kolkovanje pripuščene trdno stoječe in prenosne tehtnice mostovnice Fairbanksove.
Nova sestava teh tehtnic je pojasnjena s prido-danimi podobami (1—3).
Z
l’od. 1.
Sestav nosilnih vzvodov (pod. 1) sestoji iz dveh dolgih nosilnih vzvodov ('J.\ in rl\) in iz dveh kratkih nosilnih vzvodov (N, in St), ki se vrté okoli osi « a a a, Most leži na štirih ostricah bbbb. Končne ostrice kratkih nosilnih vzvodov St in St so zvezane z ostricami, nameščenimi na daljših vzvodih, z obešali (pri Gt in Gt).
i’od. 2.
Končni ostrici c c dolgih nosilnih vzvodov segajo v vesilo Z, ki napravlja zvezo ali z enoramenim vzvodom H (pod. 2) ali z enim koncem dvoramenega vzvoda Hx (pod. 3).
Tretja ostrica e enoramenega vzvoda II (pod. 2), oziroma ostrica e drugega dvoramenega vzvoda IL
prenašata vpliv obremenitve mosta s poteznim drogom na gredeljnico W (pod. 2 in 3).
Tehta se z napravo premične uteži L (pod. 2 * in 3).
Šiške za vrtilne osi vzvodov ne smejo biti obešene, temveč morajo počivati na trdnih temeljih.
Potrebne ramne dolžine vzvodov se smejo na" rediti tako, da se sestavita dva kosa ali več, samo tedaj, kadar so zveze zadostno zavarovane proti izpremembam, torej ne z zvezami z vijaki, ki se dadö vsak čas sneti.
Razdelitev lestvic naj strogo ustreza dekadič-nemu sestavu, vrednost enega presledka naj torej znaša 0T, 1, 10, 100 itd. kilogramov.
Na Dunaju, 4. dne julija 1901.
G. kr. komisija za pravilni meroskus :
Tinter s. r.
Pod. 3.
139.
140.
Razglas ministrstva za notranje Razglas ministrstva za notranje stvari z dne 2. septembra 1901.1., stvari z dne 2. septembra 1901.1.,
da se je ustanovilo okrajno glavarstvo vSchlandersu na Tirolskem.
da se je ustanovilo okrajno glavarstvo v Friedeku na Sleškem.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjo odloko z dne 1. septembra t. 1., deloma izpre-minjujé z ukazom ministrstva za notranje stvari z dne 10. julija 1868. I. (drž. zak. št. 101) razglašeno upravno razdelitev poknežene grofije Tirolske in dežele Predarelske najmilostljiveje blagovolilo dovoliti ustanovitev okrajnega glavarstva v Schlandersu, čigar uradni okraj naj obseza sodna okraja Glurns in Schlanders, ki se ločita od sedanjega političnega okraja Meran.
Uradovanje tega okrajnega glavarstva naj se začne 1. dne oktobra 1901. 1.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjo odloko z dne 1. septembra t. 1., deloma izpre-minjujé z ukazom ministrstva za notranje stvari z dne 10. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 101) razglašeno upravno razdelitev vojvodine Gorenje in Dolenje Sleške najmilostljiveje blagovolilo dovoliti ustanovitev okrajnega glavarstva v Friedeku, čigar uradni okraj naj obseza za sedaj sodni okraj Friedek, ki se odloči od sedanjega okraja Tešin.
Okrajno glavarstvo v Friedeku naj začne svoje uradovanje 1. dne oktobra 1901. 1.
Koorber s. r.
Koerber s. r.
141.
Razglas finančnega ministrstva z dne 3. septembra 1901.1.
o izpremembi z razpisom z dne 24. aprila 1897.1. (drž. zak. št. 117) razglašenega spiska priredbenih okrajev k občni pridobnini.
Za okoliš novo ustanovljenega okrajnega gla-varsta v Frideku, vštevši mesto Friedek se na podstavi §§. 13 in 16 zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih, ustanavlja nov prirejni okraj za pridobninske zavezance 111. in IV. razreda.
Število udov komisije za priredbo pridobnine za III. razred se ustanavlja na 4, za IV. razred na 6.
Hkratu se število udov pridobninske komisije za IV. razred sedanjega priredbenega okraja politični okraj Tešin znižuje od 8 na 6, število za III. razred pa ostane neizpremenjeno v veljavi.
Po tem je zaznamek prirejnili okrajev za občno pridobnino, razglašen z razglasom finančnega ministrstva z dne 24 aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 117) na nastopni način dopolniti:
(Stran 911, dne 11. maja 1897. 1. izdanega XLV1. kosa državnega zakonika.)
Okrajna številka	Priredbeni okraji	Sedeži komisij	Število udov za davčne družbe	
			III.	IV.
za davčne družbe III. in IV. razreda			razreda	
5 a	Politični okraj Friedek z mestom Friedek	Okrajno glavarstvo Friedek	4	6
7	Politični okraj Tešin	Okrajno glavarstvo Tešin	4	6
				
Itöhm s. r.